Spoštovana članice in člani! v danem trenutku ni sklepčen, zato bom počakal do 9.15.

Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 116. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Obveščam vas, da so zadržani in da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji člani: dr. Trček, mag. Koprivc na seji pa kot nadomestni člani nastopajo Ivanuša, ki nadomešča poslanca gospoda Jelinčiča, gospod Blaž Pavlin, ki nadomešča Andreja Černigoja, gospa Tina Heferle, ki nadomešča poslanca gospod Igorja Pečka in poslanec gospod Edvard Pavlič, ki nadomešča poslanka Nika Prebila. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki jo bomo obravnavali skupaj. PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Gradivo z dne 29. september je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Oba proračunska dokumenta je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 bomo obravnavali na podlagi 166. člena, predlog proračuna za leto 2023 pa na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, kar pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele, ki se nanašata na Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijo in na Ministrstvo za zunanje zadeve.

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga za amandma odbora, zato naprošam gospod ministra Zvonka Černača, da nam predstavi Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 v delu, ki se nanaša na delo na področju Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijo, kohezijsko politiko oziroma na izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji v letih 2022 in 2023.

Spoštovani minister, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!

V letu 2021 kot vidite se je po tem, ko je preko 9 oziroma 10 paketov pomoči bila dana ustrezna podpora gospodarstvu in prebivalstvu predvsem zaposlenih začela intenzivna gospodarska rast in Slovenija trenutno beleži ugodne, dobre, odlične gospodarske kazalce. Napovedi, ki so bile še do nedavna so se povečala za 50 odstotkov tako, da naj bi letošnja gospodarska rast v Republiki Sloveniji bila med najvišjimi na območju Evropske unije in naj bi znašala 6,1 odstotne točke za razliko od prejšnje napovedi, ki je bila nekaj čez 4 odstotne točke, kar daje ustrezne podlage tudi za nadaljnje načrtovanje.

Zdaj, druga ugodna okoliščina za naslednji dve leti, 2022 in 2023, je, da se je poleg tega, da je z ustreznimi ukrepi, ki jih je predlagala vlada in jih je sprejel ta Državni zbor, omogočilo hitro okrevanje in hitra gospodarska aktivnost, druga ugodna okoliščina so sredstva iz različnih skladov Evropske unije. Slovenija bo v letih 2022 in 2023, pa tudi naslednjih letih do zaključka prihodnje finančne perspektive v letu 2027 oziroma 2029, imela na voljo toliko nepovratnih sredstev kot še nikoli doslej. Pomembno v tej luči je tudi dejstvo, da se lani spomladi, ko je mandat prevzela vlada Janeza Janše, sprostil krč, ki se je kar nekaj časa dogajal na področju koriščenja sredstev iz evropskih skladov. To kolo, ki je bilo zagnano lani spomladi, se odvija vedno hitreje in zaradi tega bo tudi absorpcija v naslednjih dveh letih iz tega naslova, predvsem v letu 2022, najvišja doslej. Tako naj bi v letu 2022 iz različnih evropskih skladov na področju kohezijske politike iz finančnega okvirja 2014-2020 iz pobude React in iz načrta za okrevanje in odpornost Slovenija počrpala približno milijardo 300 milijonov evrov in v naslednjem letu, se pravi v letu 2023, okrog milijardo evrov.

Vse to so dobri obeti za naprej. Na nas je pač, da na ustrezen način izpeljemo vse načrtovane investicije, ki so predvidene iz teh sredstev, in verjamem, da se bo to odražalo tudi na skupni in splošni blaginji ljudi v tej državi.

Hvala.

Hvala ministru za predstavitev.

Z nami so tudi predstavniki Ministrstva za finance. Želite mogoče na kratko še predstaviti spremembo proračuna za leto 2022 in pa proračun za leto 2023? Pa prosim, če se za magnetogram tudi predstavite.

Hvala.

Hvala za besedo. Dober dan, sem Valenčič Alek. S strani Ministrstva za finance bom kratko izpostavil nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga proračuna države za prihodnje dve leti.

Predloga proračunov sta pripravljena v specifičnih razmerah postopnega okrevanja gospodarstva in ob zavedanju prisotnosti epidemije in relativno velike negotovosti njenega nadaljnjega razvoja. Kot je razvidno iz številnih makroekonomskih kazalcev, ki jih je pripravil Umar v svoji jesenski napovedi, lahko v prihodnjih letih pričakujemo nadpovprečno gospodarsko rast. Poleg tega tudi drugi kazalci kažejo izboljšanje trendov tako na področju mednarodne menjave, zaposlenosti, storitvenih dejavnosti kot tudi na področju zasebne potrošnje državljanov Slovenije.

Ocenjujemo, da bodo prihodki državnega proračuna za leto 2022 glede na načrtovane v letošnjem letu višji za 4,5 %. Za leto 2023 se pričakuje nadaljnja rast, in sicer v višini 3,3 %, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. Odhodki državnega proračuna za letu 2022 so predvideni v višini 13,9 milijarde, kar je za 7 odstotnih točk manj kot je ocena realizacije za letošnje leto. Nižje odhodke načrtujemo tudi leta 2023, in sicer v višini 13,4 milijarde. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na okvirno 4,6 % BDP v letu 2022 in 2,7 % BDP v letu 2023.

Naj poudarim, da ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije predvsem v zdravstvo, šolstvo, promet, prometno infrastrukturo, vode, vodne sisteme in protipoplavne sisteme ter kulturo. Pomemben segment obeh proračunov predstavljajo evropski viri. Ugotavljamo velike zamude pri črpanju kohezijskih sredstev, saj se načrtovanje črpanja sredstev iz preteklih let predvsem zaradi vpliva epidemije in izredno slabega črpanja v uvodnih letih zamika v naslednji dve leti.

Če na kratko izpostavim zgolj nekaj ključnih podatkov, ki se navezujejo na sredstva Evropske unije. Med proračunskimi prihodki so evropska sredstva v letu 2022 načrtovana v višini 1,7 milijarde in v letu 2023 v višini dobre 1,5 milijarde evrov. Višji načrtovani prihodki so predvsem posledica evropskih pobud za obvladovanje epidemije, povečanje odpornosti, pospešitev okrevanja kot tudi kot so programa React EU, sklad za okrevanje in odpornost, ki se odvija v sklopu evropskega programa Next Generation EU. Najvišji delež prihodkov v prihodnjih letih predstavljajo sredstva kohezijske politike, in sicer v višini 1,6 milijarde evrov. Sledijo jim sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost v višini 806 milijonov evrov in 606 milijonov evrov iz skupne kmetijske in ribiške politike. Na odhodkovni strani so evropska sredstva v prihodnjem letu načrtovana v višini 1,7 milijarde in v letu 2023 v višini 1,5 milijarde evrov. V primerjavi s predhodnimi obdobji je pričakovana rast izdatkov EU predvsem posledica zaključevanja evropske finančne perspektive 2014-2020 na področju kohezijske in kmetijske politike ter istočasno začetek izvajanja nove finančne perspektive 2021-2027. Se pravi, neko obdobje bosta tekli vzporedno. Poleg tega se pričakuje intenzivno izvajanje programa React EU in načrta za okrevanje in odpornost. Deleži po različnih virih EU sredstev so v korelaciji s prej omenjenimi deleži na prihodkovni strani.

Naj za konec poudarim, da bodo na seji matičnega Odbora za finance posebej bolj podrobno predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2022 in 2023 ter sam pristop upravljanja celotnih javnih financ.

Tako, to je zaenkrat z moje strani vse. Hvala za besedo in pozornost.

Hvala predstavniku Ministrstva za finance za to kratko predstavitev.

Sedaj pa naprošam še veleposlanika gospoda Jožefa Dorfenika, generalnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve, da nam na kratko predstavi oba predloga proračunov za leti 2022 in 2023, predvsem v delu, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za zunanje zadeve.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Najprej prosim za pojasnilo. Obe točki?

Lahko kar h obema, tako h spremembi proračuna za leto 2022 in proračunu za leto 2023.

Hvala lepa.

Torej pri predlogu sprememb proračuna za 2022 je za 9,4 milijona evrov višji glede na sprejeti proračun. Vendar se določena struktura tukaj spreminja, tako da bi najprej rekel, da največ, to je v višini 8,8 milijona, gre za podprogram Izvajanje zunanje politike in EU zadeve in v tem okviru je to predvsem sprememba pri namenskih sredstvih. Namreč ta namenska sredstva so iz odprodaj nepremičnin, ki smo jih dobili v okviru sukcesije in so namenjene za to, da bi dobili, naša diplomatsko-konzularna predstavništva kupili oziroma da bi jih imeli v lasti. Ker do zdaj jih v veliki večini najemamo, za kar pač seveda gre tudi ves čas strošek najemnine, na koncu pa v bistvu ne moremo niti zelo efektivno. In tukaj gre za povišanje 6,5 milijonov in tu je morda tudi avtomatična povezava s tem odborom. V bistvu gre za to, da moramo, da načrtujemo zamenjavo in obnovo lastniškega objekta s poslovnimi prostori v Bruslju, namreč zdaj smo se tam preselili, ker je bil premajhen za predsedovanje. Z namenom, da ga tudi obnavljamo, so bila pač predvidena / nerazumljivo/ ta sredstva, kjer pa bomo naredili na ta način, ker se je pokazalo, da je nesmotrno to isto zgradbo, pa smo našli, da bi eno drugo zamenjali z isto vrednostjo in potem bi to drugo obnavljali, ki pa gre za, torej ta gradivo in vse to se pač pripravlja in še ni bilo, mislim, formalno pač potrjeno, ampak načrtovati moramo. Smo že zelo daleč, tako da že gradivo se usklajuje za odločitev na vladi. Torej, kot sem rekel, to je 6,5 milijonov v tem.

Povečujemo tudi nekaj za donacije, in sicer za 200 tisoč, na primer za mednarodno pravno pomoč, MLA konferenco. Zmanjšuje pa se priliv iz prihodkov iz vizumskega poslovanja, kar pa je man za 0,4 milijona oziroma 400 tisoč.

V rednem delu proračuna se povečujejo predvsem stroški plač in redne investicije. Kot pač veste, že v letošnjem letu smo odprli veleposlaništvo v Dublinu oziroma nekako finančno zalogaj je šele v letošnjem letu. In potem se seveda vzdrževanje in pač najemnina potem tudi povečuje v letu 2022 glede na pač sprejeti. Načrtujemo tudi še odprtje oziroma človek je že na mestu, v bistvu formalistično je že odprto veleposlaništvo v Seulu, ki ga bo pa treba seveda tudi zdaj najti prostore. Smo v postopku. V glavnem. za tovrstne zdaj tukaj gre.

Zdaj, za druge podprograme, druge zadeve so precej manjše. Spremenjen je podprogram za multilateralno sodelovanje, za 91 tisoč povečamo, ker pač so višje ocene potrebnih sredstev za plačilo obveznosti v mednarodnih organizacijah. Tudi podprogram predsedovanja Svetu Evropske unije, tukaj nekako ni nič novega, ampak gre za prenos, najprej je bilo v proračunu pri generalnem sekretariatu vlade. Ker namreč to operativno koordinacijo predsedovanja se je prenesla iz generalnega sekretariata vlade na MZZ, in to se pravi tudi ta sredstva se samo prenesejo. Tukaj gre za milijon 158 tisoč evrov. Nekaj je tudi drugih pravzaprav navzdol. Recimo v programu politične diplomacije in konzularnih storitev za 600 tisoč manj. Tudi pač nekaj manj smo potem dali za projekt za gospodarski sklad, ker je bilo pač zaradi covida, torej ti izdatki so pač nižji. In zadnja stvar, nekaj, pravzaprav 100 tisoč, je manj na programu za mednarodno razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč, kjer gre na račun nižje ocene potrebnih stroškov dela in materialnih stroškov kot je bilo prvotno predvideno, to se pravi ne sami projekti.

To je pravzaprav vse, kar bi v tem uvodu za spremembe proračuna za 2022.

Medtem ko predlog proračuna za 2023, seveda že tako kot je minister povedal, potem se znižuje. Še posebej zaradi tega, ker imamo še v 2022 to, kar sem omenil, še neka predsedovanja. Tega predsedovanja v 2023 ni. Torej program za politično diplomacijo in konzularne storitve, tu je zmanjšanje za 12,9 milijonov. Pri tem gre približno 5,5 na programu za izvajanje zunanje politike, kjer je tukaj predvsem spet ta segment investicij. Ta investicija je pomembna v letu 2022, to se pravi Bruselj, medtem ko seveda potem bo manj. Čeprav, torej prej nisem niti omenil niti vsega, tudi obnovo imamo tam, tisto vilo na Šubičevi, ki so lesena okna in vse notri piha, je v glavnem zdaj projekt obnove. In pač naslednji program, to se pravi podprogram za multilateralno sodelovanje, je za 100 tisoč, nekaj nad 100 tisoč se povečal zaradi višje ocene potrebnih sredstev. Tukaj tudi včasih računamo malo valutna tveganja, ker marsikakšna, bi rekel plačilo obveznosti v mednarodnih organizacijah je v dolarskih vrednostih in potem nam to zmanjka. Tako, da pač kot dobri gospodarji imamo tudi te zadeve. Kot sem že omenil, torej predsedovanja več ne bo, je torej tam na tistih postavkah, teh postavk ni oziroma je pač tu v primerjavi z recimo 2022 za 7 in pol milijonov manj. Nekaj smo tudi zmanjšali še v tem delu, kot sem že omenil, za projektni sklad, za gospodarski sklad, projektni gospodarski sklad. To je tisto na gospodarski diplomaciji, kjer pač smo ugotovili, da morda smo, torej da moramo kombinirati sredstva z gospodarskimi subjekti, da ni kar tako nekaj planirati, potem nam pa gospodarstvo ne sledi. Torej če tudi skupaj gremo z gospodarstvom, bo seveda ta stvar, torej gospodarstvo bo sledilo.

No, drugih nekih posebnih takih velikih sprememb pa ni. Glavna je seveda, kot sem rekel, ta namenska sredstva. Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.

Hvala gospod Drofeniku za to predstavitev.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Vidim, da interesa in želje po razpravi ni.

Zato ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil s predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2023. S tem tudi zaključujem obravnavo predlogov proračunov. Odbor bo pripravil mnenje, ki ga bo poslal Odboru za finance kot matičnem delovnem telesu. Pri njuni obravnavi na seji matičnega delovnega telesa predlagam, da kot predstavnik odbora sodeluje gospod Ferjan. Če se s tem strinja. Hvala.

S tem tudi končujem 1. in 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 ZA OBDOBJE OD JANUARJA 2014 DO KONCA JUNIJA 2021.

Poročilo smo prejeli od Vlade Republike Slovenije 23. septembra, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci in ostali prisotni, tokrat v skladu s sklepom, ki smo ga sprejeli na 91. seji 4. decembra 2020, obravnavamo poročilo o izvajanju kohezijske politike za daljše časovno obdobje, in sicer za letošnje prvo polletje. Naprošam ministra za razvoj in evropsko kohezijski politiko gospoda Zvonka Černača, da nam predstavi omenjeno poročilo.