Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, ter vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora, prav lepo pozdravljeni!
Pričenjam 61. nujno sejo Odbora za zdravstvo.
Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji naši člani: Jani Möderndorfer, in pa, imamo še eno pooblastilo, našo članico Nado Brinovšek bo nadomeščal Franc Rosec, prav lepo pozdravljen.
Prehajamo kar na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, dne 6. 10. 2021 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem. / oglašanje iz dvorane/ Takoj, samo da preberem do konca.
Dnevni red je bil določen, kot rečeno, in sicer, 1. točka – samo tole še povem, kakšen je bil dnevni red – 1. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022, kot zainteresirano delovno telo. 2. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023, zainteresirano delovno telo. To bi bil tudi dnevni red današnje seje in jaz bi predlagala, da obravnavo obeh točk združimo in sicer tako, da predstavnikoma predlagateljev najprej damo besedo, da predstavita oba akta, nato pa članice in člani razpravljamo o obeh dokumentih skupaj, če ste za to.
Zdaj pa dajem kar proceduralni predlog in bomo potem nadaljevali.
Izvolite.
Ja, spoštovana predsednica, jaz moram reči, da sem malce zmedena danes. 19 članov odbora šteje ta odbor, danes vidim vsaj prisotnih 8 članov, ne vem, če smo sklepčni, če lahko nadaljujemo sejo, tako da, lepo prosim za pojasnilo.
Hvala.
Hvala lepa.
Tudi jaz sem začela sejo, pa nisem še vse preštela, ker so ljudje prihajali noter. Mislim, da dejansko imamo mi sicer 19 članov, vendar pa morate tudi vedet, da sva se ravno tudi z kolegico sekretarko, ki nam danes pomaga, pogovarjali o tem, da imamo težavo, ker v bistvu predstavnikov narodnosti nikoli ni, tudi nimamo imenovanega člana. To seveda ni moj problem, to morate razumet, to bojo mogli na ustreznem organu uredit, vendar pa je tako, da tudi onadva, če bi bila zraven ali pa ne, je sklepčnost enako številčna, me razumete, kajne? / oglašanje iz dvorane/ Ja, ja, ampak toliko, da veste, onadva ne vplivata na to, njuna prisotnost ne vpliva na spremembo sklepčnosti, ker v vsakem primeru bi jih rabili več, ve(?) pa tudi, ta trenutek smo pa tudi že sklepčni, tako da, mogoče je dobro, da ste to izpostavila, kolegica Bojana, že zato, da vemo malo tudi ostali člani, koliko imamo dejansko članov.
Zdaj pa lahko nadaljujemo, tako da jaz kar dajem predlog oziroma… / oglašanje iz dvorane/ …Besedo, ja, ampak, morda bi bilo najbolje, da najprej damo Ministrstvu za finance? Če ste za to? (Da.)
Izvolite.
Hvala za besedo.
Sem Katja Pepelnak in s strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2022 in 2023.
Proračuna sta pripravljena v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva, ter posledično spremenljivimi makro ekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijard evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 se pričakuje 3,3 odstotna rast, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2022 določeni v višini 13,9 milijard evra, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. V letu 2023 pa v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 % manj kot je v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 % BDP v letu 2022 in v 2,7 % BDP v letu 2023. V strukturi odhodkov bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena v okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije, in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov. Skupaj bo namenjeno preko 2,2 milijardi evrov za investicije, med katerimi bi izpostavila predvsem investicije v zdravstvo, investicije v cestni in železniški promet, investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo, investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturo. Okoli 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom. Približno 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela. Sredstva so načrtovana na podlagi zakonskih predpisov ter sporazumov in kolektivnih pogodb dogovorjenih med Vlado Republike Slovenije in sindikati javnega sektorja. V okviru programskega proračuna se bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 največ sredstev namenilo za politiko izobraževanje in šport, in sicer približno 2,2 milijardi evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna. Skoraj 1,6 milijarde bo namenjeno za socialno varnost, kar pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov. Sledijo sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture, ki predstavljajo približno 9 % odhodkov državnega proračuna, kar pomeni 1,2 milijardi evrov. V navedeni proračunski okvir so umeščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kar prikazujejo njihovi finančni načrti. Na koncu bi želela samo poudariti, da bodo okoliščine in izhodišča načrtovanja obeh proračunov posebej predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance. Hvala lepa.
Najlepša hvala. Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju. Z nami je mag. Robert Cugelj. Izvolite.
Spoštovana predsedujoča! Spoštovani poslanke in poslanci! Hvala lepa za možnost predstavitve.
Predlog sprememb proračuna Ministrstva za zdravje za leto 2022, ločeno bom predstavil za leto 2022 in 2023, za leto 2022 znaša 683,8 milijona evrov. V primerjavi s sprejetim proračunom se predlog spremembe proračuna Ministrstva za zdravje za leto 2022 povečuje za 389,7 milijonov evrov. Glavnina povečanja se nanaša na financiranje epidemije kovid. Sredstva za investicije, dolgotrajno oskrbo in obvezno zdravstveno zavarovanje za socialno ogrožene. Predvideno je iz integralnih sredstev 573 milijonov, namenskih sredstev 7 milijonov, EU sredstev 89 milijonov in integralna sredstva slovenska udeležba 14 milijonov. Največji delež proračuna za leto 2022 se namenja izdatkom za financiranje epidemije kovid, torej gre za namen stroškov cepiv, izvajanja testiranj in samotestiranj, dodatkov k delu kovid in ostalih stroškov obvladovanja epidemije, kot so monitoring odpadnih vod, tele medicina in tako dalje. Drugim programom na področju zdravstva je namenjenih 143 milijonov evrov, in sicer za zdravstveno varnost socialno ogroženih, kar pomeni 45 milijonov evrov ter izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, za kar gre 96 milijonov evrov. V letu 2022 se uvajajo tudi podeljevanje štipendij: v zdravstveni dejavnosti katerega namen je povečati interes za zaposlitev v zdravstvu. In sicer predvidenih je, da bo od leta 2021-2029 podelilo skupno 400 štipendij, za leto 2022 pa je namenjenih 180 tisoč evrov. V skladu za povečanje števila specializantov in specialistov iz klinične psihologije, se financira in razpisuje dodatnih 10 specializacij s področja klinične psihologije, kar je ocenjeno na 950 tisoč evrov. V predlogu proračuna za leto 2022 se namenja tudi sredstva za investicije v višini 142 milijonov evrov.
Dovolite mi, da naštejem samo nekaj projektov. Dokončanje hospitalnega bloka in DTS, izvedba finalizacije prve etape nadomestne novogradnje celjske bolnišnice, energetske sanacije, novogradnje objekta Šentvida pri Stični, izgradnja urgentnega centra na Ptuju, ureditev prostora nekaterih bolnišničnih lekarn, izgradnja infekcijskih klinik, investicij na primarnem nivoju.
V okviru programov javnega zdravstva, se nameni v letu 2022, 21,6 milijonov evrov in v sistemu urejanja zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, sistem urejanja zdravstvenega varstva 36,4 milijone in dolgotrajne oskrbe 74 milijonov evrov. Za leto 2023 je predlog proračuna nekoliko nižji kot v letu 2022 in sicer znaša 523,9 milijonov evrov. v primerjavi s predlogom proračuna 2022, se torej znižuje za 159 milijonov evrov. Glavna razlika je na postavkah za financiranje epidemije Covid, smo optimisti in verjamemo, da bo epidemija Covid počasi izplahnela, torej znižanje za skoraj do 186 milijonov evrov. Potem nekoliko se znižujejo sredstva za programe javnega zdravja, povečuje se nekaj iz sredstev za investicije in dolgotrajno oskrbo. Torej iz integralnih sredstev v letu 2023, planiramo 432 milijonov evrov, namenska sredstva 7 milijonov, EU sredstva 71 milijonov in materialna integralna sredstva slovenske udeležbe 12 milijonov evrov. največji delež v letu 2023 bo šlo za investicije in sicer 155,4 milijona evra.
V okviru urejanja sistema zdravstva, se glede na predlog sprememb 2022 nižanje sredstva nanaša na sredstva na izboljšanje likvidnostne situacije. Financiranje epidemije Covid v letu 2023, zajema le kohezijska sredstva in sicer v višini 78 milijonov evrov in je namenjen predvsem zdravstveni infrastrukturi v okviru projekta EU. V okviru programov javnega zdravstva namenja ministrstvo leta 2023, 16 milijonov evrov.
Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.
Dobili smo, mislim, da vse uvodne informacije. Se zahvaljujem obema ministrstvoma oziroma njihovim predstavnikom.
Zdaj pa odpiram razpravo. Izvolite, kolega Verbič, beseda je vaša.
Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav gostom in tudi članom komisije!
Imam zelo kratko vprašanje, glede na to, da sem pozorno poslušal predstavitev s strani ministrstva za zdravje. Nekako mogoče malo bolj ozko vprašanje, ampak bi nekako bil vesel, če bi lahko nek odgovor dobil. In sicer, v teh postavkah v zdravstvu je velika, recimo temu, teža na samih investicijah, sam pa imam kar nekako veliko vprašanje, glede na to, da je lepo, da se bistveno več sredstev nameni tudi za to ministrstvo in vprašanje sledi, ali v teh, recimo investicijskih postavkah, prognozi, i ste jih zastavili, pomeni tudi posodobitev tako imenovanih visoko tehnološke opreme v zdravstvu, ko vemo, da je kar precej turi iztrošena. Tudi splošno znano je, da tako imenovan srednji in mlajši zdravstveni kader je zelo naklonjen k tej visoko tehnološki opremi, predvsem tudi zaradi samih postopkov pri operacijah in zaključil bi v tem kontekstu vprašanje, ali nekako ste imeli v mislih tudi, da je določena težava namenjena za tako imenovane robotske operacije, ker to pomeni res visoko tehnološko opremo in če v tem kontekstu proračuna ste morda o tem tudi kaj razmišljali? Se v naprej zahvaljujem za odgovore.
Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega poslanec. Boste kar sproti odgovarjali. Izvolite, državni sekretar.
Hvala lepa.
Ja to, kar omenjate je izredno pomembno visokotehnološke oprema tudi v zdravstvu se rapidno izboljšuje in Ministrstvo za zdravje je zelo naklonjeno temu procesu. Tako se bo tudi v letošnjem letu oziroma tudi v naslednjem letu nabavila PACS, RIS sistem, ki je zelo modern in bo pokrilo večinoma bolnišnic. Digitalizacija je na pohodu, zato imamo tudi del sredstev namenjenih za digitalizacijo v slovenskem zdravstvu. Kar se tiče robotov tudi na področju robotike ne samo bom rekel v celotnem zdravstvu ne samo za operativni del je potrebno razmišljati tudi na področju rehabilitacije. Kar se tiče širjenja robotov delamo na Ministrstvu za zdravje v tem trenutku analizo koliko robotov govorimo konkretno o operativnem delu je v slovenskem prostoru potrebno. Trenutno kot veste imamo dva večja robota v Ljubljani in v Celju. Predlog o tretjem robotu je izkazal še UKC Maribor tako, da se bo na podlagi analiz in potreb naredila tudi ta možnost. Ne gre pa samo za operativni del tudi na področju rehabilitacije je izredno pomembno vlaganje v robotiko tako, da bomo na tem področju definitivno vlagali na Ministrstvu za zdravje.