Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni! Lepo vas pozdravljam.
Pričenjam 22. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Do začetka seje sem prejel eno opravičilo in sicer, se seje ne morejo udeležiti poslanec dr. Franc Trček. S pooblastili pa na seji sodelujejo: mag. Dejan Židan, ki nadomešča poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine SD; Jože Lenart, ki nadomešča poslanca Roberta Pavšiča iz Poslanske skupine LMŠ in pa Lidija Ivanuša, ki nadomešča poslanko mag. Eleno Zavadlav Ušaj iz Poslanske skupine SDS.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020.
Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo. Za obravnavo te točke pa imamo na voljo naslednja gradiva. Celotno gradivo z dne 29. 9. 2021, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. članice in člani komisije ste v tiskani obliki prejeli spremni dopis Vlade, kazalo in tabelarni del predloga zaključnega računa, splošni in posebni del. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2020, SOVA, ki je z oznako Interno, članicam in članom bil posredovan proti podpisu. Sestavni del gradiva je tudi revizijsko poročilo o Predlogu zaključnega računa Republike Slovenije za leto 2020 in pa mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 18. 10., ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V zvezi z navedenim vas prosim, da če bi kdo želel govoriti o gradivih, ki so označeni s stopnjo tajnosti, naj me na to prosim opozori, zato da bomo sejo zaprli za javnost.
K tej točki so vabljeni: Janez Janša, predsednik Vlade, ki se je opravičil; mag. Andrej Šircelj, minister za finance; Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, Vlada, Ministrstvo za finance in Računsko sodišče. Dodatno so bili vabljeni tudi predstavniki in predstavnice Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Za uvodno predstavitev dajem besedo najprej mag. Kristini Šteblaj, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.
Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani vsi prisotni1 Lep pozdrav.
Proračun leta 2020 se je izvrševal v izjemnih in zelo težkih okoliščinah spopadanja z epidemijo COVID-19 in blaženja njenih posledic. Spopadanje z epidemijo je vplivalo tudi na javnofinančno sliko tako na strani prihodkov, še bolj pa na strani odhodkov. V letu 2020 je bilo za tako imenovane protikoronske ukrepe namenjenih 2,3 milijarde evrov.: celotni prihodki državnega proračuna so bili v letu 2020 realizirani v višini približno 9 milijard evorov, odhodki v višini 12,5 milijard evrov, tako da je primanjkljaj znašal okoli 3,5 milijarde evrov. dolg državnega proračuna je na dan 31. 12. 2020, znašal 34,3 milijarde evrov. V letu 2020 je bil v državnem proračunu v razmerju do proračuna EU realiziran neto proračunski presežek v višini 199 milijonov evrov. V računu finančnih terjatev in naložb je bilo realiziranih približno 460 milijonov evrov prejemkov in 106 milijonov evrov izdatkov ter s tem presežek v višini 354 milijonov evrov. realizacija v računu financiranja izkazuje 7,8 milijard evrov prejemkov iz naslova zadolževanja in približno 2 milijardi evrov izdatkov za odplačila dolga ter posledično neto zadolževanje v višini slabih 5,8 milijarde evrov. V letu 2020 se je stanje sredstev na računih povečalo za 2,6 milijarde evrov. Gradivu so priložena letna poročila skladov in agencij katerih ustanoviteljica je Republika Slovenije ter Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ter tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, torej skupaj 27 letnih poročil. Skupaj so institucionalne enote katerih letna poročila so priložena v letu 2020 ustvarili okoli 130 milijonov evrov primanjkljaja. Računsko sodišče Republike Slovenije je revidiralo predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2020 in izdalo pozitivno mnenje na splošni del zaključnega računa. Toliko za uvod.
Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Želi besedo predstavnica Računskega sodišča? Mag. Katja Božič, vrhovna državna revizorka, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
Računsko sodišče je, kot je bilo že omenjeno, revidiralo Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in pravilnost izvršitve proračuna za leto 2020. Izdalo je pozitivno mnenje k splošnemu delu predloga zaključnega računa in mnenje s pridržkom k izvršitvi proračuna za leto 2020. V splošnem delu zaključnega računa proračuna smo odkrili, so bile ugotovljene nepravilnosti na področju prihodkov od najemnin, ki jih zaračunavajo javni zavodi in na področju prihodkov odplačila za vodno pravico pridobljeno z vodnim dovoljenjem. Splošna opomba v tem pa je, da bi bilo treba zagotoviti, da s področnimi zakoni ne bi določali možnosti odstopanja od določb Zakona o javnih financah in Zakona o računovodstvu na področju, ki zagotavlja popolnost izkazovanja prejemkov in izdatkov, ki pripadajo državi. Te nepravilnosti oziroma odstopanja so bila zaznana predvsem pri poslovnih dogodkih pri katerih agentje izvajajo posle v imenu in za račun države.
V delu, ki se nanaša na pravilnosti izvršitve državnega proračuna so bile med pogostejšimi ugotovitvami nepravilnosti pri plačah, nepravilnosti pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna, kršitve predpisov s področja oddaje javnih naročil in kršitve na področju dodeljevanja transferov. Računsko sodišče je trem ministrstvom, od treh ministrstev zahtevalo predložitev odzivnih poročil, podalo pa je tudi nekaj priporočil za izboljšanje poslovanja.
Najlepša hvala.
Hvala lepa. Odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo besedo? Ja, mag. Alenka… (Ne.) Mag. Alenka Bratušek, vas sem videl prvo, potem pa dobi besedo še Luka Mesec.
Najlepša hvala. Seveda najprej let pozdrav tudi v mojem imenu.
Pred nami je obsežen, ampak pomemben dokument, ki pove kaj in kako je država upravljala in: plačevala iz sredstev državnega proračuna javnih financ. Kar malo sem presenečena, da ni bilo v uvodu več besed povedanih v povezavi s sredstvi namenjeni epidemiji. To opozarjam zato, ker ko smo oziroma, ko se je sprejemal rebalans proračuna za leto 2021, je Vlada korektno v obrazložitvi napisala, da gre pravzaprav za 20 odstotkov proračuna, plan je bil, da se bo za epidemijo porabilo približno 2,6 milijarde evrov. Tako da, 20 % proračuna si verjetno zasluži nekaj več besed.
Mogoče se kdo spomni, da smo v stranki SAB takrat, ko so se začela zagotavljati sredstva za epidemijo, dali amandma in želeli, da so ta sredstva predstavljena, evidentirana in na koncu seveda tudi poraba evidentirana na enem skupnem mestu. Niso sprejeli našega predloga, zato imamo zdaj te postavke, to porabo razmetano pravzaprav čez celoten tale, takole približno, dokument. Bom pokazala. Toliko papirjev je treba premetati, če želiš ugotoviti kakšna je bila poraba za Covid krizo oziroma za sredstva povezana z epidemijo. Seveda imamo med obrazložitvami pod točko rimska III., 1.10, na sedmih straneh zapisano zakaj so se ta sredstva uporabljala, in da je bilo na koncu namesto 2,6 milijarde za Covid krizo oziroma omilitev posledic epidemije COVID-19 porabljeno mislim, da 2 milijardi 167 milijonov evrov in tukaj potem v parih vrsticah navedeno zakaj so se te stvari uporabljale, potem je pa nabirka na šestih straneh, nabirka ukrepov, tako imenovanih projektov iz NRP, kjer seveda moraš zelo dobro poznati proračun, če to želiš pogledati. Ja, jaz bom rekla, proračun dobro pozna, sem si lahko pogledala. Tisti, ki pa tega ne poznajo toliko dobro, pa malo težje. Skratka, če želiš ugotoviti koliko je naša država dala za to Covid krizo, rabiš kar nekaj ur, da se pribiješ, pa seštevaš, pa tako naprej, skozi vse te množico, stotine strani dokumenta. To kar sem jaz malo preseneča je da, prvič, je bilo porabljeno pol milijarde manj denarja. To je prava stvar. Druga. Da nisem našla zapisano koliko smo porabili na primer za cepiva in cepljenje in testiranje naših državljanov. In tretja ugotovitev, če sem s te množice papirjev uspela dobiti pravi podatek je ta, da je Ministrstvo za okolje in prostor četrto ministrstvo s porabo skoraj 9 milijonov evrov, kar je za mene nenavadno, ker ne razumem čisto dobro kaj bi Ministrstvo za okolje potrebovalo toliko več. Prva tri ministrstva so seveda ministrstvo za delo, Ministrstvo za finance absolutno prvo in največ, mislim da okrog 760 milijonov, potem sledi Ministrstvo za delo, Ministrstvo za gospodarstvo in četrto, Ministrstvo za okolje in prostor. Tako da, to je za mene presenečenje in bi želela ugotoviti oziroma bi želela pojasnilo kaj je tukaj mišljeno oziroma kaj je Ministrstvo za okolje porabljalo v takih višinah. Potem so med sredstvi, med porabo evidentirani, jaz zdaj ne vem ali naj temu rečem subvencije ali pa kakorkoli, za kar en cel kup letalskih družb. Me zanima kaj je osnova za to subvencijo letalskim družbam. Kot jaz vem, bi potrebovali spremembo Zakona, ki je zdajšnja koalicija, še takrat, ko sem jaz bila Ministrica za okolje, za infrastrukturo, se opravičujem ostro nasprotovala, ostro in zato zakon ni bil sprejet. Tako, da me zanima kaj je podlaga za to.: Naslednje vprašanje. Koliko je bilo v letu 2020 porabljenih turističnih bonov? Zanima me številka porabe, se pravi, količinsko koliko ljudi je ta bom uporabilo in zneskovno, koliko sredstev je bilo za to porabljeno?
To mogoče za začetek. Še enkrat pa. Vse to bi se dalo ugotoviti, če bi upoštevali naš predlog in transparentno prikazali porabo denarja tako kot bi to za takšno količino denarja, 20 % ste sami napisali, na koncu nekaj manj, če bi bilo to transparentno predstavljeno v okviru proračunskega sklada in bi vsem ljudem bilo kristalno jasno za katere namene kdo je ta sredstva dobival.
Hvala lepa in lep pozdrav.
Jaz bi v bistvu si postavil dve vprašanji. Prvo je, kako učinkoviti so bili vladni ukrepi pri blaženju krize in brezposelnosti? Drugi pa. Kdo je dodatke, ki jih je država izplačevala iz proračuna in so, kot vidimo, stali 3,5 milijarde približno toliko je stal proračunski primanjkljaj, dobival in kaj se je zgodilo s tem denarjem.
Če začnem pri prvem vprašanju. Treba je pogledati primerjalno, se pravi, Slovenija je leta 2019 beležila proračunski presežek v znesku 0,4 % BDP. Leta 2020 je beležila primanjkljaj v znesku minus 8,4 % BDP. Se pravi, s pozitivnega salda 0,4 % smo prišli v negativni saldo 8,4 %. Kdo bi si mislil, da je to nekaj povsem normalnega, ampak če pogledamo primerjalno, je to četrto največje poslabšanje med državami članicami EU, četrto največje poslabšanje.
Drugič. Interventni ukrepi so v letu 2020 predstavljali 6 % BDP, kar je zopet četrti največji obseg med državami članicami EU. Se pravi, po primanjkljaju in po znesku, ki smo ga plačali za interventne ukrepe, smo četrti v EU. Potem pa poglejmo kako je to rezumiralo v padcu BDP. Po padcu BDP pa je Slovenija povprečna na desetem mestu v EU, kljub temu, da smo na četrtem. Potem koliko smo s krizo plačali. In mislim, da lahko že iz te primerjave povemo, da ukrepi niso bili optimalni, daleč od tega, in da Vlada ni bila uspešna pri blaženju gospodarske krize in brezposelnosti glede na denar, ki ga je v ta namen vložila. Isto zgodbo govorijo tudi drugi podatki, vladni piar se hvali, da naj bi rešili 300 tisoč delovnih mest s temi interventnimi ukrepi, ki so stali 6 % BDP. Zdaj, Banka Slovenije pravi, da so vladni ukrepi uspeli ohraniti zgolj nekih 16 tisoč delovnih mest. In podobno govorita statistiki o brezposelnih. Število brezposelnih se je v letu 2020 povečalo za 16 %, število ljudi, ki je živelo pod pragom tveganja revščine se je povečalo za 11 tisoč, število upokojencev, ki je živelo pod pragom tveganja revščine pa za 7 tisoč. Kljub temu, da je proračun beležil največji primanjkljaj v zgodovini Republike Slovenije, 3 milijarde in pol in kljub temu, da smo bili četrti po izdatkih za interventne ukrepe so to na koncu dneva dejanski rezultati. To je mogoče kratek odgovor na prvo vprašanje.
Drugo. Kakšna je bila distribucija teh sredstev? Tukaj se tudi skriva neka stvar, ki jo je treba razumeti. Vlada pravi, da ni pomagala zgolj gospodarstvo, ampak je pomagala predvsem ljudem. Zdaj, katerim ljudem je pomagala, mogoče indično pokaže že to, da se je v tem letu krize, ko smo beležili največji padec gospodarske rasti, če se ne motim, po letu 2009, so se zasebni prihranki, vloge gospodinjstev: v bankah povečale za 2 milijardi evrov. Za 2 milijardi evrov se je v tem kriznem obdobju povečalo varčevanje gospodinjstev v bilancah bank. To mislim, da pove precej o tem, v čigave roke so se državne milijarde zlivale, niso prišle do upokojencev, niso prišle do tistih, ki bi pomoč res rabili, prišle so zelo pogosto do najvišje plačanih. Na eni strani oskrbnice v domovih za starejše, ki so dejansko delale v najbolj rizičnem območju, ki si ga lahko med Covid krizo zamislite in največ ljudi je umrlo v domovih za starejše, domovi za starejše so bili takorekoč najnevarnejši kraj med epidemijo, so dobile nekaj 100 evrov dodatkov na mesec. Potem na drugi strani imamo pa višji zdravnik specialist iz UKC Ljubljana, ki je rekorder po prejemkih Covid dodatkov, od marca lani do aprila letos dobil 68 tisoč 320 evrov dodatkov. Skoraj 70 tisoč. In treba se je vprašati kaj je ta zdravnik delal. Imeli smo sfero z ortopedsko kliniko vmes. Jaz sem zadnjič govoril z enim kolegom in NIJZ, ki izvaja monitoring prehrane v zdravstvu, in mi je povedal naslednjo zgodbo. Je rekel, ko se je začel prvi lock down, marca 2020, je terciarno zdravstvo praktično nehalo obratovati. Ljudje so odšli domov, dobivali so 100 % plače, potem pa iz meni neznanega razloga je nekdo na vladni strani, Ministrstvo za zdravje in tako naprej, ugotovil, da je mogoče slab piar za Vlado, da po eni strani govori, da so zdravniki v prvih bojnih vrstah, po drugi strani pa vsi koga poznajo, vsaj tisti, ki poznamo kakšnega zdravnika specialista, vemo da je večina teh zdravnikov doma in prejemajo plače. In so dobili od takrat naprej 65 odstotne dodatke na delovno uro, če pridejo v službo. In seveda so vsi prišli nazaj v službo, ampak v službah seveda niso delali, ker so operacije bile prestavljene, pač pa so se praktično zaprli v pisarne, najbolj skrajni primer za katerega mi je ta kolega povedal je bil, nekdo ki se je celo stol podstavil pod kljuko, da ga ne bi slučajno kdo motil na delovnem mestu kjer je dobival svojo polno plačo in 65 % urni dodatek. To veliko pove o tem kako učinkoviti so bili državni interventni ukrepi, zakaj smo se znašli na četrtem mestu po tem koliko smo za to krizo plačali in zakaj smo šele na desetem mestu po tem kakšni so bili njeni dejanski socialni in gospodarski učinki. In to je tisto kar v tem poročilu manjka. Tukaj bo treba narediti resno revizijo in apeliram Računsko sodišče, da temeljito preveri kako se je ta denar, teh 3 milijarde in pol primanjkljaja iz državne blagajne prelival po družbeni strukturi in konec koncev, mislim da je tudi zanimivo vprašanje, zakaj se je točno v tem letu akumuliralo dodatnih 2 milijardi evrov prihrankov.
Hvala lepa.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Pri razpravi o zaključnem računu proračuna za 2020. leto mislim, da je pomembno poudariti predvsem mnenje, ki sta ga o tem dokumentu uradno izrazili dve na tem področju najpomembnejši državni inštituciji. Del mnenja Računskega sodišča o zaključnem računu 2020 smo slišali. Za mene je najpomembnejša tista trditev, da je bilo pregledovanje splošnega dela zaključnega računa opravljeno na način z izrekom pozitivnega mnenja. Gre namreč za to, da je bilo prihodkov za malo manj kot 9 milijard in 100 milijonov, odhodkov pa za 12 milijard in 565 milijonov evrov in če pri teh zadevah državni revizorji niso našli pomanjkljivosti, je to dovolj povedno.
Druga stvar je samo izvrševanje državnega proračuna za leto 2020. Tudi tu so državni revizorji iz Računskega sodišča izrekli ne negativno mnenje, ampak mnenje s pridržkom. Če pa pomislimo, da gre za 12 milijard in 500 milijonov evrov odhodkov, je verjetno tudi iluzorno pričakovati, da bi lahko pri takšni količini poslov bilo možno vse opraviti na način, da bi bilo izrečeno pozitivno mnenje. Pri čemer je tudi jasno poudarjeno, kje so tiste pomanjkljivosti bile storjene. Tri ministrstva morajo tudi podati odzivno poročilo. Ampak ob milijonih in milijonih poslovnih dogodkov in ob nedvomni krizi, s katero se je država soočala, mislim, da je tudi to mnenje s pridržkom nekaj, kar je možno obravnavati pozitivno prdvsem zato, ker smo celotno leto 2020 bili soočeni s ponavljajočimi se in zelo vztrajnimi očitki o tem, da vlada popolnoma netransparentno porablja javna sredstva.
Druga pomembna inštitucija, ki je podala svoje mnenje v zvezi z zaključnim računom leta 2020, je bil Fiskalni svet. Tisti Fiskalni svet, ki je zdaj v tem letu oziroma v letu 2002 in v letošnjem letu, praktično že skorajda ima status neke verske organizacije za določene ljudi v Državnem zboru in njegove ocene dojemajo kot verske dogme. Fiskalni svet je jasno povedal, da je za leto 2020 veljala uveljavitev obdobja izjemnih okoliščin. Fiskalni svet je zelo jasno tudi povedal, da so bila fiskalna pravila v letu 2020 večinoma spoštovana, da je bilo popolnoma spoštovano domače fiskalno pravilo, ki se nanaša na maksimalni dovoljeni obseg izdatkov, da je torej bilo spoštovano, da je minimalni dovoljeni strukturni saldo bil dosežen ob upoštevanju dovoljenega odstopanja, da je bila rast izdatkov sektorja država brez enkratnih učinkov po izdatkovnem pravilu nižja od dovoljene. Je pa tudi zelo jasno povedal Fiskalni svet, da je preseženo dovoljeno odstopanje bilo na področju strukturnega salda in strukturnega napora. Tisto, kar je bilo pričakovati, pa se je tudi zgodilo, se pravi, da je dolg sektorja država Fiskalni svet ocenil v neskladju s fiskalnimi pravili, pri čemer je izhodišče, katerega je Fiskalni svet vzel, bilo, da izračunava zadeve na način kot da država ni v epidemiološki krizi. Ampak kakorkoli.
Pozitivno mnenje Računskega sodišča, v glavnem pozitivno mnenje Fiskalnega sveta prav veliko ne koristita pri registriranem proračunskem primanjkljaju, ki je 3 milijarde in 486 milijonov. Vemo tudi, zakaj je to nastalo, in to je nesporno proračunsko dejstvo.
Kot rečeno, se mi zdi pomembno omeniti stališča teh dveh državnih inštitucij ravno iz vidika kar naprejšnjih očitkov, da je vlada razpolagala z javnimi sredstvi na netransparenten način. Mi smo, gospe in gospodje, govorim seveda o letu 2020, kar naprej poslušali, denimo, da Državni zbor nima ustreznega nadzora nad porabo sredstev. In gospod predsednik komisije, kolega Peček, jaz bi vas prosil, da mi v nekaj kratkih črkah dovolite, da orišem, kako je ta zadeva v letu 2020 izgledala v Državnem zboru.
Mi smo bili dolžni prejemati poročila vlade, in sicer na podlagi zakona je bila vlada dolžna obveščati Državni zbor o skupnih vrednostih prerazporeditev pravic porabe. Govorim seveda za proračunsko leto 2020, ki je nedvomno obravnavano v zaključnem računu. Vlada nam je, denimo za ilustracijo, posredovala skupno poročilo o prerazporeditvah porabe na področju predlagateljev finančnih načrtov in iz naslova dodatnega zadolževanja za obdobje od 1. julija do 31. avgusta 2020, kje je bilo opravljenih za 697 milijonov prerazporeditev. Vlada nam je posredovala tudi kompleten seznam prerazporeditev za obdobje od 1. 9. do 30. 9. 2020, kjer je bilo opravljenih za 165 milijonov in 324 tisoč evrov prerazporeditev. Skupaj torej v treh mesecih leta 2020 – julij, avgust in september – za 862 milijonov in 558 tisoč evrov prerazporeditev. To vse je bilo podprto v gradivih, ki smo jih obravnavali na Odboru za finance. Prejeli smo čisto vse sklepe vlade, na podlagi katerih so bile te prerazporeditve opravljene. Prejeli smo tudi kontne dokumente, na katerih je razvidno proračunski uporabnik, proračunska postavka, konto, podprogram, celo šifre načrtov razvojnih programov za prerazporeditve teh 862 milijonov evrov. Novembra meseca 5. 2020, smo opravili na Odboru za finance pregled teh dokumentov in razpravo. Po predhodnih mesecih in mesecih očitkov, kako je država netransparentna pri porabi tovrstnih sredstev, se je na koncu izkazalo, da na Odboru za finance nismo imeli o tem sploh nobene razprave. Vsi tisti, ki so prej nekaj mesecev nenehno nergali in ropotali, kako je vse skupaj netransparentno, niso potem, ko so dobili podatke za 3 mesece in za 862 milijonov prerazporeditev, niti črhnili. To se mi je zdelo pomembno poudariti zato, ker mislim, da bi pri tako resnih zadevah vendarle kazalo imeti nekoliko distance do sebe, do drugih ljudi in zlasti do dela, ki ga opravljamo.
Nesporno je, da je 2020. leta bil registriran oziroma dosežen primanjkljaj, kot sem omenil, 3 milijarde 486 milijonov evrov, da je bil leta 2019 dosežen presežek v višini 224 milijonov evrov. Zakaj, na kakšen način je bil dosežen ta presežek, ne govoril, razen če se bo kasneje izkazala potreba, mislim pa, da je popolnoma neumestno primerjati 2019. in 2020. proračunsko leto zato, ker gre pri letu 2019 za konjunkturno leto, resda leto še pojemajoče konjunkture, za v primeru leta 2020 gre pa za izrazito recesijsko leto.
Toliko. Hvala lepa. / mikrofoni izklopljeni/