Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne, lepo pozdravljam!

Pričenjam 31. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako članice in člane odbora prosim, da preverite ali imate s seboj svoje identifikacijske kartice za glasovanje.

Upravičenih za današnjo sejo ni. Imam pa nekaj nadomeščanj in sicer, Mojca Žnidarič iz Poslanske skupine SMC nadomešča poslanko Matejo Udovč, potem Franc Rosec iz Poslanske skupine SDS nadomešča mag. Dejana Kaloha, Suzana Lep Šimenko prav tako iz Poslanske skupine SDS nadomešča Jureta Ferjana. To je glede nadomeščanj. Imate pooblastilo? Bomo potem, ko boste predložili pooblastilo.

Sedaj pa prehajamo na določitev dnevnega reda. Poleg dnevnega reda določenega sklica današnje seje, sem vam v četrtek 7. 10. predlagal razširitev dnevnega reda z naslednjo točko dnevnega reda, A1 – Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in B1 – Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Gradivo ste prejeli. Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora razpravo o predlogu za razširitev dnevnega reda ni mogoča, lahko po tem predlogu odboru sporočijo stališča predstavniki poslanskih skupin. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

S tem prehajamo na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev: V skladu s sprejeto razširitvijo bomo ti dve točki obravnavali prvi po vrsti. Tako, da sedaj prehajamo… Odboru predlagam, da združimo obravnavo A1 in B1 točki dnevnega reda in sicer tako, da bi najprej dali besedo predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov, nato pa bi sledila razprava članic in članov odbora. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Tako, da prehajamo na A1 IN B1 TOČKO DNEVNEGA REDA -NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Oba predloga proračunskih aktov sta bila dne 30. 9. 2021, objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. kot gradivo smo prejeli tudi mnenje Sodnega sveta z dne 6. 10. 2021. Na sejo so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje in Sodni svet.

Odbor za pravosodje bo postopke obravnave predloga proračuna in njegovih sprememb zainteresirano delovno telo. Obravnavali ju bomo v okviru pristojnosti odbora, torej področje Ministrstva za pravosodje in pravosodnih proračunskih uporabnikov. V skladu s petim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje posameznim podprogramom pri tistih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela predloga proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Pri oblikovanju amandmajev je treba upoštevati določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora glede upoštevanja pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Za predlagane amandmaje k predlogu sprememb proračuna se smiselno tudi uporablja 157. člen Poslovnika Državnega zbora, pri čemer se lahko po petem odstavku 166. člena Poslovnika Državnega zbora amandmaji nanašajo le na tiste podprograme, ki so zajeti v predlogu sprememb proračuna.

Pričenjam z obravnavo sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Do tega trenutka nisem dobil nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev niti predloga za amandma odbora. Predstavnike predlagateljev obeh predlogov sprašujem ali želijo podati dopolnilno obrazložitev predloga obeh aktov? Želijo. Želi besedo predstavnica najprej verjetno Ministrstva za finance, besedo dajem gospe Branki Krištof iz Ministrstva za finance. Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav!

Sem Branka Krištof. S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leto 2022 in 2023. Proračuna sta še vedno pripravljena v negotovih razmerah povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijarde evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 odstotka. Za leto 2023 se pričakuje 3,3 odstotka rast predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2022 določeni v višini 13,9 milijard evrov kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. V letu 2023 pa v višini 13,4 milijard evrov, kar je za 4,2 % manj kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. V strukturi odhodkov bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena v okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov. Skupaj bo namenjeno preko 2,2 milijarde evrov. Med investicijami bi vzpostavila predvsem investicije v zdravstvo, v cestni in železniški promet in prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo, investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturo. Okrog 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferjem posameznikom in gospodinjstvom. Približno 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela. Sredstva so načrtovana na podlagi zakonskih predpisov te sporazumov in kolektivnih pogodb dogovorjenih med Vlado Republike Slovenije in Sindikati javnega sektorja. V okviru programskega proračuna se bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 največ sredstev namenilo za politiko, izobraževanje in šport in sicer približno 2,2 milijarde evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna. Skoraj 1,6 milijarde evrov bo namenjeno za socialno varnost, kar pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov. Sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture pa predstavljajo približno 9 % odhodkov državnega proračuna kar pomeni 1,2 milijarde evrov. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in 2,7 odstotka BDP v letu 2023. Okoliščine in izhodišča načrtovanje obeh proračunov bodo posebej predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance, medtem ko so programske vsebine in posebnosti posameznih proračunih uporabnikov prikazane v finančnih načrtih posameznih resorjev.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za pravosodje? Želi besedo meddržavni sekretar Zlato Ratej? Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije!

Na današnji seji Odbora za pravosodje vam želim predstaviti načrte Ministrstva za pravosodje skozi predhodna proračuna, ker se programsko načrtovan proračun ministrstva v zadnjih proračunskih letih bistveno ne spreminjajo, zaradi večjih investicijskih projektov pa se v skladu z dinamiko projektov precej dviguje. Bistvenih novosti ne bom povedal je pa prav, da ponovno izpostavim ključne projekte, ki jih izvajamo. Tako pospešeno delamo na zagotavljanju ustreznejših bivanjskih razmer zaprtih v času prestajanja kazni zapora in seveda na izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Ig. Objavljeno je javno naročilo za izbor izvajalca gradbeno obrtniških del in dobavo opreme za adaptacijo in novogradnjo ženskega zapora na Igu, kjer bomo z gradbenimi deli začeli v prvi polovici prihodnjega leta. Pri novogradnji prostorov Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana na lokaciji Dobrunje pa bomo do konca letošnjega leta dobili gradbeno dovoljenje in začeli z javnim naročilom za izbor izvajalca gradbeno obrtniških del. Za ta dva projekta v prihodnjih dveh proračunskih letih načrtujemo skupno približno 33 milijonov evrov v letu 2022 in 29 milijonov evrov v letu 2023. Pri doseganju cilja izboljšanja delovnih pogojev zaposlenih in bivanjskih razmer zaprtih pa v prihodnjih letih načrtujemo še približno 2 milijona in pol evrov investicijskih vlaganj vsako leto, s katerimi bodo izveden adaptacije prostorov in nakup opreme še na drugih lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora. K prej omenjenemu cilju pa bo ključno prispeval tudi dvig dovoljenega števila zaposlitev v prihodnjih letih, saj se kadrovski načrt Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v letu 2022 zvišuje za 30 dovoljenih zaposlitev, v letu 2023 pa še za dodatnih 10. Tako bomo dvignili število zaposlenih pravosodnih policistov in s tem naredili korak bližje doseganju kadrovskih standardov in normativov pripravljenih v letu 2018.

Na področju investicij v prostore, ki jih uporabljajo pravosodni organi je nedvoumno najpomembnejši projekt, ki smo ga ponovno obudili izgradnja nove sodne stavbe v Ljubljeni. Gre za prostore, ki jih sodišča na območju Ljubljane nujno potrebujejo, s čimer zagotavljamo nemoteno poslovanje ljubljanskih sodišč na eni lokaciji, kar je prijaznejše tudi do strank in izničimo tudi tveganja povezana s poslovnimi odločitvami najemodajalcev. Trenutno je že pripravljena projektna naloga za umestitev sodne stavbe na lokacijo Bežigrajski dvor, letos pa bo izveden še arhitekturni natečaj za najprimernejšo arhitekturno rešitev. Proračunski leti 2022 in 2023 bosta namenjeni izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi javnega naročila za izbor izvajalca gradbeno obrtniških del. Poleg projekta nove sodne stavbe pa v prihodnjih letih načrtujemo tudi nekaj pomembnejših celostnih prenov drugih dotrajanih sodnih stavb kot na primer v v Brežicah, na Jesenicah, v Kranju, v Novem mestu, v Mariboru in v Celju. Pri tem je pomembno izpostaviti, da bodo v okviru investicijsko vzdrževalnih del izvedene tudi rešitve dostopov za gibalno ovirane osebe. V letu 2022 tako zaključujemo z namestitvijo dvigala v Celju in v Slovenj Gradcu. V okviru celovite prenove stavbe v Brežicah in Kranju pa bomo dostope za gibalno ovirane zaključili v letu 2023. Glede na aktualno dogajanje pa ne more niti mimo področja digitalizacija in informatizacija, kjer v okviru zaključevanja operacij učinkovito pravosodje. Pospešeno črpamo EU sredstva z nakupom in namestitvijo avdio video konferenčnih sistemov na različne lokacije sodišč po Sloveniji, za nadgradnjo informacijskih sistemov, vpisniki in centralne kazenske evidence ter za nadgradnjo informacijskega sistema e-zapori. Poleg tega pa iz novega vira načrta za okrevanje in odpornost za področje digitalizacije pravosodja namenjamo še približno 12 in pol milijonov evrov. V proračunih za prihodnji dve leti ohranjamo oziroma celo malenkost zvišujejo nivo financiranja Uprave za probacijo, ki po moji oceni uspešno izvršuje alternativne sankcije. Kljub izjemnim izzivom, ki jih epidemija Covid-19 prinesla tudi v proces izvajanja dela v splošno korist se trend izvrševanja alternativnih sankcij ni zmanjšal.

Na koncu naj omenim še projekt Hiša za otroke. V letošnjem letu ste sprejeli Zakon o zaščiti otrok v kazenski postopkih in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, ki predstavlja podlago za vse nadaljnje aktivnosti, ki jih izvajamo na ministrstvu. Na podlagi zakona je že sprejet Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Hiša za otroke. V teku je prenova prostorov, v katerih bo zavod deloval prav tako pa že potekajo tudi usposabljanje strokovnjakov za celostno obravnavo otrok žrtev, ki bo potekala v javnem zavodu. V prihodnjem letu bo Hiša za otroke začela s polnim delovanjem, s čimer se bomo pridružili množici držav, ki že uspešno zagotavljajo podporo otrokom, žrtvam kaznivih dejanj po modelu / nerazumljivo/.

Če za konec samo še povzamem proračuna za prihodnje dve leti sta za ministrstvo nedvoumno najvišja približno 120 milijonov evrov vsako leto, pri čemer v ta del še niso vključena sredstva načrta za okrevanje in odpornost in projekti, ki jih načrtujemo iz nove kohezijske politike. Vsem, ki smo zaposleni na ministrstvu pa nalagajo izjemno odgovornost za učinkovito vodenje in črpanje zastavljenih projektov. Verjamem, da bomo dodeljena sredstva pravilno in programsko ustrezno investirali in z vizijo doseganja zastavljenih ciljev. Toliko bi bilo uvodoma. V nadaljevanju pa sem seveda na voljo za morebitna vprašanja.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Sodnega sveta? Želi. Besedo dajem predsedniku Vladimirju Horvatu.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, ostali prisotni in gospod predsednik Odbora za pravosodje!

Torej, Sodni svet na podlagi osme alineje 4. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o Sodnem svetu podaja mnenje tudi glede sprememb proračuna za leto 2022 v delu, ki se nanaša na sredstva oziroma proračunskega uporabnika Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V nadaljevanju bom podal seveda tudi mnenje k proračunu za zagotavljanje funkcioniranja Sodnega sveta. Na četrti seji 7. 1. 2021 se je Sodni svet seznanil z dopisom Vrhovnega sodišča, iz katerega izhaja, da je Vlada Republike Slovenije s sklepom z dne 24. 6. 2021 sprejela razrez po predlagateljih finančnih načrtov in po podskupinah tipa postavk pri čemer je za predlagatelja Vrhovno sodišče integralna sredstva za leto 22 določeno na kvoto v višini 198 tisoč 400 evrov, katero so sodišča do postavljenega roka tudi evidentirala v aplikacijo za pripravo proračuna / nerazumljivo/. Vlada je nato na seji 26. 9. 2021 sodiščem enostransko znižala integralna sredstva za leto 2022 in sicer v višini 1,2 % v mesecu juniju 21 določenega limita, kar znaša 2 milijona 378 tisoč 265 evrov. Višina integralnih sredstev tako znaša le 195 milijonov 647 tisoč 135 evrov. Vrhovno sodišče se je s tem znižanjem kvote najprej sploh ni bilo seznanjeno. Kasneje, ko pa je bilo, pa se seveda s tem ne strinja. Sodni svet podpira pripombe Vrhovnega sodišča, pri čemer najprej izpostavlja, enako kot Vrhovno sodišče, dodatne finančne obremenitve, ki jih je povzročil predpis, ki ga je sprejela sama vlada, in sicer pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev z veljavnostjo od 30. 9. 1991 dalje. V letu 2022 bo tako omenjeni pravilnik sodiščem prinesel dodatno finančno obremenitev v višini okoli 772 tisoč evrov. Razen tega je v strokovnem usklajevanju tudi zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o odvetništvu, ki bo predvidoma začel veljati s 1. 1. 2022. Tudi tega predlaga vlada. Za sodišča pa ta zakonska sprememba prinaša dodatne finančne posledice kar v višini okoli 3 milijonov 58 tisoč evrov za leto 2022. Torej, dodatne finančne obremenitve, ki so posledica aktivnosti oziroma pristojnosti same vlade in seveda posledično potem tudi državnega zbora. Na nivoju predlagatelja finančnih načrtov Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega ocenil primanjkljaj sredstev v skupini višini 6 milijonov 208 tisoč 265 evrov. Od tega za izdatke za plače v višini 745 tisoč 8 evra ter izdatka za blago in storitev v višini 5 milijonov 463 tisoč 257 evrov. Razen tega, kar se tudi Sodnemu svetu, ki je pristojen tudi za zagotavljanje učinkovitega delovanja sodišč zdi zelo pomembno izpostavljamo še problematiko povečanega števila nerešenih zadev, kot posledica zmanjšanega obsega dela na sodiščih v zadnjih dveh letih zaradi epidemije kovid. To že danes pomeni podaljševanje sodnih postopkov in bo bistveno vplivalo na uspešne kazalnike poslovanja sodstva v zadnjih letih, zaradi česar tudi Vrhovno sodišče Državnemu zboru je že predlagalo, da za leto 2022 v proračunu zagotovi dodatna sredstva za 30 strokovnih sodelavcev v višini 855 tisoč evrov. S temi zaposlitvami bi znižali število nerešenih zadev zgolj na najbolj kritičnih področjih. Torej, tu bi omenil morda še glede plač. Na področju plač bodo nedvomno nastale dodatne finančne posledice zaradi uveljavitve uredbe o spremembah uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede z veljavnostjo od 7. avgusta 2021 dalje. Kar zadeva izdatke za blago in storitve pa ustreza ta res oziroma povzroča ta res več kot dvomesečni primanjkljaj pri porabi sredstev za stroške sodnih postopkov in brezplačne pravne pomoči vseh sodišč. Odveč je seveda sedaj tu omenjati to, da pomanjkanje sredstev za kadre in seveda tudi za spremljajoče stroške pomeni počasneje odvijanje postopkov oziroma zakasnelo reševanje tudi najbolj nujnih zadev kot posledice epidemije Covid-19. Posledično bo to prav gotovo, to lahko na podlagi preteklih izkušenj v sodstvu rečemo, da bo to povzročilo množično vlaganje zahtevkov za odškodnino zaradi kršitve pravic do sojenja v razumnem roku v posledici česar bi bila sodišča še dodatno obremenjena. Enostranski rez, ki smo ga bili deležni v tej fazi sprejemanja sprememb proračuna pomeni resno ogroženo izvajanje sodne oblasti v Republiki Sloveniji. Jaz bom kasneje še pri obrazložitvi pripomb glede proračuna Sodnega sveta, torej vas informiral še glede nekaterih drugih okoliščin, ki so tudi v okviru EU ta hip zelo zelo pomembna. Zato že sedaj predlagam, da vendarle prisluhnete Vrhovnemu sodišču in seveda tudi Sodnemu svetu v tem delu in zagotovite predlagana sredstva v proračunu za leto 2022. Kar pa zadeva proračun za leto 2023 pa nimamo pripomb.

Torej, predlagamo, da tudi z ustreznimi amandmaji oziroma predlogi amandmajev nekako rešite ta rez s strani vlade. Hvala lepa. Sem pa tudi jaz potem na razpolago seveda za morebitna dodatna vprašanja, pripombe in tako naprej.

Sedaj pa, če lahko preidem kar k proračunu oziroma predlogu sprememb proračuna za sam Sodni svet.

Kar zadeva Sodnega sveta je Vlada s sklepom z dne 24. 6. 2021 že sprejela razrez po predlagateljih finančnih načrtov in po nadskupinah tipov postavk. Za predlagatelja finančnih načrtov Sodni svet je bila za integralna sredstva za leto 2022 že določena kvota v višini 933 tisoč 518 evrov, ki jo je prav tako Sodni svet, kot prej ko sem omenjal proračun, evidentiral v aplikacijo za pripravo proračuna SAPRA. Na spletni strani Državnega zbora pa smo s presenečenjem 1. 10. 2021 ugotovili, da je Vlada Republike Slovenije na seji dne 26. 9. 2021 enostransko znižala, torej brez predhodne obravnave oziroma seznanitve sodnega sveta, integralna sredstva za leto 2022, in sicer v višini kar 16,59 % v mesecu juniju 2021 določenega limita, kar znese v višini 156 tisoč 250 evrov. Višina integralnih sredstev tako znaša le 777 tisoč 268 evrov. Z znižanjem kvote, kot rečeno, nismo bili seznanjeni in se z njo seveda ne strinjamo. Enostransko nižanje sredstev je nesprejemljivo in resno ogroža poslovanje Sodnega sveta v prihodnjem letu. Morda se na prvi pogled ta znesek 156 tisoč zdi majhen. Po eni strani je seveda to zanemarljivo glede na celotna proračunska sredstva, vendar pa za Sodni svet, ki že tako ali tako vsa leta nekako komaj vzdržuje svoje poslovanje z izjemno majhnimi sredstvi zelo pomemben in zelo velik. Še enkrat poudarjam, za leto 2022 znaša lani sprejeti proračun Sodnega sveta 777 tisoč 268 evrov, to pa je enako kot je trenutni predlog vlade. S temi sredstvi iz razlogov, ki jih bom potem v nadaljevanju še podrobneje obrazložil, ne bo mogoče zagotavljati tekočega učinkovitega in optimalno kvalitetnega dela Sodnega sveta v naslednjem proračunskem obdobju, predvsem v letu 2022. Že sedaj pa povem, da za leto 2023, ko je bil celoten znesek odobren in zaenkrat vanj ni bilo poseženo, nimamo pripomb.

Kar zadeva predvsem sredstva za plače dodeljenih sodnikov na Sodni svet mi ocenjujemo, da je šlo tukaj za napako, za nesporazum, za spregled katerega se mi zdi, da tudi proceduralno ni prav težko popraviti. Namreč, bistvenega pomena je, da bo od 1. 1. 2022 dalje v skladu z okvirnim sporazumom o financiranju sodnikov dodeljenih na Sodni svet z dne 1. 6. 2021, takrat je bil ta sporazum sprejet, Sodni svet kot samostojni in neodvisni državni organ določen z Ustavo iz lastnih proračunskih sredstev zagotavljal sredstva namenjena za plače dodeljenih sodnikov. Takšne situacije prej nismo imeli. Na podlagi tega sporazuma s katerim je bila seznanjena in je privolilo tudi Ministrstvo za finance, torej šlo je za junij 2021, so bila sredstva, ki bi bila sicer črpana iz proračunskih sredstev za sodišča, prenesena na Sodni svet, ravno iz razlogov samostojnosti in ustavnega položaja Sodnega sveta. Torej, tam so se znižala sredstva, tukaj bi se morala povečati. Če seštejemo plus in minus dobimo enak rezultat. In mi smo seveda z vso resnostjo z utemeljenim pričakovanjem pričakovali, da se bo to odrazilo tudi v spremembah oziroma predlogu proračuna za leto 2022. Naj samo poudarim, da trenutno so na Sodnem svetu dodeljeni štirje sodniki, generalni sekretar, tajnica disciplinskih organov, tajnica komisije za etiko in integriteto in še en sodnik, ki opravlja najzahtevnejša strokovna dela iz pristojnosti organa, katerih plače od 1. 1. 2022 ne bodo več zagotovljene v integralnem proračunu Vrhovnega sodišča kot doslej, pač pa v proračunu Sodnega sveta, tako bi moralo biti seveda, kar je bilo očitno v predlogu proračuna za leto 2022 spregledano. Še enkrat ponavljam, spregledano.: Še enkrat ponavljam, spregledano. Mi to ocenjujemo, oprostite, kot napako, kot spregled. Torej s temi sredstvi pa tudi sicer Sodni svet ne le, da ne bo mogel realizirati niti tekočih stroškov za plače zaposlenih, torej javnih uslužbencev, dodeljenih sodnikov, kot sem že povedal, ampak niti ne nujno potrebnih moderalnih stroškov zaposlovanja organa. Kaj takega s v zgodovini Sodnega sveta, da bi morda celo sodniki ostali brez dela plač, še ni zgodilo.

Naj to omenim še dodatno kadrovsko problematiko. Sodni svet je sprejel tudi sklep Vlade z dne 30. 9. 2021, v katerem je navedeno, da se je Vlada Republike Slovenije z zbirnim predlogom skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leto 2022 in 2023 in nasprotuje povečanju finančnih sredstev za ta namen. Tudi kar zadeva dve dodatni novi zaposlitvi za Sodni svet, sta bili s kadrovskim načrtom za leti 2021 in 2022 že odobreni. Torej spet neko presenečenje, ki nas je doletelo v zadnjem obdobju. Tudi tukaj nasprotovanje Vlade predlaganemu kadrovskemu načrtu ni z ničemer utemeljeno, zato se je seveda do takega predloga v sodstvu smo navajeni drugače, ne moremo v celoti substancirano niti opredeliti, pa vendarle, naj poudarim, Sodni svet že sedaj, predvsem pa v prihajajočem obdobju, bo nujno potreboval še dodatno administrativno pomoč oziroma sodniško pomoč ne le zato, ker je zasut že s tekočimi postopki izvolitve in imenovanj sodnikov, ampak tudi zato, ker imamo na vidiku množično upokojevanje sodnikov in sicer Sodni svet je imel že sedaj na ta račun v delu 61 razpisov za sodniška mesta. V obdobju od 2021 do 2025 pa bo sodniška služba gotovo prenehala najmanj 65. sodnikom. 51 jih bo dopolnilo 70 let, 14 pa jih je upokojitev napovedala. Na podlagi analize, ki jo je ob zavarovanih podatkov slovenskih sodišč pripravil Sodni svet, je treba ugotoviti, da bosta do leta 2025 pogoje za upokojitev izpolnjevala 202 sodnika. To pa pomeni, da bo potrebno razpisati toliko in toliko novih sodniških mest. sukcesivno bo treba zapolnjevati sodniška mesta tako na sodiščih prve stopnje kot na sodiščih druge stopnje in seveda posledično tudi na Vrhovnem sodišču. Torej začelo se bo pri strokovnih sodelavcih kot kandidatih, ki bodo, kandidirajo za prvostopna sodišča, prvostopni sodniki bodo kandidirali za drugo stopnjo sodišča na izpraznjena mesta, drugostopni sodniki bodo pa seveda kandidirali na Vrhovno sodišče tudi na izpraznjena sodniška mesta. To pa seveda pomeni enormno že v letu 2022, enormno povečano število razpisov in seveda posledično enormno povečan obseg dela za Sodni svet, ki sodeluje in ki je tudi predlagatelj izvolitev sodnikov, imenovanj sodnikov, itn. Za obstoječim kadrom seveda Sodni svet tega ne bo učinkovito zmogel oziroma bo prišlo tudi do precejšnjih časovnih zamikov, kar pomeni, da se bo to poznalo tudi pri reševanju sodnih zadev. Zato Sodni svet za svoje delovanje, optimalno delovanje potrebuje dve dodatni zaposlitvi. Pri čemer pa tudi ne more reševati tega primanjkljaja s povečanim obsegom dela in nadurami zaposlenih, kar pa seveda v vsakem primeru bi pomenilo tudi povečanje stroškov.

Zdaj moram se dotakniti tudi problematiko investicij in sicer predvsem informacijske podpore dela Sodnega sveta, predvsem te naše konferenčne sobe. Mislim, da se že tretje leto trudimo, da bi prišli do novega, sodobnega videokonferenčnega sistema kakršnega imate v Državnem zboru kot sem imel tudi sam priliko opaziti, večkrat. Mi tega nimamo. Imamo sposojen dotrajan, delno celo neprimeren, nesodoben sistem, ki ne omogoča niti tega, da bi mi na primer, samo za ilustracijo povem, da bi mi na primer lahko izvedli neko sejo, nek postopek: z osebo, s kandidatom recimo, ki se seje Sodnega sveta ne more udeležiti, ampak je vezan na to online povezavo s Sodnim svetom. Mi tega danes ne moremo storiti, ker nimamo takega informacijskega sistema. Torej ne vem kaj v takem primeru storiti. Torej počakati da bo ta oseba oziroma dotični kandidat lahko prišel na sejo Sodnega sveta in seveda se udeležil seje Sodnega sveta v živo ali pa sploh ne opraviti postopka. Ampak ta hip, da ne govorimo o kandidatih, recimo ki kandidirajo iz tujine. Teh enostavno ne moreš privabiti na drug način oziroma vključiti v sam postopek brez sodobnega videokonferenčnega sistema. Še zlasti se je ta problem izkazal do sedaj med epidemijo koronavirusa, ko smo že sami člani Sodnega sveta z izjemno težavo, sistemi so se večkrat sesuvali, če lahko tako figurativno povem, ravno zaradi nesodobne elektronske oziroma informacijske podpore dela organa. Če bo sledil še novi val epidemije, se bojim, da bo delo Sodnega sveta lahko tudi kdaj povsem onemogočeno. Tudi za te stroške oziroma za ta sredstva ni bilo posluha pri tem, ko je predlagatelj enostransko posegel s svojim rezom v sredstva.

Potem morda čisto na kratko, rast materialnih stroškov. Povečanje stroškov v povezavi s plačami, napredovanji, itn. Nekaj tega sem že omenil. tukaj bi še dodal še dodatke za delovno dobo in napredovanja, višje regrese za prehrano zaposlenih na Sodnem svetu, tudi to ni zanemarljivo. Razen tega pa je zelo pomembno, Sodni svet je član izvršnega odbora evropske mreže sodnih svetov, v zvezi s čimer ponovno nastajajo stroški. Torej ta mreža sedaj tu pa tam je pričela delovati tudi v živo, torej pomeni, da se je treba udeleževati, to so potni stroški za prenočišča, za letalske prevoze, itn., dnevnice. Tega bo vedno več. Vedno več bo tudi spremljajočih stroškov za člane Sodnega sveta, ki se sedaj v večji meri udeležujemo naših sej v živo. V zvezi s tem so povezani tudi potni stroški, potem dnevnice, itn. Da sploh ne omenjam rast cene energentov in s tem povezanih stroškov elektrike, ogrevanja, itn., tudi za kilometrine, ne le za javne uslužbence zaposlene na Sodnem svetu, temveč tudi za člane Sodnega sveta in njegovih delovnih teles.

Naj zaključim. Torej vse to kar se bi lahko zgodilo z rezom v že določeni proračun za delovanje Sodnega sveta, bo pomenilo resno ogrozitev delovanja Sodnega sveta in s tem po naši oceni bo ogrožena tudi samostojnost in neodvisnost Sodnega sveta kot ustavnega organa.

Naj za konec še izpostavim dve okoliščini. V juliju mesecu je bila na Sodnem svetu pri nas na njihovo željo, torej smo imeli sestanek z Direktoratom za pravosodje in potrošništvo evropske komisije. Predsednica direktorata je izrecno poudarila, da Sodni svet in seveda sodni sistem mora dobiti toliko sredstev kolikor jih realno potrebuje, nič manj. Če jih ne dobi, pomeni to poseg drugih dveh vej oblasti v sodno vejo oblasti, ker ogroža učinkovito delovanje ali ga pa celo morda tukaj pa tam onemogoča sodne veje oblasti. Torej tukaj gre tudi za kršitev mednarodnih standardov, tudi mednarodne zakonodaje, torej evropske zakonodaje, odločb evropskega sodišča za človekove pravice in seveda sodišča Evropske unije. Naj to ne pomeni grožnja, daleč od tega. Ampak nuja, potreba in opozorilo, da rezanje, enostransko rezanje sredstev v proračun sodstva in Sodnega sveta pomeni poseg v sodno vejo oblasti. In mi bomo morali, bomo prisiljeni, čeprav si tega seveda ne želimo, obvestiti Evropsko komisijo, v primeru, če predlaganih sredstev tako, torej, samo sodstvo, kot tudi(?) seveda Sodni svet, ne bomo prejeli.

Pa še to. Torej, vrh sodne oblasti dobiva vedno več sporočil sodnic in sodnikov, da pomeni enostransko rezanje sredstev, pomeni penalizacijo, sankcioniranje sodne veje oblasti, tudi za morda nekatere sprejete odločitve odločbe sodbe sodišča v zadnjem času. Jaz seveda v to ne verjamem. Jaz mislim, da je šlo tu za nek spregled in pa morda tudi pri sredstvih, za nekako nerazumevanju potreb slovenskega sodstva. Ampak vendarle, tako mnenje se med, torej, v okviru sodstva, v okviru sodne veje oblasti, vse bolj razširja. Menim, da bi lahko za, kot sem že uvodoma rekel, z nekim predlogom za amandma oziroma z amandmajem, spremenili ta primanjkljaj oziroma zagotovili vsa potrebna sredstva za delovanje tako sodne veje oblasti, kot tudi Sodnega sveta. Zato smo na vas tudi naslovili ta predlog.

Seveda, v nadaljevanju bom nekako tudi pripravljen odgovarjati na morebitna vprašanja, pripombe in tako naprej.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Prebral bi še eno pooblastilo in sicer, Mojca Škrinjar danes nadomešča poslanko Evo Irgl iz Poslanske skupine SDS.

Sedaj pa dajem besedo članicam in članom odbora. Kot prva dobi besedo poslanka Tina Heferle.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Ja, zdaj, proračun seveda je, kajne, eden od pomembnejših, če ne najpomembnejši dokument, ki ga Vlada prinese v našo hišo in recimo, številni ministri so si vzeli čas, prišli predstavit svoj program, ne vem, minister Hojs, minister Podgoršek, gospod Vizjak… Minister Dikaučič pa, odkar je nastopil funkcijo, praga te hiše še ni prestopil in to, ne vem, je ali, na eni strani zelo povedno, da tudi celo ob sprejemanju njegovega proračuna oziroma proračuna za njegov resor, ne pride predstavit svoje vizije, ali je zelo povedno ali pa je očitno preobremenjen z drugimi stvarmi. Jaz upam, da se ukvarja z rešitvijo statusa neimenovanih oziroma nedelegiranih evropskih tožilcev, ampak šalo na stran.

Zdaj, državni sekretar je povedal, da gre za največja proračuna v zadnjem času, kar se tiče pravosodja, ampak bi vseeno izpostavila nekaj nejasnosti, ki jih ta dokument sicer prinaša. Zdaj, iz gradiva ni razvidno, čemu bo namenjenih recimo dodatnih 3 cela, nekaj več kot 3,3 milijona evrov na programu urejanje in razvoj področja pravosodja. Državni sekretar je sicer nekaj o tem govoril, ampak, nič kaj dosti zelo konkretno oziroma povedno, mogoče je na tem mestu vseeno vprašanje, kateri so tisti aktualni projekti na infrastrukturnem področju, glede na to, da smo ob sprejemanju rebalansa za 2021 poslušali vladne predstavnike, ki so govorili o načrtovanih izvedbah.

Zdaj, če kar citiram njihove takratne navedbe, povedali so takole: »kar se tiče investicij, sta osrednji prioriteti našega ministrstva oba projekta zaporov, se pravi adaptacija in novogradnja zapora na Igu, ženski zapor in pa novogradnja moškega zapora na Dobrunjah.« In še naprej, so pač pojasnili vladni predstavniki, da so pri ženskem zaporu na Igu tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in da pričenjajo že s pripravo javnega naročila. Zdaj mene zanima, v kakšni fazi je ta projekt oziroma koliko ste tu napredovali. Glede novogradnje na Dobrunjah pa se je ob rebalansu namenjalo še čas zaključku projekta, v resnici, kajne, in pa izvedbi projekta javnega naročila za pridobitev izvajalca. Tudi tukaj me zanima, koliko daleč je zadeva speljana?

Zdaj, glede predvidene nadgradnje video nadzornih sistemov na več lokacijah, kar je zelo na veliko razlagala, ob sprejemanju rebalansa 2021, državna sekretarka, me zanima, sploh, če se navežem na ta del, ki ga je v svojem zaključku omenil predstavnik Sodnega sveta, kjer je opozoril da, recimo, njihov dotrajan sistem, ki mu ne namenjate, ki jim ne namenjate dovolj sredstev za neko nadgradnjo, lahko pomeni otežitev ali pa, če ne kar onemogočanje dela Sodnega sveta, ob vseh teh razmerah, s katerimi se soočamo zaradi epidemije Covid.

Skratka, kako je s tema dvema proračunoma, kar se tiče teh nadgradenj informacijskih sistemov, video nadzornih sistemov, na teh več lokacijah, o katerih ste govorili v rebalansu. To so čisto konkretna vprašanja. Se nadejam nekih konkretnih odgovorov.

Zdaj, naprej, nas je v LMŠ zmotilo tudi, da iz gradiva in pa obrazložitve ni razvidno, ni dovoljšnje razlage, po našem mnenju, čemu odvzem dobrih 1,88 milijona evrov na podprogramu Izvrševanje kazenskih sankcij, zapori. Tukaj bi res pričakovala, da bi vendarle v obrazložitvi navedli, čemu, zakaj, manj sredstev, sploh glede na to, da v letu, proračunskem letu 2023, predvidevate še dodatnih 3,7 milijona manj in tukaj bi res pričakovala, da bi pojasnil oziroma utemeljil, zakaj tu režete.

Kar se pa tiče, to pa je zame najpomembnejši dejavnik, no, in pokazatelj marsičesa, je pa to neupoštevanje pripomb deležnikov na področju pravosodja. Zdaj, gospod iz Sodnega sveta je zelo lepo in zelo nazorno prikazal stanje. Zdaj, jaz bom dodala najbolj absurdno zame je, da edina institucija, ki je pa dosegla povečanje števila dovoljenih zaposlitev, je pa Vrhovno državno tožilstvo, ki seveda opozarja na čedalje večji pripad zadev in posledično primanjkanje tožilcev, ampak glej ga zlomka, še vedno imamo pa kar nekaj tožilcev, ki čakajo tako na imenovanje, kot na napredovanje in še vedno na tem področju Vlada selektivno izbira, koga bo imenovala na novo, koga bo napredovala in koga ne in tukaj, čeprav gre za pozdravit, to večje, se pravi, dodatno 10 zaposlitev na Vrhovnem državnem tožilstvu, ampak, je pa morda v posmeh v obraz vsem tistim, ki pa že opozarjamo več kot eno leto, na to nedopustno selektivno imenovanje državnih tožilcev.

Jaz bom še enkrat omenila, ker ni tako zelo nedolžno in nepomembno, da je Vrhovno sodišče na Državni zbor naslovilo več dopisov, o katerem opozarjajo na razloge, ki terjajo več proračunskih sredstev, kot jih je predlagala Vlada. O tem je govoril, kot rečeno, predstavnik Sodnega sveta in se tukaj ne bom ponavljala, ampak dejstvo je, da Vrhovno sodišče opozarja, da kljub tej večji storilnosti, h kateri stremijo v praktično celotnem sodstvu, zaradi vseh teh primanjkljajev, na katere je opozoril prejšnji govornik, ne bo moč zagotoviti sojenja brez neposrednega odlašanja, to si moramo priznat in vemo, da to je problem, vemo, da Slovenija je že bila kaznovana zaradi sojenja v nerazumnem dolgem roku in res ne vidim nobenega utemeljenega razloga zakaj ob takšnem proračunu ob takšni potrošnji oziroma ob tako velikem primanjkljaju, ki ga ustvarjate ne morete zagotoviti teh par po domače par evrov za to, da bi pravosodju, sodstvu zagotovili učinkovito, nemoteno strokovno delo.

Tukaj bi jaz izpostavila še, čeprav ni bilo izredno izpostavljeno, ampak tudi Ustavno sodišče ima vse večji pripad za del sploh ob teh spornih vladnih odlokih v času epidemije oziroma v času spopadanja z virom covid niti nimamo epidemije razglašene skratka pripad za del na Ustavno sodišče se je enormno povečalo. Zadnjič smo lahko slišali več kot tisoč zadev samo glede odločanja o ustavnosti teh vladnih odlokov in to seveda hromi Ustavno sodišče in seveda vpliva tudi na reševanje tekočih zadev, ki jih mora Ustavno sodišče seveda peljati naprej. Tudi tukaj, če bi strmeli k temu, da vendarle zagotavljamo v naši državi neko raven sodstva neko raven pravne države bi veljalo tudi tukaj razmisliti o morda povečanih sredstvih za dodatne kadrovske zmogljivosti na Ustavnem sodišču, ki bi, potem privedle do seveda bolj učinkovitega in predvsem hitrejšega odločanja tako pomembne institucije kot je Ustavno sodišče.

Sedaj to enostransko nižanje stroškovno s strani Vlade tako na Vrhovnem sodišču kot tudi na Sodnem svetu tukaj se strinjam z mojim predhodnikom enostavno nesprejemljivo tako se pač ne dela. Še enkrat sploh, če sprejemate tak proračun, ki je tako zelo ambiciozno po vaše usmerjen in tako zelo trošimo tukaj pa gre za par evrov, ki jih pomembne institucije v naši državi prosijo, utemeljujejo vi jim pa ne prisluhnite.

Besede predstavnika Sodnega sveta so me iskreno rečeno zelo zadele. Rekel je, da je resno ogrožanje izvajanja sodne oblasti v naši državi. Jaz se tukaj strinjam, ker to enostavno rezanje sredstev v resnici pomeni posredno vmešavanja oziroma vplivanje izvršilne veje oblasti v sodno vejo oblasti in to je za demokratično pravno državo nesprejemljivo. Jaz bi pričakovala tukaj od državnega sekretarja, ki je pač danes v svojstvu Vlade tukaj, da bi najprej v prvi vrsti prisluhnil vsem tem konkretnim in strokovno utemeljenim pripombam, potem če že niste prisluhnili tem pripombam bi najmanj kar je pričakovala, da imate tudi zelo konkretne in pa predvsem strokovne razloge za to zakaj jih ne upoštevate. Bi pa tukaj omenila, da glede na splošno klimo in odnos, ki ga ima ta Vlada do pravosodja, do sodstva je to morda zelo zelo hujše kot pa se na prvi pogled zdi to vklesanje financ na Vrhovnem sodišču sodnem svetu zelo bolj povedno kot se na prvi pogled zdi. Sedaj, če na eni strani takrat, ko vam paše zmerjate pravosodje s krivosodjem in ga obsojate, da ni učinkovito ja na drugi strani vam to isto pravosodje pokaže kje je potreben dodatni napor, kjer so potrebna dodatna sredstva, da bo pravosodje še bolj učinkovito pa jim vi zaprte praktično vrata pred nosom. To ste malo kontradiktorni oziroma če se malce, če dam malo svoje osebne note me nič ne čudi, da je temu tako, ker vam očitno paše in ustreza, da zategujete pas sodnim institucijam s kakšnih razlogov pa verjetno veste vi bolj kot jaz in ne bom tukaj špekulirala skratka za mene je to kako bi rekla enostavno nesprejemljivo, da ne prisluhnete še enkrat več ne stroki, organom državnim, sodnim organov, ki vas prosijo za tiste pa evrov dodatnih sredstev. Državni sekretar jaz si nadejam, apeliram, vsa prosim, da mi daste konkretne razloge zakaj, čemu ne in da jih podkrepite ne samo s tem lepih besedoslovjem, ampak z nečim strokovnim, kar bo pilo vodo?

Hvala.

Hvala lepa. Jaz predlagam trenutno imamo še dva prijavljena pa bi, potem dal besedo državnemu sekretarju, ker verjetno se bosta v razpravi tudi kakšno stvar pomenili, kar je kolegica omenila tako, da dam naslednji besedo mag. Meiri Hot.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Torej jaz bi se lahko samo pridružila razpravi kolegice Tine Heferle in na začetku povedala, da je nekaj očitno zelo narobe na Ministrstvu za pravosodje in da se zadnje čase vsi sprašujemo kje gospod minister sploh je. Mislim, da je ta odnos tudi nekako nespoštljiv. Obe prejšnji ministrici sta aktivno sodelovali z Državnim zborom in same v Državnem zboru obrazložile gradiva ter bile seveda pripravljene dajati določene odgovore sedanji gospod minister je pa kakor, da / nerazumljivo/ bi lahko rekli enostavno ga ni. Sama sem ga videla samo na enem Odboru za zunanjo politiko, ko je prišel obrazlagati glede določenih konvencij bilo je potrebno prinesti tudi v naš domači pravni red tako, da se mi zdi, da je to že na neki meji posmeha te institucij in mislim, da je to nedopustno. Bi bilo potrebno tudi gospoda ministra opozoriti, da je odgovoren za svoje delo Državnemu zboru tako, da pričakujemo vseeno eventualno tukaj tudi pojavil saj, če ne prej pa ob interpelaciji bo moral biti prisoten. Malo je, ne malo zelo je žalostno, da se hvalite, da imate največ sredstev v zgodovini na drugi strani pa smo poslušali predstavnika Sodnega sveta brali pisma tudi s strani Vrhovnega sodišča, ki opozarjata na kritično stanje za neodvisnost sodne veje oblasti. Mi smo seveda v opoziciji seveda pričakovali kakšne posledice bo sodstvo trpelo nekateri smo tudi na prejšnji seji, ki se je tika sicer STA se spraševali kakšne posledice bodo, ker se je Vrhovno sodišče drznilo odločiti o maskah drugače kot je Vlada pričakovala pa naj tukaj opozorim, da je šlo samo za to, da je opozorilo, da ni pravne podlage ni se spuščalo v vsebino, temveč opozorilo, da ni bilo pravne podlage, na kar sicer opozarjamo nekateri že eno leto namreč, da Vlada itak vlada z odloki in da se doga neka derogacija parlamenta in da se vam ne da niti zakonske podlage ustrezne si pripraviti za sprejem določenih izjemnih ukrepov. Nedopustno je, da ste se poslužili tako enostranskih ukrepov in ob takem proračunu šli rezati sredstva na način, da očitno želite doseči neke vrste modus operandi, ki se je začel dogajati z STA torej s finančnim izčrpavanjem uničenja določenih institucij. S finančnimi izčrpavanjem očitno želite doseči, da je neodvisnost recimo sodnega sveta, ki je izjemno pomemben organ in v sami obrazložitvi proračuna lepo poveste kakšen je položaj sodnega sveta v našem sistemu torej za dejansko neodvisnost teh sistemov je seveda pomembna finančna neodvisnost, kar je gospod opozoril, da določeni sodniki, kar ste seveda povedali, da vi ne verjamete, ampak da se je začelo govoriti, da morda gre za sankcioniranje njihovih odločitev to ne, da je zaskrbljujoče to je alarmantno in vi kot varuh pravosodja spoštovani, ker ste iz Ministrstva za pravosodje jaz pričakujem, da ste vi neke vrste varuh bi morali skočiti v zrak in biti odvetniki tega. Kako lahko to dopustite?: Da je nekdo sankcioniran za svojo odločitev. Ja saj potem nimamo več neodvisnega sodstva. Kako bo nekdo neodvisen in samostojen v svoji vlogi sodnika, če se boji kakšne posledice bo njegova odločitev imela. In zdaj ste pokazali, da je ta strah lahko realen, da si enostransko dopustite posegati in jim ukiniti sredstva ter tako recimo onemogočiti tudi prilagoditev nekemu modernemu času, kar je seveda bilo rečeno v zvezi z izvedbo, prilagoditev konferenčne sobe, seveda pa tudi dodatnih strokovnih sodelavcev, ki so nujno potrebni za to, da se ne bi zgodilo kar je kolegica opozorila, glede primera Lukende in sodnih zaostankov, itd. Torej izjemen pripad zadev, namesto da bi jim odobrili dodatna sredstva, povečali obseg sredstev, ste šli enostransko brez opozorila, brez kakršnihkoli pogovorov rezati sredstva, pri čemer pridete sem in se hvalite, da imate odličen proračun. To ni Ministrstvo za pravosodje, to je ministrstvo kjer je nekaj zelo zelo hudo hudo narobe. Hudo je narobe, ker vi bi morali biti prvi, ki bi varovali neodvisnost sodne veje oblasti. S tem kar pa sedaj počnete, je pa zelo jasno, da gre za podreditev sodne veja oblasti izvršilni oblasti, kar je seveda neka tiha želja, ki jo gojite že vrsto let v tej Vladi. In to je absolutno nedopustno, zato Socialni demokrati seveda ne samo, da pričakujemo, mi zahtevamo, da boste ugodili predlogu tako Vrhovnega sodišča kot Sodnega sveta in v veliki sliki tega izjemnega nerealističnega sicer proračuna, ki temelji tudi na nekih nerealnih porabah in izdatki, na kar vas je itak Fiskalni svet že opozoril, no ampak vseh teh milijardah, ki ste si jih privoščili, pričakujemo, da boste vsaj nekaj 100 tisoč za katere se prosi, odobrili in zagotovili, da ne bo strahu v sodstvu, da bodo sredstva izgubljena, če ne bodo sodili po volji določenih. To je nedopustno. To je absolutno nedopustno in nesprejemljivo.

Hvala.