Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni. Začenjam 38. redno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se današnje seje ne more udeležiti poslanec Jože Lenart.

Kot nadomestna člana pa na seji sodelujeta poslanka Nada Brinovšek, ki nadomešča poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine SDS, in poslanec Dušan Šiško, ki nadomešča poslanca Janija Ivanušo iz Poslanske skupine SNS.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. S tem v zvezi nisem prejel v poslovniškem roku nobenih drugih predlogov, tako da ugotavljam, da je sprejet dnevni red kakor vam je bil poslan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, druga obravnava. Predlagatelj zakona je vlada.

V zvezi s tem zakonom je bila na 24. redni seji Državnega zbora opravljena splošna razprava in sprejet je bil sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

K obravnavi te točke dnevnega reda so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo smo poleg predloga zakona prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. septembra, pripombe Davčno-svetovalne pisarne z dne 19. julija in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 1. oktobra letos. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 30. septembra. Amandmaje so vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC, in sicer k štirim členom, pri čemer je potrebno poudariti, da je bila danes vložena sprememba amandmaja k 18 členu, in o tej spremembi bomo danes tudi razpravljali in odločali. Poslanska skupina Levica je vložila amandma k 8 členu, in sicer 5 oktobra. Ta amandma ni bil vložen v skladu s poslovniškim rokom, zato je bil isti dan tudi umaknjen, prejeli pa smo tudi predlog za amandma odbora, ki ga je vložila Poslanska skupina Levica k 8. členu, in sicer je to bilo včeraj, 5. oktobra.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Za uvod dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, to je državna sekretarka gospa Maja Hostnik Kališek.

Prosim.

Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani.

Predlog zakona, ki je pred vami, spreminja in dopolnjuje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bil sprejet v okviru davčne reforme 2006. Ta predlog predstavlja 18. novelo. Spremembe in dopolnitve zakona se po vsebini in ciljih lahko razdelijo na dva dela. Nekatere predlagane spremembe in dopolnitve novele predstavljajo praviloma ukrepi, ki naslavljajo trenutno situacijo, s katero se in se bomo soočali, tj. s posledicami zdravstvene in ekonomske krize zaradi COVID-19. Cilj je, da se oblikuje bolj spodbudno poslovno okolje, vključno z jasnimi in prijaznimi administrativnimi pravili. Predlagani in v nadaljevanju predstavljeni ukrepi pomenijo podporo drugim politikam kot so politika zaposlovanja, okoljska politika in digitalizacija. Druge rešitve v predlogu zakona so potrebne zaradi upoštevanja in prenosa prava Evropske unije v slovensko zakonodajo. Upoštevajo se smernice ekonomske unije o obrambnih davčnih ukrepih in seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Prenaša se tudi člen direktive o pravilih proti izogibanju davkom, ki določa ureditev obratnih hibridnih neskladij, za katerega je rok za prenos 31. december 2021. K predlogu zakona so vloženi štirje amandmaji, s katerimi vlada soglaša. Trije prispevajo k pravni jasnosti določb in upoštevajo mnenje oziroma komentarje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Dodaten amandma pa dopolnjuje člen o olajšavi za donacije z novo spodbudo za vrhunski šport.

Pomembna novost predloga zakona je navezava na seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Merila za uvrščanje na omenjeni seznam so transparentnost, pravična obdavčitev in upoštevanje mednarodno dogovorjenih davčnih ukrepov proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička. Po predlogu zakona se ohranja tudi podlaga za domači t.i. nacionalni seznam, ki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb velja že sedaj. Torej po ZDDPO določa dvoje podlag za uvrščanje držav s t.i. škodljivimi davčnimi sistemi in ukrepi, tj. seznam EU in nacionalni seznam. Dejstvo je, da bo treba tudi v bodoče upoštevati mednarodni razvoj na področju mednarodnih davčnih standardov.

Med pomembnimi olajšavami, ki jih vključuje predlog zakona, je nova olajšava za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter nadgradnja olajšave za zaposlovanje. Ugodnosti bodo zavezanci lahko uveljavljali, če bodo na novo zaposlovali mlade do 29 let, zaposlovali osebe, za katere na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve in zaposlovali tiste, ki prvič vstopajo v zaposlitev, ter tisti zavezanci, ki bodo vlagali v zeleni in digitalni prehod. V predlogu zakona so tudi določena pooblastila za podzakonske akte zaradi lažjega izvajanja navedenih določb. Povedati je treba, da gre za področja, zlasti pri zelenem in digitalnem prehodu, na katerih se praktično vsak dan kaže napredek tako v Sloveniji kot globalno.

Zvišuje se tudi olajšava za donacije z 0,3 % na 1 % obdavčenih prihodkov in se v delu širi s športnimi nameni. Kot je bilo navedeno, se z amandmajem predlaga širitev olajšave še za vrhunski šport. Poleg tega je predlagana tudi višja olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. Predlagani ukrepi za določanje davčne osnove pomenijo ugodnejše in enostavnejše priznavanje odhodkov. Ugodneje kot po veljavni ureditvi se priznavajo terjatve, prijavljene v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku. Jasnejša je določba za priznavanje odhodkov pri oblikovanju rezervacij. Predlagana je posebna ugodnejša ureditev za rezervacije za pokojnine, za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade v prehodnem obdobju od vključno 2026.

Glede na navedeno vlada predlaga, da se predlog zakona podpre.

Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Nadaljujemo z Zakonodajno-pravno službo. Danes bo v njenem imenu predstavila stališče gospa Slaana Ješić.

Prosim.

Hvala za besedo. Dober dan.

Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju podala pripombe k posameznim določbam predloga zakona. Pripombe iz mnenja naslavljajo vloženi amandmaji in sprememba amandmaja treh poslanskih skupin, ki prvotno predlagane rešitve dopolnjujejo in nadgrajujejo, vendar pa nekateri amandmaji terjajo dodaten odziv Zakonodajno-pravne službe.

Z amandmajem k 2. členu se sicer delno sledi pripombi Zakonodajno-pravne službe glede objave seznama, vendar na način, ki povzroča jezikovno neustreznost prve alineje drugega odstavka novega 8.a člena zakona. Preveč je vrinjenih stavkov. Zato velja ponovno pretehtati ali je v zakonu treba navajati število držav na seznamu. Gre za del določbe, ki se glasi, »pri čemer na seznamu lahko ni nobene države«, ki je pojasnilne narave in bi lahko bil sestavni del obrazložitve. Možnost za izboljšavo določbe bo še do seje Državnega zbora, če bo amandma sprejet.

Še vedno ostaja vprašanje rešitve iz 10. člena z vidika jasnosti. In sicer ali spremenjena dikcija prvega odstavka 55.b člena zakona dejansko omogoča izvajanje določbe tako, da bo olajšava priznana vsem, ki zaposlijo delavce za izvajanje del in nalog, za katera na trgu dela ni iskalcev zaposlitve oziroma teh primanjkuje. Na koncu določbe pa bi bilo treba dodati še besedi »davčnega obdobja« kot je to na primer določeno tudi za davčno osnovo iz 12 člena. In enako velja tudi za nov četrti odstavek.

K 11. členu pa amandma ni predlagan, ker pa besedilo v tem obdobju v napovednem stavku prvega odstavka 55.c člena zakona ne določa jasno, na katero obdobje se olajšava nanaša, predlagatelja ponovno pozivamo k ponovnemu premisleku, in če gre za davčno obdobje, da se to v določbi tako tudi opredeli. Prav tako na koncu prvega stavka napovednega stavka menimo, da je treba dodati besedi »davčnega obdobja«. Če amandma k 11. členu danes ne bo vložen, bo člen za sejo zbora zaprt.

Hvala.

Hvala, gospa Ješić.

Gospe in gospodje, članice in člani odbora, predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasujemo skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

Zato prehajamo na razpravo o členih in o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Kdo želi besedo? Sem opazil, gospa poslanka Andreja Zabret. Za njo bom razpravo opravil sam.

Kolegica Zabret, prosim.

Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem.

Danes obravnavamo, poteka druga obravnava zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, medtem ko je bila od 13. 7. na redni seji sprejet sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Zdaj, v LMŠ smo bili že takrat kritični predvsem na to, da je koalicija želela vse zakone o davčni reformi obravnavati po nujnem postopku, in pa tudi glede na samo finančno situacijo, ki jo imamo v državi, in pa odnosu te vlade do proračuna. Proračun ni samopostrežna trgovina, to sem že večkrat povedala, pa mislim, da nazorno pove, kaj s tem mislim. Zdaj, predlog takrat, ko je bilo na kolegiju, da bi šli zakoni po nujnem postopku, pač ni dobil zadostne večine. Razlog takrat za nujnost pa je bil argument vlade, citiram, »ker bi v primer kasnejšega sprejetja predloga zakonov lahko nastale težko popravljive posledice za državo«. Mislim, da res težko govorimo, da bi hitrost sprejemanja teh zakonov izboljšala finančno situacijo v državi, sploh če vidimo, kaj ta vlada počne z javnimi financami, da imajo vsi ti zakoni, ki so v paketu davčne reforme, vključno tudi z Zakonom o debirokratizaciji, ki nas še čaka, ogromne negativne posledice za proračun. Zdaj, če ponazorim, samo Zakon o dohodnini predvideva recimo nižji prihodek v blagajno v višini 247 milijonov, po drugi strani pa recimo proračun, ki smo ga dobili v Državni zbor, predvideva za leto 2022 povišanje prihodkov iz dohodnine v višini 60 milijonov. Tako, da dejansko res ne vem, kako se bodo te zadeve pokrile.

Zdaj, ta zakon, ki ga danes obravnavamo, smo že slišali, za kakšne spremembe gre. In nekaj stvari je sigurno dobrih, ki so dobre za podjetja in tudi za samo državo, sploh kar se tiče prožnosti trga dela. Gre za večjo zaposljivost in širitev obsega olajšav za zaposlovanje, in sicer oseb, za katere na trgu ni dovolj kadra za potrebe delodajalcev, zaposlovanje oseb mlajših od 29 let ali starejših od 55 let, kjer se lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 % plače te osebe. Govorimo tudi o višini zmanjšanja davčne osnove glede vlaganj v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Vemo, da bo to v prihodnjih letih ključne investicije v podjetjih. In pa recimo tudi višina olajšav za donacije iz 0,3 % na 1 %, kar se mi zdi tudi pomembno, saj se bo s tem verjetno povečal poslovni interes donacij podjetij, predvsem pa tudi ker se širi za športne namene.

Vendar kljub vsem tem pozitivnim spremembam današnjega predloga zakona zdaj učinek finančni tega zakona sicer ni tako velik, se pravi ocenjena vrednost je nekako 27 milijonov letno, vendar kljub temu, da prinaša nekaj dobrih stvari, to ne pomeni, da ni potrebe po kritičnosti. Namreč finančna situacija v državi je izredno slaba in tudi, kot sem že omenila, odnos te vlade do te države, do ljudi in pa državnega proračuna. Smo v zgornji tretjini držav EU najhitreje naraščajočega dolga v času covid krize. To je en ključni podatek, ki je zelo pomemben. Fiskalni svet tudi opozarja, da je primanjkljaj kljub okrevanju gospodarske aktivnosti večji kot v istem obdobju lani. Vemo, da se je samo primanjkljaj državnega proračuna iz leta 2019, ko je vlada Liste Marjana Šarca pustila presežek v proračunu, se je v 2020 povečal oziroma se je iz leta 2019 iz 31 milijard 751 in pa 56,6 bruto družbenega proizvoda povečal na stanje 31. 8. 2021 37 milijard 300 in preko 80 % bruto družbenega proizvoda. Te številke so ogromne. In ko smo se v naši vladi pogovarjali, smo se pogovarjali o milijonih, tu se pogovarjamo o milijardah. In so zaskrbljujoče. In predvsem kaj je tudi Fiskalni svet opozarjal? Da je primanjkljaj, kot sem rekla, kljub okrevanju gospodarske aktivnosti večji kot v istem obdobju lani, predvsem pa to, da je realizacija odhodkov za investicije, ki naj bi bile sprejete v proračunskih dokumentih, naj bi bile investicije najpomembnejši vzrok za letošnji primanjkljaj. Vendar, kot kaže, precej zaostaja za temi projekcijami, kar pomeni, da ni denarja namenjenega toliko za investicije, ampak za druge stroške. Vedeti pa bi morali vsi, predvsem pa ta vlada, da so prav investicije tiste, ki nam prinašajo bodočo dodano vrednost in nas vlečejo naprej in nam pomagajo tudi višati in okrepiti gospodarsko rast. Namreč za letošnje leto je Umar napovedal 6,1 % gospodarsko rast, za leto 2022 pa 4,7. Zdaj, lahko si samo želimo, da bodo te številke uresničljive in da se bodo nekako računi izšli, vendar vemo, da papir prenese vse.

Zdaj, nekaj bi tudi opozorila, kar se zavaja, in ta vlada pravzaprav, ja, zavaja ali pa ne bom kaj več, kaj bolj konkretnega rekla, kakšno gospodarsko rast imamo.

Gospa poslanka. Gospodarska rast ni tema točke dnevnega reda. Tema točke dnevnega reda je Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga imamo v drugem branju. Vi ste govorili večino svoje razprave o vsem, razen o točki dnevnega reda. In na tej točki vas moram prekiniti in vam predlagati, da govorite o tem, kar je v gradivu, to se pravi o Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, spremembah in dopolnitvah, ki so v teh 19-ih členih tu navedene. Tako, da prosim vas, da se tega držite, ker drugače vam bom moral po poslovniških predpisih začeti omejevati besedo.

Izvolite, nadaljujte.

Ja, hvala, predsednik. Na podlagi tega, kar zdaj pač razlagam, bom tudi obrazložila, zakaj pač tega zakona ne morem podpreti. Ker za mene so to izredno pomembni razlogi, zakaj se morda na ta način ne sprejemajo zakoni in s takimi javnofinančnimi učinki. Tako, da se vse to pravzaprav nanaša, sprejemanje teh zakonov, tudi na stanje javnih financ in pa na proračun.

Mi zdaj, gospa poslanka, ne govorimo o zakonih, ampak govorimo o enem konkretnem zakonu, ki je točka tega dnevnega reda. In ne morem vam dovoliti, da govorite o vsem mogočem, ampak vam lahko dovolim samo to, da govorite o tem, kar je na dnevnem redu, toje Zakon o davku o dohodku pravnih oseb in njegove spremembe in dopolnitve in prosim vas, da se držite tega, kar vas prosim oziroma kar vam sugeriram. Izvolite, nadaljujete.

Ja hvala še enkrat za opozorilo.

Zdaj potrebno je vedet, če ne bo take gospodarske rasti, kot naj bi bila oziroma naj kot jo napoveduje ta vlada, da imamo 16,3% gospodarsko rast bodo tudi ta podjetja, za katera sprejemamo