Članice in člani obeh odborov, vabljene ter vse ostale prisotne lepo pozdravljam!: Pričenjam 34. nujno sejo Odbora za pravosodje. Na začetku seje vse prisotne naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete medsebojno predpisano razdaljo ter nosite zaščitno masko.

Članice in člane obeh odborov prosim, če preverite ali imate s seboj svoje identifikacijske kartice za glasovanje. Obveščam vas, da imamo nekaj nadomeščanj in sicer mag. Bojana Muršič nadomešča mag. Meiro Hot iz Poslanske skupine SD. Mojca Žnidarič nadomešča poslanko Matejo Udovč iz Poslanske skupine SMC ter Janez Moškrič nadomešča poslanca Franca Breznika iz Poslanske skupine SDS.

Sedaj pa dajem besedo predsedniku Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Mag. Branku Grimsu.

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!

Začenjam 53. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti in so se za to upravičili, so nas obvestili gospod Robert Polnar in gospod Jani Möderndorfer. Je pa tudi nekaj menjav in sicer, gospod Mihael Prevc nadomešča poslanca gospoda Andreja Černigoja, gospod Željko Cigler nadomešča poslanko gospo Natašo Sukič in poslanka gospa Mojca Žnidarič je z nami iz kvote SMC.

Vsem še enkrat prav lep pozdrav! Glede dnevnega reda ugotavljam, da je bil tak kot je poslan s sklicem seje.

In besedo dajem zdaj nazaj predsedniku Odbora za pravosodje, gospodu Blažu Pavlinu.

Prehajamo torej na

Zahteva za nujno sejo Odbora za pravosodje in Odbora za notranjo politiko, javno upravi in lokalno samoupravo je 29. septembra 2021, vložila oziroma zahtevala poslanska skupine SDS.

Na sejo so bili vabljeni v imenu predlagatelja, vodja poslanske skupine SDS, Danijel Krivec, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, minister za javno upravo Boštjan Koritnik, minister za pravosodje Marjan Dikaučič, generalni direktor policije dr. Anton Olaj, direktor Uprave kriminalistične policije Vojko Urbas, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijan Florjančič, ki se je opravičil. Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Janez Stušek ter načelnik Upravne enote Ljubljana, mag. Bojan Babič.

Prehajamo na obravnavo zahteve za nujni sklic obeh odborov in dajem besedo v imenu predlagatelja, poslancu mag. Branku Grimsu.

Hvala vsem. Še enkrat lep pozdrav!

Veliko je pojmov, ki so se na nek način kar pozabili v državi. V pravni državi seveda velja, da se zakon spoštuje. Spoštuje se brez izjem in na enak način za vse, kajti po Ustavi smo pred zakonom vsi enaki. Zakon in Ustava jamčita vsakemu tudi osebno integriteto in pravico do varnosti. Varnost torej. To govori 34. člen Ustave Republike Slovenije.

Kar se tiče Zakona o javnih zbiranjih, ta ureja zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj tako, da je to organiziran shod. Organiziran shod mora biti urejen skladno z zakonom. Biti mora prijavljen, zanj mora biti izdano ustrezno dovoljenje. Prepovedano je organiziranje shodov oziroma prireditev z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj ali z namenom motenje javnega reda oziroma oviranja javnega prometa, ker je glede na zadnje dogodke bistveno. To določa 6. člen zakona. Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih. Če bi to vplivalo lahko na delo ali na varnost premoženja ali na varnost tistih, ki tam delajo. Skratka,: organizator mora shod organizirati tako, da je poskrbljeno za red, da nista ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženja, da ni ogrožen javni promet, in da ni nedopustno obremenjeno okolje. Za to je seveda tudi odgovoren. In danes bomo govorili predvsem o odgovornosti, kajti naslednje vprašanje, ki se odpira je vprašanje tožilstva. Pristojnosti tožilstva so določene z zakonom in Ustavo, pa vendarle prihaja do primerov, ko v očitnih primerih kršitve zakona, v očitnih primerih uporabe nasilja, tožilci potem zadev ne procesirajo naprej in zadeva sploh ne pride do sodišča. So pa tudi primeri, ko se to zgodi in potem sodišče ravna tako, da iznenada vse za nazaj pokrije s svojo črno kuto. Zakaj se to dogaja, je veliko vprašanje, ampak dejstvo je, da ti protesti, kot jim rečejo, dejansko pa so to nemiri, netenje nemirov, so se v resnici začeli še preden je bila postavljena ta Vlada in so trajali ves čas in trajajo še vedno do danes. Organizirali so jih aktivisti levičarjev, zato so poklicali tudi tuje pomoči, vidimo zastave Antife, vidimo udeležence iz posameznih političnih strank in naj vas samo opozorim kako veliko sprenevedanja je v zadnjih dneh, ko je prihajalo do najhujših posledic. Vemo, da pred parlamentom je bilo ranjenih 10 policistov, se je izgovarjalo, da nihče od političnih strank nima s tem nič. Dejansko si lahko ogledamo tukaj predsednike in predstavnike več političnih strank, ki spodbujajo nemire. Lahko vidimo Antifo. Antifo marsikatera država že uvršča med teroristične organizacije in mislim, da bi bil skrajni čas, da to stori tudi Slovenija. In seveda vedno znova smo priča tem izgovorom. Ko se nekaj zakuri, spodbudi, se vsi od tega distancirajo, pravega zaključka, tistega ki bi moral biti pred sodno vejo oblasti, pa potem ni. In na koncu pridemo do popolnoma absurdnih situacij, ko se že vsi sprenevedajo in se trdi, da sedanja opozicija nima z nemiri nič, to smo poslušali ravno prejšnji ponedeljek v tem Državnem zboru, na seji, ki smo jo že imeli, to ni prva seja. Spomnil bi, da sta bili že dve. Prva je govorila proti uporabi dvojnih meril, ker je to protiustavno in seveda nezakonito. In druga, ki se je dotikala vprašanja nemirov in potem odgovornosti za organizatorja, ki smo jo imeli prejšnji ponedeljek. Ampak na teh smo poslušali kako sedanja opozicija absolutno nima nič z nemiri, še najmanj s spodbujanjem nestrpnosti in nasilja in potem se je zgodilo tole. To je posnetek iz pohoda za življenje, ki je bil popolnoma legalno organiziran izraz mnenja, se pravi, skladno z zakonom, z vsemi odobritvami, z ustreznim varovanjem pa ga je protipravno zaustavila skupina huliganov. Celo direktno pozivanje k nasilju je bilo, kamne v roke. Če to ni direktno pozivanje k nasilju, potem ne vem kaj to je. Pa še marsikaj je bilo vmes, kričanja, še marsikakšen izraz, tudi tukajle ga lahko vidite, je tak, da ga rajši ne bi prebral. In to se je dovolilo. Spomnil bi, da ko so na nekem drugem nelegalnem protestu ljudje, ki se s tem niso strinjali, oblečeni v rumene jopiče, sami mirno stali in držali nek transparent, jih je policija zmetala po tleh, aretirala, odvlekla in vklenjene potem imela kar lepo število ur. V tem primeru, ko se je protipravno preprečilo legalno in legitimno ustrezen protest, izražanje mnenja, zbor in to za življenje, se je to nasilno zaustavilo, žalilo ljudi, grozilo in policija ni z ničemer ukrepala. Ni se mogel izvesti, na koncu se je vse obrnilo in so šli ljudje nazaj. In kdo je stal za temi transparentni, si pa lahko ogledate tukaj. Jaz upam, da kolegica Sukič, ki je danes pogrešam,: mogoče je ravno zato ni med nami danes… / oglašanje iz ozadja/ No, vsi prepoznate gospoda iz vrst SD tudi, da ostalih ne naštevam, lahko si jih ogledate na številnih posnetkih. Toliko o tem kako nihče s temi protesti nima nič. In tukaj je seveda treba enkrat za vselej reči tole. V Sloveniji velja pravni red, zavezuje vse in vsakogar in nihče ni nad zakonom, tudi Levica ne. Se pravi, če se nekaj organizira, je treba spoštovati zakon. Nihče nikomur ne odreka pravice do protestov, nihče nikomur ne odreka pravice do izražanja mnenj, ampak to mora potekati na legalni način. Popoln absurd je, da tisti, ki imajo polna usta zagovarjanja svobode izražanja mnenj v tem parlamentu, potem sami preprečijo pravilno zakonito ustavno podprto svobodo izražanja mnenj drugim. To je pa realno stanje. Kakšna razlika med besedami in dejanji. In to se vse dogaja zato, ker pač tisti, ki so k temu poklicani, očitno ne opravijo v celoti svojega dela, zlasti tukaj, mislim na tožilstvo in potem na sodstvo. Stvari ne doživijo takega epiloga kot bi ga morali. Treba je vedeti, da vse to davkoplačevalce Republike Slovenije izjemno veliko stane. Samo za izvedbo varovanj do sedaj organiziranih nemirov, so slovenski davkoplačevalci plačali več milijonov evrov. To je zadnjič predstavil minister na seji. Preštejte koliko je teh primerov bilo. Vsako varovanje stanje 40, 50 tisoč evrov, nekatera, ki so bolj zahtevna, še bistveno več. To se pravi, gre za direktno delanje škode in zato po zakonu odgovarja tisti, ki shod skliče, ga organizira in ga vodi. Zdaj se je izkoriščalo luknjo v zakonu, ki pravzaprav niti ni luknja, kajti trdno sem prepričan, da bi že v okviru obstoječe zakonodaje lahko vsi ustrezno odreagirali, če bi to hoteli. Tukaj pa imamo problem, kajti to pomeni, da en del organov in institucij države, ki bi moral ukrepati, svojega dela namerno ni opravil. To pa pomeni opustitev dolžnostnega ravnanja. In gospe in gospodje, opustitev dolžnostnega ravnanja je po Kazenskem zakoniku kaznivo dejanje in nekdo bi za to moral že končno odgovarjati.

Zdaj prihaja do popolnih absurdov, ko se v javnosti povzdigujejo imena nekaterih iz kriminalnih združb ali z njimi povezanih oseb. Tudi v zadnjih dneh smo priče tovrstnemu početju in jaz samo upam, kot sem že včeraj objavil na tviterju, da je vsakomur jasno, da v normalni pravni državi nekomu, ki organizira, očitno organizira nasilne proteste, nezakonite nasilne proteste, grozi z udarom, napoveduje blokado države, takemu človeku pridejo na obisk kriminalisti v normalni državi. In potem dobi krepko kazensko ovadbo, ki je tudi ustrezno sprocesirana na tam kjer je za to prostor, na sodišču. Ne pa, da ga sprejema predsednik države. Zdaj smo v popolnem absurdu in tukaj je treba te stari postaviti na pravo mesto in zaradi tega Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odboru za pravosodje predlagamo naslednje sklepe:

»Da Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbor za pravosodje in organe odkrivanja ter pregona ter Državno tožilstvo pozivata, da v okviru svojih pristojnosti zoper organizatorje neprijavljenih protestov in nasilne protestnike nemudoma uvedejo prekrškovne, kazenske in civilno-odškodninske postopke in jih seveda tudi ustrezno končajo.«

»Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbor za pravosodje, Upravno enoto Ljubljana pozivata, da postopa v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih in čim prej sprejme in vroči odločbe o prepovedi organiziranja shodov zajetih v določbi 6. člena Zakona o javnih zbiranjih.«

»In Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in lokalno samoupravo in Odbor za pravosodje od državnega odvetništva zahtevata, da v zvezi z nasilnimi protesti oblikuje pravna mnenja povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic interesov Republike Slovenije ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v Republiki Sloveniji ter prakso mednarodnih sodišč.«

Vsi vemo, da je Slovenija enakopraven člen Evropske unije, v tem trenutku vodi Evropsko unijo. V evropskem pravu so te stvari jasne, je zgledov za ustrezno urejanje postopkov in primerov kolikor želite. O tem obstajajo tudi sodbe ustreznih sodišč, tudi sodbe Evropskega sodišča v tistem delu, ko gre za človekove pravice in vse to je lahko ustrezno urejeno in uporabljeno, ko gre za ravnanje institucij v Republiki Sloveniji in seveda odgovornih oseb ter pristojnih organov. Tako kot je sedaj, da se legalne in zakonito organiziranje izražanja mnenj blokira, ovira, izpostavlja nasilju, po drugi strani pa nekaznovano po Sloveniji blokira promet, prihaja do velike škode, prihaja do poškodbe uradnih oseb, samo v enem primeru jih je bilo 10, ko se grozi s hudimi blokadami, se pravi, z veliko materialno škodo in celo poziva na udar pa na to ni ustreznih reakcij, to preprosto ni pravno stanje in tukaj je treba zelo jasno povedati, za to so odgovorni tisti v teh organih in organizacijah, institucijah, ki svojega dela ne opravijo. In temu je posvečena današnja seja. Kako je mogoče, da se tako očitne kršitve zakona ne procesira do konca, ustrezno ne sankcionira in predvsem, kako je mogoče, da se očitno uporablja dvojna merila, kajti očitno se jih. V enem primeru, še enkrat povem, se tiste, ki samo mirno stojijo, vrže po tleh, v drugem primeru pa tiste, ki pozivajo, vzemite kamenje v roke, psujejo, grozijo, motijo na vse možne načine, legalno organiziran shod, se pa pusti pri miru. To so dvojna merila, gospe in gospodje in temu v pravni državi ne more biti nobenega prostora. Še enkrat povem, po Ustavi Republike Slovenije smo pred zakonom vsi enaki. To pa pomeni, da zakon velja za vse in vsakogar in brez izjem, in da smo ga vsi dolžni spoštovati, in da tisti, ki to ne stori, je zato prav tako odgovoren kot tisti, ki zakon zavestno krši. Toliko v uvodu. Zdaj pa bi pač nazaj vrnil besedo in prosil za sprejem teh sklepov, kajti mislim, da jih Slovenija glede na dogajanje, ki smo mu priča, nujno potrebuje.

Hvala lepa.

Naslednji morda želi besedo minister za javno upravo, Boštjan Koritnik? Izvolite.

Hvala.

Sicer nisem mislil, da bi se prvi javil, ampak vseeno. S kolegom Hojsom sva govorila, se bo malo pozneje pridružil. Namreč upravna enota je sicer opravila eno delo po Zakonu o javnih zbiranjih, torej odločajo na prvi stopnji, je pa to notranja zadeva, torej Ministrstvo za notranje zadeve tisto, ki vsebinsko usmerja, tako da gotovo glede postopkov oziroma podlag kolega Hojs lahko kaj več povedal. Imam eno statistiko za upravne enote za leto 2020. Torej gre za en postopek za dovolitev in za prepoved. Vse upravne enote so obravnavale tisoč 464 zahtev, od enih je bilo pa tisoč 39. Konkretno za Ljubljano 211 zahtev, ugodenih 125. tako, da nekaj nad polovični delež ugodenih, v Mariboru pa na primer 84 postopkov in 52 odobrenih.

Dejstvo je, da tisti shod, tisto zbiranje, ki ni prijavljeno, o tistem upravna enota ne odloča. Jaz moram reči, da je Zakon o javnih zbiranjih v tistem delu - zdajle v desetih minutah nisem uspel razbrati, ampak je nekoliko nejasen zdaj ta 6. člen, torej to prepoved, da to uveljavlja upravna enota ali morda policija, ker kot rečeno, neprijavljen shod ni nekaj kar bi upravna enota obravnavala, ampak to je tisto kar je treba razčistiti, dejstvo pa je, da je zadeva morda ne najbolj jasna, in da bi bilo treba to raziskati. Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa. Morda želi besedo državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje? Želi. Besedo dajem državnemu sekretarju Zlatko Rateju. Izvolite.

Lepa hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki pravosodja in policije ter seveda ministra, minister in vladni predstavniki!

Vsekakor so organi odkrivanja in pregona, torej policija in tožilstvo ter tudi seveda potem sodstvo in državno odvetništvo vsak s svojimi pooblastili in vlogami kot je že v samem sklicu navedeno, dolžni varovati pravni red države, njene demokratične postulate, skrbeti za enakost pred zakonom, predvsem pa varovati in ščititi ljudi in njihove pravice. Kot tudi izhaja že iz zahteve za sklic te skupne seje odborov z vlogo omenjenih pravosodnih organov pri varovanju ljudi ter premoženja različne, skupni imenovalec pa je, da so pri tem tako ali drugače neodvisni in zavezani zakonu, Ustavi in stroki. Že sama Ustava na primer določa, da so sodniki pri upravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezano pa so seveda za Ustavo in zakon. Tudi državni tožilci vlagajo in zastopajo kazenske obtožbe in morajo v skladu z zakonom pri upravljanju svoje službe ravnati nepristransko, tukaj pa morajo varovati ustavnost in zakonitost, načelo pravne države ter človekove pravice in temeljne svoboščine. Tudi državno odvetniško pa v skladu z zakonom upravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države, pri čemer je prav tako v okviru svojih nalog in pristojnosti samostojno in avtonomno. Da ne bom ponavljal česar se vsi zavedamo oziroma presegal vlogo Ministrstva za pravosodje, bi še dodal, da je ministrstvo v tem mandatu z zakonodajnimi spremembami omogočilo nekatere izboljšave, ki pride v smer večje učinkovitosti pa tudi večje enakosti pred zakonom in sicer, kot veste, se je z novelo zakona v državnem tožilstvu omogočilo še enotnejši pregon, kar lahko rezultira tudi v večje zaupanje v tožilstvo, prav tako smo pa tudi z zadnjo novelo Zakona o kazenskem postopku postavili tudi časovni okvir za prva dejanja s strani državnega tožilca v posameznem primeru. Toliko bi s strani Ministrstva za pravosodje.

Hvala lepa.

hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo generalnemu direktorju policije, dr. Antonu Olaju, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci!

Policija varuje ustavno pravico do zbiranja in združevanja. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Ugotavljamo, da organizatorji javnih shodov praviloma ne prijavljajo na policijski postaji oziroma si ne pridobijo dovoljenja, zaradi česar policija nima sogovornika, da bi z njim skupaj opredelila ukrepe za zagotavljanje reda in javne varnosti. Organizator tudi ne vzpostavi rediteljske službe niti policija ni seznanjena s programom in namerami organizatorja. Posledično mora policija sama predvideti potrebne ukrepe glede na zbrana obvestila in angažirati večje število kadrovskih, materialnih resursov, kot bi jih sicer na organiziranih in prijavljenih javnih shodih. Od 1. 5. 2020 do 30. 9. 2021, je bilo po državi 699 javnih shodov na katerih so udeleženi izražali predvsem nestrinjanje z odrejenimi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. Policija je pri varovanju teh prireditev oziroma shodov uvedla zaradi ugotovljenih kršitev tisoč 108 postopkov v zvezi z ugotovljenimi prekrški in obravnavala 57 sumov kaznivih dejanj. Za potrebe civilno-pravnih odškodninskih postopkov je policija predložila dokazila o stroških v višini 972 tisoč 166 evrov. Zaradi nasilja na neprijavljenem javnem shodu 15. 9. 2021, je policija 22. 9. 2021, Upravni enoti Ljubljana predlagala prepoved javnega shoda. Upravna enota je o predlogu policije odločila s sklepom v kateri je predlog zavrgla, ker javni shod ni bil prijavljen, upravni organ pa po določbah 65. člena Zakona o pravnem postopku posledični ni pristojen za odločanje o predmetnem predlogu. Policija je zato Ministrstvo za notranje zadeve predlagala, da se določbe Zakona o javnem zbiranju spremenijo tako, da bi bilo mogoče javni shod prepovedati, četudi ga oseba ni prijavila na policijski postaji oziroma si zanj ni pridobila dovoljenje upravne enote. Ugotoviti je mogoče, da organizator v prihodnjem praviloma ne bodo prijavljali javnih shodov na policijski postaji oziroma si zanj pridobili dovoljenje upravne enote, ker s tem tvegajo njegovo prepoved, s tem pa namen določbe Zakona o javnem zbiranju v tem delu niso skladne s svojim osnovnim namenom, zagotavljanje ustavno varovane pravice do vzdrževanja na mirnih shodih. Policija tudi meni, da ne sprejem vloge za shod ne bi smel biti odločujoči dejavnik za pristojnost odločanja o dopustnosti javnega shoda, temveč njegova narava. Narava shoda bi naj ob pristojnega organa terjale njegovo prepoved ne glede na to ali je organizator znan ali ne, ali je zanj podala ustrezno vlogo ali ne. Policija še meni, da je pravica do mirnega javnega zbiranja nad pravico do organizacije le tega zaradi česar smo na ministrstvu tudi predlagali njegovo spremembo.

Hvala za pozornost.