Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 115. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Peček, gospod Jelinčič in gospod Koprivc. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa poslanka Tina Heferle nadomešča poslanca gospoda Igorja Pečka, gospod poslanec Pavčič nadomešča gospod Zabret in gospod Poslanec Kepa nadomešča poslanca gospoda Moškriča.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje odbora kot ste ga prejeli z vabilom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 5. OKTOBER. Gradivo smo prejeli od Vlade 30. septembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Naprošam državno sekretarko na Ministrstvu za finance dr. Katjo Lautar, da nam predstavi izhodišče za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite mi, da vam predstavim tokratna izhodišča za zasedanje Sveta EKOFIN. Dan pred tem bo zasedala evro skupina, minister za finance mag. Andrej Šircelj bo predsedoval svetu zasedanja EKOFIN in tudi vodil slovensko delegacijo na zasedanju euro skupine.

Prva točka zasedanja EKOFIN se veže na tako imenovano razpravo o reviziji bonitetnih pravil z zavarovalnice in pozavarovalnice v okviru direktive solventnost 2. Razprava bo temeljila na prvi predstavitvi predloga evropske komisije. Cilj tega sprejetega pregleda je povečanje vseh dolgoročnih naložb zavarovalnic in seveda okrevanje Evrope po pandemiji covid na eni strani, na drugi strani pa tudi povečanje odpornosti sektorja zavarovanj in pozavarovanj. Republike Slovenije v sklopu predsedstva načrtuje začetek obravnave objavljenih zakonodajnih predlogov in dosegov napredka na obeh zakonodajnih predlogih že v času našega predsedovanja. To se pravi prvo branje bi bilo opravljeno.

V nadaljevanju bodo ministri razpravljali o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter predvidoma sprejeli izvedbeni sklep za odobritev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za Malto in to bo kar 19 država, ki bo že imela potrjeno tako imenovani RRP.

Slovensko predsedstvo si bo tudi tu trudilo še naprej za čim hitrejšo in ustrezno odobritev nacionalnih načrtov. Zelo pomembna bo tudi razprava v evropskem semestru 21, kjer bodo ministri izmenjali mnenja o vseh pridobljenih izkušnjah nadaljnjih korakih mehanizma za okrevanje in svetu EKOFIN bo torej razpravljal na kakšen način lahko združimo postopke ekonomskega fiskalnega nadzora s postopki izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, predvsem da se osredotočimo na leto 2022. Slovenija seveda spodbuja in si želi te razprave in tudi želim zagotoviti neko ustrezno transparentnost pri opredelitve postopkov za leto 22. Potrebujemo jasne dogovore in odgovore, kako bodo potekali pri postopki v prihodnje.

Izmenjali bodo ministri tudi mnenja o izvajanju inštrumenta ŠUR, to je tako imenovani inštrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah. Komisija je pripravila četrtletno poročilo, nadaljevali bomo s pripravami na srečanje finančnih ministrov in guvernerjev bank skupine G 20 in tudi letno srečanje mednarodnega denarnega sklada bo na sporedu.

Zelo pomembna točka so tudi odobritev sklepov o podnebnem financiranju v okviru priprav na 26 konferenco pogodbenic okvirne konvencije združenih narodov o spremembi podnebja. Tukaj je izražena zelo široka zavezanost EU k implementaciji pariškega sporazuma in hitremu napredku k doseganju dolgoročnih ciljev. Slovenija podpira sprejetje teh predlaganih sklepov glede podnebnega financiranja.

Euro skupina, ki pa bo zasedala 4. oktobra bo spregovorila o makroekonomskih razmerah. Govorili bomo tudi o pripravah na mednarodna srečanja, seznanili se bomo z gibanjem deviznih tečajev in pa s prioritetami in izvajanji prioritet v okviru euro območja skladno z načrti za okrevanje in o izkušnjah z odzivom na krizo covid bomo izmenjavali mnenja.

Prav tako bomo obravnavali 11 poročilo o okrepljenem nadzoru Grčije ter se seznanili s poročanjem o operativnih vidikih bančne unije. Hvala.

Hvala državni sekretarki dr. Lautar za predstavitev. Odpiram razpravo. Dr. Trček.

Ja, hvala lepa za besedo. Upam, da tokrat ne bom prekinjen. Zdaj prvič stališče Republike Slovenije do RRF-ja je malo problematično in nekoliko preskopo. Po eni strani malo prejudicira vlogo predsedovanja Svetu EU po drugi strani bi pa pričakoval v tem drugem stavku naš cilj je omogočiti državam članicam, da čim prej pridobijo sredstva in tako naprej, vsaj da izpolnjujoč vsebinske pogoje RRF-ja čim prej pridobijo sredstva in tako naprej. Ker tako, kot je napisano bi človek mislim, OK ni važno bomo kakorkoli že bomo.

Drugo vprašanje se nanaša na koordinacijo priprav sklepov Sveta glede Glasgowa. Zdaj od državne sekretarke bi pričakoval, da nas malo razsvetli v katero smer grejo ti sklepi, ki jih koordiniramo v pripravi. Zgolj toliko. Hvala.

Hvala dr Trčku. K razpravi se je javil še poslanec gospod Černigoj.

Spoštovani gospod predsedujoči, predsednik, hvala za besedo. Spoštovani vsi ostali prisotni, kolegice in kolegi. Jaz se bom načrtno izognil prvim dvema točkam, ker bom pustil mojim kolegom, da mogoče bodo malček več povedali o prvih dveh točkam, ampak se bom posvetil samemu izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost.

Sami vemo tukaj, da mehanizem za okrevanje odpornosti je ključni inštrument v okviru inštrumenta nex generation EU, ki je zelo pomemben instrument tudi za prihodnost Evrope na večih področjih, tudi na zeleni politiki. Ampak tukaj bi rad izpostavil predvsem to, pozdravljam, da bo Svet do sedaj potrdil 18 izvedbenih sklepov na podlagi ocene Evropske komisije. Jaz se tukaj z mojim predhodnikom ne strinjam. Načrti so bili skrbno pregledani, so bili odobreni. To niso neke floskule ampak so se države članice izjemno potrudile s temi načrti in sedaj ko so ti načrti potrjeni jaz ne vidim razloga, da bi zavlačevali in tukaj moram reči, da podpiram vlogo Vlade Republike Slovenije v svoji vlogi predsedovanja, da se ta denar čim prej nakaže.

Zakaj? Vsi vemo rek tisti, ki hitro da dvakrat da in jaz mislim, da tukaj ni potrebno, da zavlačujemo, ni potrebno, da bom tako rekel ko se radi tudi ljudje na ulici izražajo ni potrebno, da smo tukaj še večji birokrati kot smo, ampak ta denar sedaj je na voljo. Države članice so izkazale načrte, so izkazale pripravljenost, so izkazale vizijo. Vsaja država članica je izkazala vizijo za prihodnost in jaz mislim, da tukaj mora država Republika Slovenija, ki predseduje tega ne smemo zamariti, predseduje Svetu EU poskrbeti, da države članice dobijo, pridejo čim prej do teh sredstev, da bo lahko izpeljale svoje projekte, da bodo lahko izpeljale svoje reforme načrtovane v svojih nacionalnih dokumentih. In to je pomembno. Jaz mislim tukaj, da ne smemo iskati nekih zamer, ne smemo iskati nekih vejic, kot bi se lahko izrazil ampak mora ta denar, ki prit do čim prej do držav članic.

Potem bi tudi, kar se tiče točke pet, izvajanje inštrumenta ŠURN, bi tukaj podprl. Jaz mislim, da je to bila pravilna odločitev komisije, ki je v bistvu nekako tudi odgovor na posledice pandemije sprejete na pandemije covid 19 bil sprejel 19. maja 2020. Tukaj so tudi ogromna finančna sredstva v višini 94 in še nekaj milijard eurov. Do sedaj je bilo izplačanih že velika večina. To se pravi skoraj 90 milijard eurov. Jaz mislim, da je ta denar ogromno, ogromno pomagal državam članicam pri soočenju z negativnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Kako je ta denar pomemben in kako lahko ta denar obrne trend v gospodarstvu je zelo lep primer država Slovenija, ki smo s tem denarjem in tudi v prihodnosti bomo veliko naredili.

Predvsem se pa kaže to v nizki rekordni brezposelnosti, poudarjam še enkrat nizki rekordni brezposelnosti, ki je tudi mogoče ne, boste težko priznali na drugi strani, zasluga sedanjih ukrepov te vlade. Kaj bi bilo, če mogoče bi bila kakšna druga vlad, ki je bila v preteklosti.

In ne nazadnje imam jaz mogoče tudi tukaj vprašanje. Proti koncu se boste tudi pogovarjali glede izvajanja pariškega kluba. Tukaj seveda si želimo, da bi ti dolgovi, ki jih je nekako Evropska unija sposodila Čadu in Etiopiji nekako čim bolj predvsem tudi za njih pozitivno rešili. Mene mogoče tukaj zanima mi v preteklosti, neka druga vlada je posodila denar tudi Grčiji. Videli smo, da Grčija do sedaj nam je vrnila 23,5 milijona eurov obresti, če se ne motim pa vrnili so prvi del posojila v slovenski proračun in če imam tukaj podatke, bodo celotno posojilo poplačali do leta 2041, pa me mogoče zanima malček v kakšnem časovnem intervali bo Grčija.

In kar se tile pa financiranja podnebnih sprememb, ta točka se mi zdi zelo pomembna EU in njene članice največ prispevajo k mednarodnem podnebnem financiranju in so od leta 2013 svoj prispevek več kot podvojile. Jaz to pozdravljam in se s tem strinjam. Moramo pa se tudi zavedati in tukaj ključno in tukaj bi mogoče malček več informacij Evropa, Evropska unija ni sama na tem našem planetu Zemlja in tudi ni največja onesnaževalka. Mi si bomo lahko še ne vem kako trudili, še ne vem kako spodbujali k podnebnim ukrepom, če na drugi strani druge velesile ne bodo v enaki meri pristopile k tem ukrepom, se mi zdi to početje plemenito, ampak na žalost jalovo. Zato si želim, da mogoče bi o tem kontekstu tudi Evropo obravnavali ne kot samo svojo ampak del neke celote in na podlagi tega tudi upoštevali in v številkah me zanima malo več podatkov.

To je moja razprava za današnji dan za to točko. Na zdravje in iskrena hvala za pozornost.

Hvala poslancu Černigoju. Besedo, repliko dobi dr. Trček.

Ja hvala za besedo. Ker sem bil izzvan. Zdaj, če bi mladi gospod Černigoj natančno poslušal gospo državno sekretarko bi slišal, da še kar nekaj držav Evropske unije nima potrjenega RRF-ja, ki bi se bolj poglobljeno ukvarjal s to problematiko bi vedel, da tudi kakšne določene večje članice so imele težave pri nastajanju tega pomembnega razvojnega dokumenta. Seveda, strinjam se z njim kdo hitro da dvakrat da.

Glede problematike nezaposlenih, veste tukaj je pa tudi pomembno vprašanje ali človek lahko s plačo živi in dostojno preživi in to je celo bolj pomemben podatek kot zgolj veste neke procentke gor pa dol kotalit. Navsezadnje četrt stoletja to predavam. Hvala.

Hvala dr. Trčku. Državna sekretarka, dr. Lautar, beseda je vaša.

Hvala, hvala tudi za opozorilo pri stališčih glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Dovolite, da pojasnim, da je procedura potrjevanja načrtov za okrevanje odpornost zelo jasno pojasnjena in noben načrt ne pride na dnevni red, če ni ustrezno obravnavan in potrjen na predhodnih delovnih telesih, podobno, kot je tudi procedura v našem Državnemu zboru.

Torej z uredbo o izvajanju ukrepov RRF-ja je predviden enomesečni rok s katerim komisija podrobno pregleda najmanjši dejal in za posamezno državo članico usklajuje. Potem gre to po objavi in pregledu komisije na tako imenovano skupino ekonomskih in finančnih svetovalcev, kjer se opravi temeljita razprava o posameznem načrtu in tam je nepotrebno doseči poleg komisijskega soglasja še soglasje vseh držav članic. V parih dneh zato, da se lahko zagotovi državam, ki so utrpele določene posledice se sestane še skupina finančnih svetovalcev, kjer tudi podrobno uskladijo vse časovnice in šele potem po najmanj osem dnevnem zamiku se lahko uvrsti na zasedanje Sveta ministrov EKOFIN. Tako, da to drži, sicer se pa opravičujem, da nismo bolj jasno napisali stališče.

Glede financiranja podnebnih sprememb. Tudi tukaj se strinjam, nisem dovolj povedala. Z veseljem povem, da v sklopu našega predsedovanja, ki je seveda zelo povezano tudi z okoljskim svetom je namen Evrope, da v bistvu ponovno poudari svojo vlogo v tem tako imenovanem podnebnem financiranju.

S predlogom sklepov, ki so do konca usklajeni manjkajo samo še določene zaveza v finančnih zneskih, za kar smo tudi v sklopu predsedstva pozvali vse države, naj konkretno povedo kakšne so te številke in le te bodo tudi dopolnjene in ko bodo sklepi objavljeni bodo številke vidne. Potrjujemo zavezanost Evrope k implementaciji pariškega sporazuma. To pomeni, da še vedno zelo podpiramo napredek k doseganju dolgoročnih ciljev. Kako? Tako, da bomo lahko uskladili finančne tokove s prizadevanji za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov na eni strani ter pomembno z večjo angažiranost tudi privatnega financiranja trajnostnih naložb. Vsekakor moramo gledati na ta dogovor KOP 21, če lahko uporabim kratico na širšem sklopu EU dela in dela držav članic. Govorim namreč o taksonomiji, o okoljskih trajnostnih naložbah, o standardu zelenih obveznic in predvsem tudi o nameri o razkrivanju podatkov glede trajnostnih naložb

Vse to skupaj tvori en koherenten paket, kjer se tudi znotraj tega paketa izpostavlja pomen cene oblika, škodljiva odprava subvencij, dajejo se konkretne zaveze, kako se bodo preusmerjali finančni tokovi v smeri pač zoper podnebno neutralnih in trajnostnih naložb.

Še nekaj o številkah. Vemo, da naj bi se na svetovni ravni mobilizirali sredstva v obsegu 100 milijard dolarjev letno v obdobju do leta 2025 in to zavezo se tukaj ponovno potrjuje. Kot rečeno EU največ prispeva od leta 2013 smo prispevek povečali oziroma podvojili in sedaj se to zavezo o letnem znesku 100 milijard potrjuje po letu 25, kljub temu, da nas je prizadela tudi kriza covid.

Prav tako se poziva vse multilaterarne razvojne banke in pa institucije, da še pred KOB-om podajo trudi one svoje ambiciozne načrte, časovnice zato da bi pač uskladili finančne tokove in pa celoten pariški sporazum. Hvala.