Spoštovane kolegice in kolegi! Pričenjam 114. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti poslanke gospa Sukič in gospa Tomić.

Obveščam vas, da sem na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKIH ZELENIH OBVEZNICAH. Gradivo k točki smo prejeli od Vlade 10. 9. 2021 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes.

Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 37. seji 22. 9. 2021 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Naprošam državno sekretarko na Ministrstvu za finance mag. Majo Hostnik Kališek, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti Predlog stališča Republike Slovenije.

Hvala.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes obravnavamo Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih zelenih obveznicah. Gre za pomemben predlog, saj sodijo podnebne spremembe in okoljska problematika med največje izzive današnje družbe. Odziv za pravočasen prehod v gospodarstvo z ničelno neto vrednostjo emisij mora biti odločen, pri čemer so potrebna velika prizadevanja na vseh ravneh gospodarstva in javnega sektorja.

Predlog uredbe o evropskih zelenih obveznicah je tako košček mozaikov obsežnih zakonodajnih paketov, ki so namenjeni pretvorbi podnebnih ciljev v konkretne ukrepe. Gospodarstvo bo deležno strukturnih sprememb, pri čemer bo v veliki meri odvisno od pomoči finančnega sistema, preko naložb v tehnologijo in infrastrukturo.

V Evropski uniji imajo banke tradicionalno najpomembnejšo vlogo, zdaj pa je čas za večjo vlogo kapitalskih trgov, do česar bo vodil tudi ta predlog uredbe.

Zelene naložbe postajajo vse bolj priljubljene, saj okoljsko osveščene stranke pri naložbenih odločitvah upoštevajo okoljske in socialna merila. Na trgih je veliko finančnih instrumentov, ki so označeni kot zeleni, vendar so kriteriji za takšno klasifikacijo vprašljivi. Predlog uredbe tako preko prostovoljnega standarda z visoko kakovostne zelene obveznice z oznako evropska zelena obveznica ali JUQB? odgovarja na ugotovljene tržne pomanjkljivosti. Cilj standarda je: izboljšati sposobnost vlagateljev, da prepoznajo visoko kakovostne zelene obveznice in jim zaupajo, olajšati izdajanje visokih kakovostnih zelenih obveznic z opredelitvijo zelenih gospodarskih dejavnosti v skladu z EU, taksonomijo in tako zmanjšati tveganje izgube ugleda izdajateljev ter standardizirati prakso zunanjega pregleda in izboljšati zaupanje v zunanje pregledovalce z uvedbo registracije in nadzora.

Evropska zelena obveznica se lahko ponudi javnosti v EU šele po predhodni objavi vseh ključnih informacij, ki so zajete v informativnem listu o Evropski zeleni obveznici. Izdajatelj je istočasno zavezan objaviti oceno informativnega lista, ki ga opravi zunanji pregledovalec. Nadalje je izdajatelj zavezan k pripravi in objavi letnega poročila o lokaciji prihodkov iz Evropskih zelenih obveznic, dokler niso dodeljeni vsi prihodki iz obveznice in potem, ko so dodeljeni vsi prihodki pripravi in objavi poročilo o vplivu dodelitve prihodkov zelene obveznice na okolje.

S ciljem zagotoviti spoštovanje standarda predlog uredbe ureja nadzor nad zunanjimi pregledovalci in tudi nadzor nad izdajatelji zelenih obveznic.

Pozivam vas, da podprete Predlog stališča Republike Slovenije, v katerem izraža podporo sprejemu predloga. Republika Slovenija si bo prizadevala za sprejem predloga, ki omogoča prostovoljno uporabo oznake Evropska zelena obveznica, zagotavlja učinkovitost, transparentnost, primerljivost in kredibilnost Evropskih zelenih obveznic ter spodbuja tržne udeležence k investiranju in izdajanju evropskih zelenih obveznic.

Hvala za pozornost.

Hvala državni sekretarki za predstavitev.

Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa naprošam člana Odbora za finance gospoda Jureta Ferjana. Izvolite.

Gospod predsednik, hvala za besedo. Cenjeni gostje, spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Odbor za finance je na svoji 37. redni seji v sredo, 22. 9. 2021 kot matično delovno telo obravnaval omenjeno tematiko. V razpravi so nekateri člani Odbora opozorili na premajhno udeležbo javnega sektorja na trgu zelenih obveznic in preveliko vlogo zasebnega kapitala, ki naj ne bi ustrezno pripomogel sorazmerno k reševanju podnebne krize ter s tem (nerazumljivo) nizkoogljično tehnologijo. Po drugi strani pa so nekateri člani Odbora poudarili, da gre za razvijanje tega trga zelenih obveznic, kjer imajo finančni in kapitalski trgi ter s tem tudi zasebni kapital pomembno vlogo.

Odbor za finance je v skladu z drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora po končani razpravi sprejel tudi naslednje mnenje: »Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih zelenih obveznicah, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«

Hvala lepa.

Hvala kolegu Ferjanu za predstavitev mnenja.

Na 70. seji 14. 9. 2021 je gradivo k točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta naprošam člana Komisije gospoda Bogomirja Vnučca. Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane članice in člani!

Komisija podpira zelene investicije in trajnostni razvoj ter izraža podporo uvajanju mehanizmov za zagotovitev financiranja trajnostnih naložbenih priložnosti. V razpravi so člani Komisije zastavljali vprašanja, ki se nanašajo na uporabo evropske zelene obveznice za zbiranje sredstev na kapitalskih trgih za financiranje trajnostnih naložb.

Na osnovi odgovorov se je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta soglasno odločila, da sprejme mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih zelenih obveznicah.

Hvala gospodu Vladimirju Vnučcu. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi prijavil dr. Trček. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Dobro jutro.

Lorka bi rekel zeleno, ki te ljubim zeleno. Ampak ni vse tako zelo zeleno. Spomnite se pred kratkim smo imeli neko zgodbo o malo drugačnemu označevanju hladilnikov in se česa, ko se je izkazalo, da je nekaj kar piše gor A++ lahko najbolj požrešen hladilnik, ne pa eko na kvadrat.

Dejansko, ko sem nekako poslušal tole, so se mi v glavi dve zadevi vrteli. Tisto poročilo rimskega kluba je nastalo še preden sta Pahor in Janša prišla v slovensko politiko. To je sedanji predsednik, če štejem še ZMS od leta 1978 v slovenski politiki.

Drugič. Včeraj smo imeli obravnavo prostorske zakonodaje, kjer nekako moramo omogočiti možnost, da se nekdo, dajmo reči, uradno vseli, dobi hišno številko itd. v hišo brez fasade.

Kolega Trček, evropske zelene obveznice.

Ja, ja sem pri evropskih obveznicah. Ne me prekinjati, prosim lepo. Lahko se spokam. Bom rajši šel. Hvala.