Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne, lepo pozdravljam!

Pričenjam 37. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti naslednja poslanca, gospod Koražija in gospod Miha Kordiš. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo in sicer, gospa Monika Gregorčič nadomešča gospod Matejo Udovč, in pa gospod Jože Horvat nadomešča poslanca Andreja Černigoja. S sklicem seje ste sprejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejelo predlog za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Odboru predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Preden nadaljujemo bomo prebrali še eno pooblastilo. Prav tako nadomešča gospod Dušan Šiško našega poslanskega kolega Janija Ivanušo.

Zdaj ko smo ta obvestila prebrali, pa prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022 IN PA PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Oba dokumenta sta bila objavljena na spletni strani Državnega zbora. K obravnavi so bili vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa ministrstvo za finance.

V skladu s Poslovnikom, Odbor za gospodarstvo, obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej le tisti del obeh predlogov, ki se nanašata na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Pričenjam torej z obravnavo obeh zadev. Želi besedo predstavnica oziroma predstavnik Ministrstva za finance? Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani.

Sem Mojca Pirnat. Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega odbora za finance, zato bi vam želela na kratko predstaviti samo nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela Predloga sprememb proračuna države za leto 2022 in Predloga proračuna države za leto 2023. Predlog sprememb proračuna države za leto 2022 in predlog proračuna države za leto 2023, sta pripravljena v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva in v razmerah še vedno močnega vpliva epidemije COVID-19, ki je od začetka pojava virusa močno spremenila obseg in strukturo proračunskih prihodkov in izdatkov. Ključna razvojna komponenta predlaganih proračunov predstavljajo investicije in investicijski transferji. Obseg investicij bo največji na področju infrastrukture, predvsem za železniško in cestno infrastrukturo. Prav tako se načrtuje investicija v slovensko zdravstvo, investicije v protipoplavne ureditve, zagotavljanje poplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje voda ter druga vlaganja v vodni sektor, investicije v vrtce, osnovne šole in investicije v kulturi. Pomemben segment obeh proračunov predstavljajo tudi evropski viri. Ugotavljamo velike zamude pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev, saj se načrtovano črpanje sredstev zamika, predvsem zaradi vpliva epidemije in slabšega črpanja v uvodnih letih, višje načrtovani prihodki so pa posledica predvsem evropskih pobud za obvladovanje epidemije, povečanje odpornosti in pospešitev okrevanja, ki se odvijajo v sklopu evropskega programa Next generation EU. V tem sklopu velja izpostaviti tudi sredstva načrta za okrevanje in odpornost, za katera je v predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2022 predvidenih 330,8 milijona evrov, v predlogu državnega proračuna za leto 2023 pa 453,7 milijona evrov. Sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost namenjena za izvajanje programov in projektov so načrtovana pri Uradu Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, razen sredstva za projekte, ki so že uvrščeni v načrt razvojnih programov, in sicer pri Ministrstvu za infrastrukturo. Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 11,5 milijard evrov in bodo glede na načrtovane prihodke v sprejetem proračunu za leto 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 so prihodkov predvideni v višini 11,8 milijard evrov in bodo za 3,3 % višji kot v letu 2022. Rast prihodkov se pričakuje predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodke državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 13,9 milijard evrov, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. Za leto 2023 pa so načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 % manj kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 % BDP v letu 2022 in 2,7 % BDP v letu 2023. V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2022 prejemki načrtovani v višini 27,1 milijon evrov in izdatki v višini 352,1 milijon evra. V predlogu državnega proračuna za leto 2023 pa so prejemki načrtovani v višini 26,9 milijona evrov in izdatki v višini 248,2 milijona evra. V računu financiranja se v predlogu sprememb proračuna države za leto 2022 načrtuje 2,46 milijarde evrov odplačil dolga. V predlogu proračuna države za leto 2023 pa 2,94 milijarde evrov odplačil dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga bo v letu 2022 potrebna zadolžitev v višini 5,05 milijarde evrov, v letu 2023 pa v višini 4,68 milijarde evrov. To bi bil na kratko z moje strani vse. Hvala lepa.

Hvala za vašo obrazložitev, gospa Pirnat. Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo gospod Simon Zajc? Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanke in poslanci! Dober dan!

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pri pripravi predloga spremembe proračuna za leto 2022 ter predloga proračuna za leto 2023 sledilo usmeritvam Vlade Republike Slovenije za pripravo proračunov ter svoji osnovni viziji, podpori nadaljnji krepitvi mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij in spreminjanju strukture slovenskega gospodarstva v strukturo čim bolj odporno in prilagojeno zahteva globalne ekonomije.

Ključno sporočilo predloga spremembe proračuna za leto 2022 ter predloga proračuna za leto 2023 za področje našega ministrstva je, da naših predvidenih načrtov ne krčimo. To je v danih razmerah uspeh in sporočilo, ki ga s tem dajemo gospodarskemu okolju je, da ostajamo osredotočeni na iste cilje, ki smo jih predvideli že v pripravi proračuna za letošnje in prihodnje leto, no, dali pa smo nekaj novih. Novi so povezani zlasti z razmerami, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Ne samo Slovenija, ves svet se praktično ukvarja z vprašanji kako naprej. Tudi če še ne poznamo celovitih odgovorov na to vprašanje, pa mora biti jasno naslednje. Gospodarstvo je generator blaginje, razvoja in socialne varnosti v družbi - če bomo porezali krila investicijam v gospodarstvu, jih bomo porezali tudi drugim pomembnim družbenim sistemom. Zato je dejstvo, da v proračunu MGRT-ja ohranjamo vse naloge, ki smo jih načrtovali, za nas zelo pozitivno sporočilo.

Naše ministrstvo s predlogom spremembe proračuna v višini 360 milijonov evrov za 2022 povečuje svoja sredstva v A bilanci za 71 milijonov oziroma za 24 % glede na sprejeti proračun za leto 2022. S predlogom proračuna za leto 2023 v višini 217 milijonov pa se sredstva A bilance zmanjšujejo za 72 milijonov oziroma za 26 % glede na sprejeti proračun za leto 2022. MGRT bo v naslednjih dveh letih zagotovilo dodatna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost v višini 67 milijonov v letu 2022 in 96 milijonov v 2023, vse skupaj pa do konca 2026 472 milijonov. Od tega na področju digitalne preobrazbe 27 milijonov v 2022 in 24 v 2023, zelenega prehoda oziroma krožnega gospodarstva 15 milijonov v letu 2022 in 14 v 2023, turizma 12 milijonov v letu 2022 in 16 v 2023, regionalnega razvoja investicij 13 prihodnje leto in 33 potem v 2023. Poleg tega v letu 2022 zagotavljamo povratna sredstva v višini 63 milijonov preko SID banke. Sredstva bodo namenjena tako za podjetništvo (dobrih 33 milijonov) in pa za razvoj in raziskave 22 milijonov. Sredstva, ki se na posameznih glavnih programih znižujejo, na primer podpora razvoja turizma, tam me -8 milijonov, so v resnici prenesena v glavni program 2304 Sredstva za financiranje epidemij, ki je namenjen financiranju vseh projektov povezanih s COVID oziroma iz Reacta. Tako, da gre za turizem na tej postavki 37 milijonov, 42 za spodbujanje podjetništva, 13 pa zavodu za zaščitno opremo za nabavo te opreme. MGRT znotraj svojega proračuna zagotavlja sredstva za področje internacionalizacije podjetništva in tehnologije, regionalnega razvoja, notranjega trga, turizma in lesarstva. Potem pa poleg navedenih področij zagotavljamo sredstva za delovanje tudi trem organom v sestavi, ki izvajajo naloge na področjih intelektualne lastnine, tržne inšpekcije in naravoslovja. Nenazadnje sofinanciramo tudi delovanje izvajalskih institucij v pristojnosti našega ministrstva, ki opravljajo naloge določene v specialnih zakonih in podzakonskih predpisih in na podlagi pogodbeno urejenih odnosov izvajajo posamezne programe ministrstva, to so vsi od Spirita do SPS-a in tudi nenazadnje tudi do centra Nordung.

Glede na predlog razreza sredstev na našem ministrstvu smatramo, da bomo lahko tako v letu 2022 kot 2023 izvedli vse zastavljene naloge in dosegli pričakovane cilje in nadaljevali s podporo podjetjem za lažje okrevanje gospodarstva po COVID-19 ter omogočili podporo za transformacijo proizvodnih in ostalih poslovnih procesov. Pri tem si bomo prizadevali ohranjati delovna mesta, ustvariti nova in tudi nadaljevati pot proti večji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva.

Hvala.

Hvala, gospod državni sekretar Simon Zajc.

Odpiram razpravo o obeh dokumentih. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da gospod Polnar.

Izvolite.

Hvala za besedo, kolega Rosec, podpredsednik odbora.

Ko govorimo o proračunu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mislim, da je pomembno razmejiti določena proračunska leta. In sicer je potrebno posebej izvzeti leta oziroma leti, ki ju danes obravnavamo se pravi 2022 in 2023 ju umestiti v razmerje z letošnjim letom in preteklim se pravi z 2020 in 2021 in pa seveda zlasti s perspektive leta 2023 pogledati tudi kakšna je bila realizacija odhodkov na tem ministrstvu pred kriznem obdobju se pravi 2018 in 2019. Poenostavljeno povedano kolegice in kolegi zneski oziroma vrednosti, o katerih bom govoril bom namenoma govoril zaokroženo pri čemer gre za minimalne razlike od tistih dejanskih količin.

2020 leta torej je bilo na tem ministrstvu realiziranih 360 milijonov evrov odhodkov, za letos po oceni realizacije je tega 370 milijonov evrov in za leto 2022 v osnovi v proračunu, ki danes velja je načrtovanih 279 milijonov dodajamo še približno 70 s spremembami proračuna tako da naj bilo realiziranih 350 milijonov evrov se pravi 360, 370, 350 govorim izključno za odhodke ministrstva kot zaključene entitete. Tu namenoma izpuščam tri organe v sestavi pa ne zato, ker bi mislil, da niso pomembni nasprotno gre za pomembne državne institucije tako za Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino kakor za meroslovje in pa za tržni inšpektorat. Te institucije imajo odhodkov med 10 in 11 milijoni evri. Če torej teh 350 ali pa 360 milijonov v povprečju odhodkov v treh kriznih letih primerjamo s tistim, kar bo oziroma kar je načrtovano v proračunu 2023, potem ugotovimo, da gre za velik padec. V letu 2023 je predvidenih 205 milijonov odhodkov toda mislim, da je to vrednost pod predpostavko, da drugo leto ne bomo imeli več krizne situacije s Covid-19 je torej to leto potrebno umestiti v primerjavo z zadnjim ali pa predzadnjim pred kriznim letom. Takrat so bili odhodki ministrstva 195 milijonov evrov leta 2019 in 180 milijonov evrov leta 2018 se pravi v obdobju konjunkture res, da nekoliko pojemajoče. Če primerjamo torej 2023 načrt in realizacijo 2019, potem ugotovimo, da gre dejansko za porast za dobrih 10 odstotkov to pa se mi zdi, da je tisto ključno sporočilo tega proračuna, ki tudi potrjuje tezo državnega sekretarja, da se na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo vzdržuje kondicija v obliki pričakovanega povečevanja proračunskih odhodkov.

Kar se tiče proračuna za 2022. Meni se zdi zelo pomembno poudariti nekatere zadeve zlasti, ki se nanašajo na čisto določene konkretne podprograme v posebnem delu proračuna, zato ker je iz tega tudi razvidno katera so tista področja, katerim država še dodatno posveča proračunsko pozornost v obliki povečevanja odhodkov. Najprej gre tukaj za podporo tehnološkim razvojnim projektom, ki raste za 6 in pol milijonov evrov. Potem je naslednja zadeva regionalni razvoj. Regionalni razvoj sredstva namenjena temu podprogramu se povečujejo za malo manj kot 7 in pol milijonov evrov. Kar se tiče gospodarske infrastrukture in razvojnih centrov je porast za 12 in pol milijonov evrov. Prav tako je pomembna porast tudi na spodbudi za novo nastala podjetja in njihovo rast 5 milijonov in pol in pa na podpori malim in srednje velikim podjetjem 4 milijone evrov. Tisto, kar je potrebno povedati, je, da je opažen izrazit padec na podprogramu lokalna razvojna infrastruktura, toda, to je razumljivo, zato, ker se ta sredstva iz tega ministrstva prenašajo na Ministrstvo za finance, v sklopu sprememb Zakona o financiranju občin, tako da teh, na prvi pogled nekoliko grozljivih, minus 63 milijonov evrov, pravzaprav pomeni prenos sredstev na drugo ministrstvo in izplačilo teh sredstev iz drugega vira.

Najpomembnejše pa je seveda., vsaj z vidika proračuna za 2022. leto, tisti podprogram, ki se mu pravi Sredstva za financiranje epidemije. Tukaj bo šlo za dodatnih 95 milijonov evrov, pri čemer bi v letu 2023 pa naj to, bi naj ta podprogram znašal samo 27 in pol milijonov evrov. Kot rečeno, za leto 2022, so stvari naperjene, po moji oceni, v pravo smer in gre za dodatno pospeševanje gospodarske dejavnosti. Kar se tiče leta 2023, gre pravzaprav za optimistično predpostavko, da bo možno celotno proračunsko porabo umestiti v neke okvire, ki bodo precej podobni pred kriznim, vsaj na področju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Gospe in gospodje, ko govorimo o gospodarstvu in o financiranju gospodarskih dejavnosti, predvsem pa o tem, na kak način država skrbi za vzdrževanje gospodarske kondicije v obdobju, najprej epidemije, potem post epidemije, upajmo vsaj, da je tako, si velja pogledati, mislim da, vsaj eno davčno vrsto, ki se ji pravi davek od dohodkov pravnih oseb in izhaja neposredno iz dejavnosti, katero to Ministrstvo, se pravi, za gospodarski razvoj in tehnologijo, pokriva. Mi smo imeli v letih 2020 in 2021 skupno za 2 milijardi in 562 milijonov odhodkov, ki so se nanašali na Covid ukrepe za ohranjanje delovnih mest in pa na Covid ukrepe za ohranjanje likvidnosti.

To se pravi, vse to je bilo neposredno namenjeno gospodarskim družbam oziroma subjektom. Meni se to zdi pomembno poudariti predvsem zato, ker je tudi iz predlogov proračunov, tako za 2022. kot za 2023. leto razviden oziroma razvidna kar pomembna rast prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb in resnično je tako. Samo za letošnje leto, če pogledamo najnovejše podatke, gospe in gospodje, je bilo iz tega naslova načrtovanih v proračunu 956, 957 milijonov evrov. Do 11. oktobra, se pravi do včeraj, je bilo realiziranih 96 % tega načrta, se pravi, 918 milijonov evrov. Zato je ta optimistična predpostavka na konkretno tej davčni vrsti, po mojem mnenju tudi upravičena. Upravičeno je pa še nekaj drugega. Upravičeno skozi ta podatek, pa tudi denimo skozi podatek o pobrani dohodnini, ki je na trenutno na nivoju več kot 85 % od načrtovanega, potrjuje, da so bile investicije države in tudi zadolževanje za te investicije, usmerjene v pravo smer, zakaj, brez tega, tovrstnih dejavnosti ne bi bilo v takem obsegu in tudi davčnega izplena ne bi bilo niti približno v takem obsegu, to pa je ključno za prihodkovno stran proračuna.

Če torej povzamem, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je s predlaganimi spremembami proračuna za leto 2022 pridobilo dodatnih 70 milijonov evrov. Za primerjavo, največ bo država v prihodnjem letu namenila zdravstvu: temu ministrstvu približno 390 milijonov evrov, potem infrastrukturi 274 milijonov evrov in pa znanosti, izobraževanju in športu 217 milijonov evrov. Kar se mene tiče in kar se tiče tega predlaganega dokumenta, za 2022, se z njim strinjam, za 2023 se pa zavedam, da bodo skoraj gotovo potrebne resne korekcije, nekaj takega čemur smo danes priča za leto 2022, saj ta proračun spreminjamo, smo ga pa v tem istem Državnem zboru sprejeli pred slabim letom dni.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Naslednji se je k besedi prijavil gospod Jože Lenart. Izvolite.

Hvala lepa. Kolega pred mano je že zelo podrobno predstavil po določenih postavkah ta povečanja in tudi opozoril, tako da se ne bi ponavljal. Bi pa zelo konkretno želel izpostaviti globalno eno problematiko, malo drugače prikazano. Želim ta dva proračuna primerjati z letom 2019. Zakaj? Ker 2019 je bilo leto uravnotežene bilance, z rahlim 0,4 % presežkov in tudi del kredita, dobrih 600 milijonov je bilo tako takrat vrnjenih oziroma zadolženost se je zmanjšala, da se lažje razumemo. Zdaj pa, če pogledamo, leto 2022, prihodki so na višini 11 milijard 468. To pomeni 13,1 % povečanje na leto 2019. Vmes pustimo leto 2020 in 2021, kajti to so ti dve leti, ki so bili pod vplivom epidemije koronavirusa in vemo, da so takrat se pač tukaj mešajo ta dodatna sredstva, evropska, da se je to pokrivalo in je to razumsko, ampak poglejte, leto 2022 in pa 2023, pa so že nekje na neki ravni prave kondicije kot se Vlada tudi že v sedanjem trenutku rada pohvali kakšna je ta gospodarska rast, da je že dosegla leto 2019 oziroma celo presegla, zato je ta primerjava za leto 2019. Torej, prihodki so večji za 13,1 %, odhodki v višini 13 milijard 940 naprav leto 2019, 9 milijard 912 pa pomeni kar 40 % povečanje in primanjkljaj v višini 2 milijarde 472 pomeni 21 %, če primerjamo na prihodke. To se pravi, za 21 % povečujemo zadolženost naše države. Mislim, da je to leto 2022 pomembno. Če pa gremo na 2023, pa zopet primerjamo na leto 2019, pa pomenijo prihodki 17 % povečanje, nekoliko se izboljšuje in to je tista realna rast, kar mislim, da gospodarstvo zmore, odhodki pa so še vedno 35 % večji kot 2019 oziroma primanjkljaj milijardo 518, kar pomeni 13 % na prihodke. Mislim, če tako postavimo številko, nas mora zaskrbeti. In spoštovani državni sekretar, gospod Zajc, vse to sloni na ramenih gospodarstva. To se pravi, rasti gospodarstva, rasti BDP, dodane vrednosti, od tukaj so potem ti davki. In zato sprašujem. Poglejte, v vseh teh letih tudi naprej, 24, 25, pa recimo do 30, smo, že sedaj je ta Vlada, bom rekel namerno Vlada, seveda Državni zbor je marsikaj požegnal s preglasovanjem, se ti odhodki potem seveda povečujejo zakonsko, tako javne plače, tako pokojnine, tako povprečnine za občine, kar je seveda prav, saj na koncu mora biti, ampak hočem reči, ta luknja, ki se je ustvarjala že 2021 in pa sedaj v nadaljevanju 2022 in 2023 pridemo krepko čez 10 milijard. In sprašujem, tudi za zdravstvo, za vojsko ti dodatne investicije, ki smo si jih zadali, moramo, seveda moramo zdravstvo je potrebno, vendar bom tu rekel naslednje, pa niso investicije vse tiste, ki bodo reševale. Nobena investicija nam ne pomaga, če ne bomo znotraj organizacijsko rezerve znali urediti. Mi lahko zapravimo 10 milijard dodatnih investicij, pa ne bomo nič kaj posebnega dosegli, če ne bomo znotraj organizacijsko znali postaviti. Sprašujem, gospod državni sekretar, kako bo gospodarstvo lahko nadoknadilo to luknjo, ta primanjkljaj, če ga postavimo tako realno. Jaz se zavedam, da želite iz NO-ja(?) čim več vlagati v takšne investicije, ki bodo pospešile gospodarstvo. Vendar povejte mi, vsaj za pet let naprej, ali bomo v letu 2025 že brez primanjkljaja. Šele takrat bomo pa lahko začeli vračati tiste kredite, če bi bila to najboljša opcija. Šele takrat bomo lahko začeli tiste kredite vračati, 12 milijard, ki se jih je v teh letih nabralo oziroma še več jih bo, ker jaz sem prepričan če milijardo 500 primanjkljaja 2023 tudi 2024 in 2025 ni mogoče, da bi uravnotežen proračun dosegli, nemogoče. Na to tudi opozarja Fiskalni svet, zato ker je ta vlada nastavila odhodke in pa te investicije v vojsko, v zdravstvo in še določene druge zadeve tako visoko, da jaz ne vidim, da bi gospodarstvo z rastjo BDP-ja in dodano vrednostjo lahko preko teh večjih davkov, potem tudi lahko naredimo brezposelnost na 1 %, pa jaz ne vidim iz te računice, da bi lahko prišli na zeleno vejo. To je eno, če bi ta optimistični scenarij vzdržal, kot ga napovedujete, ki ga Umar napoveduje. Ampak kaj se nam sedaj dogaja? Če spremljamo stroko na evropski ravni, vse druge države, če preskočimo naše, ki na to opozarjajo, naše strokovnjake, ekonomiste, ne vidim tu logike. Vemo kaj se sedaj dogaja, dnevno cene rastejo, surovin primanjkuje, gospodarstvo je že praktično, avtomobilska industrija zaustavlja proizvodnje. In tu je nek balon, ki bo prinesel svoje posledice. To pregrevanje zdajšnjega gospodarstva, ki je, po mojem, res zelo kratkega roka, pa si ne želim neke katastrofe, ampak bo zadeva padla. To, kar se sedajle dogaja v teh mesecih, s tem ne smemo zavajati, tudi če politika reče in se hvali kakšna je rast, praktično dosega raven 2019, da ne bomo zavedli gospodarstva in vseh ostalih. Treba se je pripravljati na hude čase, na tiste krize. To je naloga vlade in politike, da vse okoli nas pripravljamo na to, da smo pozorni. Poglejte, proračun 2019 je ravno zdajšnji finančni minister takrat našo vlado, ustavno presojo je dal zadeve, pa je bilo vse skupaj uravnoteženo. In mi smo takrat načrtovali ne optimistično, ampak realno. /nerazumljivo/ šli v zgornje meje in smo celo presegli potem tiste rezultate. Presežek je bil še višji kot je bil načrtovan…

Gospod Jože Lenart, samo minuto vas prekinem. Tema današnja je predvsem proračun kar se tiče gospodarstva. To, kar danes vi govorite, boste lahko govorili na Odboru za finance. Tako da prosim, če se izključno držite današnje seje…

Ja, se strinjam, hvala lepa za to, ampak zakaj me je navedlo na to, da sem žel tudi širše. Ker je tudi iz ministrstva spoštovana gospa predstavila zadevo. Da sicer je gospodarstvo, ampak je tudi širši okvir predstavila, zato sem si tudi jaz drznil zadevo predstavljati na tak način in pa zato, ker, kot sem rekel že nekajkrat, poudaril, vsi prihodki temeljijo na rasti gospodarstva. Gospodarstvo je tisto. Zato državnega sekretarja sprašujem, ali bo to gospodarstvo zmoglo pokrivati to luknjo, ki je nastala oziroma še nastaja in bo še nastajala. To sprašujem. To je to. Vse bo na ramenih gospodarstva. Od tega se potem pokriva. Drugače si pa seveda želim čim več sredstev, sploh tistih virov, ki jih ta proračun ne zajema, iz NO-ja, da bodo usmerjeni v razvoj gospodarstva z višjo dodano vrednostjo. In pravilno je tisto, to pa vam dam prav, da ne sme biti več temelj povečevanje zaposlenosti, ampak, to se pravi, naložbe v razvoj takšnih gospodarskih dejavnosti, ki bodo prinašale višjo dodano vrednost. Takrat bomo lahko šele prišli na povprečje razvoja Evropske unije, to je tisti pravi razvojni preboj. Verjetno je v preteklih vladah pa bila napaka, da smo več gledali, tudi te razpisi so bili usmerjeni v to čim več zaposlenih. Ampak kaj ti pomaga, če pa so bile dejavnosti z nizko dodano vrednostjo? Se pravi, mi moramo delati tako kot so bolj razvite države, žal pa seveda bomo prenašali te dejavnosti tja, kjer so manj razviti, kjer je delovna sila cenejša. To je pa tista žalost v svetovnem merilu, ampak žal vsi stremimo na tem, da smo boljši. To se pravi, naš cilj nam more biti, da dohitimo povprečje Evropske unije, to je tema tega proračuna za gospodarstvo, da bomo dosegli potem tisti nivo in preko višje dodane vrednosti BDP-ja dohiteli povprečje Evropske unije. Najprej moramo to napraviti, kje je šele potem tisti cilj, da bomo dosegli tiste boljše, kar je pa skoraj nemogoče.

Toliko. Tako, zelo konkretno sem želel vprašati, brez teh podrobnosti. Ampak tu je tisti srž, ki se ga moramo zavedati.

Hvala.