Spoštovani, lepo pozdravljeni.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 22. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora. To je kolega Ferenc Horvat. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo Jurij Lep namesto mag. Branislava Rajića, mag. Dejan Židan nadomešča mag. Marka Koprivca, iz kvote SMC je z nami Gregor Perič. In še enega imam, namesto Željka Ciglerja je danes z nami dr. Matej Tašner Vatovec.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. Pod prvo točko Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, skrajšani postopek, EPA 2033-VIII. Pod drugo točko Predlog odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, EPA 1950-VIII. Pod tretjo točko je Razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Smo torej pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, skrajšani postopek.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno ne spletnih straneh Državnega zbora. To je predlog zakona mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, predloge za amandmaje odbora poslanskih skupin, nepovezanih poslancev, LMŠ in SD. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni kot je razvidno iz sklica seje, zato ne bom vseh brala.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 24. septembra 2021, v poslovniškem roku pa amandmajev ni bilo vloženih. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Ja, kolega Jurij Lep izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Vsem prisotnim lep dober dan. Kolegi poslanci in kolegice poslanke vam pa tudi.

Predlagatelji po 1. členu novele predlagamo, da se spremeni 135. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. In sicer v prvem odstavku 135. člena ZOFI predlagamo spremembo namembnosti izplačil iz šolskih skladov, tako da bi se sredstva iz njih lahko namenjala tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj spodbudnih okolij in sicer za tiste dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev in bi se tako zagotavljale enake možnosti za vse udeležence. Številne slovenske šole in vrtci imajo ustanovljene sklade, ki so v osnovi namenjeni za zbiranje sredstev za nadstandardne dejavnosti v izobraževanju, a se pogosto ta sredstva namenijo tudi za pomoč socialno šibkejšim učencem in dijakom, ki si ne morejo privoščiti dragih letovanj in zimovanj, katerih cena okvirno znaša med 120 in 240 evri. Mnoge šole organizirajo tudi druge izlete in tabore, v katerih učitelji združijo tehnične, kulturne in športne aktivnosti. Tudi te dejavnosti so plačljive tako, da za družine, ki teh stroškov ne zmorejo, šole poskrbijo za plačilo iz sklada. Ugotavljamo, da tovrstna izplačila iz šolskih skladov niso sistemsko urejena. Nekatere šole takšen način pomoči dopuščajo, druge pač ne. Pa tudi pravila so urejana zelo različno. Predlagatelji zato predlagamo enotna pravila in pogoje za pridobitev takšne pomoči, ki bi veljale za vse šolske sklade. Po predlogu zakona bi se pomoč lahko namenjala zgolj za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj premožnih družin in okolij, na dejavnosti ki so povezana z izvajanjem javno veljavnega šolskega programa, če se ta ne financira v celoti iz javnih sredstev. Učitelji, ravnatelji in šolski delavci so skoraj enotnega mnenja, da bi morale tudi šole imeti možnost izbirati in izplačevati neobdavčene pomoči, kot to velja za humanitarne organizacije. Šolam bi država vsekakor morala zaupati, da pomoči res razdelijo ljudem, ki jo potrebujejo pri plačevanju šolskih vsebin in učnih pripomočkov. Takšne pomoči nikakor ni mogoče obravnavati kot dohodek. Tako predlagatelji predlagamo, da denarna pomoč za vpisane namene ne sme priti na dohodninsko osnovo staršev. Za plačilo dohodnine dokler se kot država recimo ne bomo odzvali, se bo ekskurzije in šolske izlete še vedno dogajalo, da bodo revne družine na mesto, da bi zaprosile za pomoč, otroke raje zadržale doma. Drugič, v drugem odstavku 135. člena ZOFI predlagamo, da je ne glede na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino upravičenec do donacij iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi v sklad vrtca oziroma šole. Sredstva za delovanje skladov se financirajo predvsem iz prispevkov staršev in donacij podjetij. S predlagano spremembo zakona bo možno financiranje tudi iz tako imenovanega namenilnega dela dohodnine, ki se lahko v skladu z Zakonom o dohodnini namenijo za financiranje splošno koristnih namenov nevladnih organizacij. Predlagatelji smo mnenje, da lahko zraven nevladnih organizacij ta sredstva vsaj delno pridobivajo tudi šole oziroma šolski skladi. S tem ko sredstva iz skladov namenijo tudi za pomoč socialno ogroženim družinam, opravljajo enako poslanstvo kot humanitarne organizacije. Tu bi želel navesti, da smo dali amandma in smo ta znesek, ki se ji reče, do 1 % kot veste je lansko leto bil sprejet oziroma letos PKP7, v katerem smo ta namenilni del dvignili na 1 %, ki ga lahko plačamo posamezniki, mi bi pa tu zdaj predlagali, da zdaj 3 % pa se lahko nameni za šolske sklade, tako da s tega naslova naj bi bili ostali, ki ničesar ne dobijo, to socialno pomoč prikrajšani. In tretjič, v predhodni določbi novele pa se predlaga, da se do drugačne ureditve Zakona o dohodnini ne glede na določbe 25. člena Zakona o dohodnini 2, dohodnine kot dohodka v zvezi z izobraževanjem ne plača. Tudi od izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom ali študentom iz šolskega sklada. Ta odstop od zakona Zakon dohodnine 2 pa se uporablja od 01. 01. 2022, se pravi od 1. januarja naslednjega leta. Izplačilo otrok v socialno ogroženi družini sedaj niso oproščena plačila dohodnine, saj zato ni zakonske podlage. Nakazila iz šolskega sklada otrokom, učencem in dijakom iz socialno ogroženih družin, po Zakonu o dohodnini niso oproščena dohodnine, ampak se štejejo kot darila. Darila pa so obdavčena z dohodnino in če njihova vrednost na letnem nivoju presega 84 evrov. In ker višina nakazil in šolskega sklada v večini primerov presega z zakonom določeno vrednosti darila, ki ni obdavčeno na primer šola v naravi, se uzakonja pred pogoj, da bodo lahko z Zakonom o dohodnini vsa izplačila iz šolskega sklada določena kot davčne oprostitve. Ta novela zakona upravlja to nepravično ureditev in daje zakonske podlage za to, da bodo izplačila socialno šibkejšim otrokom, učencem in dijakom oproščena plačila dohodnine.

Hvala za pozornost.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dr. Mitja Slavinec? Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslanke in poslanci, ostali zbrani.

Torej Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da so predlogi vsekakor dobrodošli in vredni razmisleka, vendar smo po preučitvi ugotovili, da bi bila kakšna drugačna pot primernejša in tudi učinkovitejša glede recimo 1 % dela dohodnine, zagotovo je to lahko vsem blizu, vendar to ureja Zakon o dohodnini. Ker je ta zakon v proceduri predlagamo, da se seveda to tam uredi in lahko se vloži amandma na tistem zakonu. Prav tako ob tem ugotavljamo in opozarjamo, da šolski sklad ni pravna oseba kot je tam opredeljeno, tako da bo tudi to potem treba urediti. Recimo glede oprostitve plačila dohodnine izplačanih iz šolskega sklada pa je Vlada Republike Slovenije že potrdila predlog tega zakona ki vsebuje to rešitev, tako da bo po sprejetju tistega zakona tudi ta oprostitev zajeta. Glede namembnosti šolskih skladov pa je zagotovo treba spomniti, da so šolski skladi namenjeni za zagotavljanje nadstandardnih storitev in na način, da dosežejo vse učence, ne smejo se pa izrediti v socialne sklade, kar bi morda lahko v nekaterih okoljih tudi bil primer, saj šola ni socialna ustanova, zato so druge ustanove in je treba dejansko pritisniti na njih, da bodo ta svoja poslanstva še toliko bolj učinkovito udejanjala, šolski sklad in šola pa naj ostane izobraževalna inštitucija, ki bo preko šolskega sklada in še kakšnih drugih ukrepov dejansko zagotavljala čim višji nivo izobraževanja in pa tudi čim višji standard pri tem. In zaradi tega vlada spremembe ZOFI-ja ne podpira.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Gospa Damjana Mlakar, izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in dala pisno mnenje, v katerem smo opozorili predvsem na nesistemskost urejanja davčne materije v drugih zakonih. Tak način urejanja zmanjšuje preglednost in celovitost pravnega reda, kar je lahko sporno tudi z vidika načela pravne države. Vprašanje oprostitev plačila dohodnine in donacij dela dohodnine bi zato po mnenju ZPS morala biti urejena v Zakonu o dohodnini, kot sistemskem zakonu, ki celovito in popolno ureja to področje. Ostale pripombe, ki pa smo jih dali v pisnem mnenju, pa so ustrezno upoštevane v predlogu amandmajev za amandmaje odbora.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Ja, gospod Branimir Štrukelj.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci in ostali vabljeni.

Torej Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je predlog zakona podprla, z razlogov, ki so nekoliko drugačni, kot je bilo prej povedano. Namreč dejstvo je, to so posebej izpostavili ravnatelji in ravnateljice, da so ti skladi že zdaj v veliki meri namenjeni lajšanju socialnih težav učencev in učenk dijakov in to se dogaja tudi na šolah, ki imajo sicer strukturo, ki temu ne bi bila namenjena, pa kljub vsemu so tam taki, ki to potrebujejo. Skratka, po naši presoji gre bolj za nek refleks na situacijo, ki je na terenu. Ti skladi preprečujejo to, da se nekateri, ki ne zmorejo posameznih prispevkov, lahko udeležijo recimo šole v naravi, kot je bilo danes namenjeno različnih izletov, potovanj. Kot veste, se revščina prikriva in ta vprašanja so zelo občutljiva. S temi skladi se da na nek način neopazno to kompenzirati te elemente, zato v vsakem primeru to izrazito podpiramo. Prav tako čeprav smo slišali opozorila službe, da bi do sistemske ureditve to veljalo tudi kar se tiče razbremenitev. Rad bi izpostavil v zvezi s temi stališči tudi opozorilo predstavnika za področje kulture, da se čutijo tu nekatere nevladne organizacije na področju kulture na nek način ogrožene zaradi tega, ker bi pri dohodnini pri tem deležu participirale tudi te skladi, kar pa sicer ni bilo večinsko sprejeto. In čisto za konec še neko, bom rekel neka digresija. V resnici, ki je bila izpostavljena na komisiji je že zdavnaj nastopil čas, da bi se vprašali zakaj so šolski skladi sploh potrebni, če imamo javno šolstvo, ki bi moralo biti brezplačno in bi ga morala financirati država, participacija staršev pa je postala tako rekoč splošno pravilo v tej državi, ki problematizira samo to ustavno dejstvo in pa pričakovanja, da javna šola ne bo imela stroškov. Tako, da ob tem, ko se pogovarjamo o tem koliko financirati zasebne šole iz javnih sredstev bi bilo treba seveda odpreti krucialno vprašanje pravzaprav financiranja javnih šol. Naj opozorim, da je v zadnjih desetih letih delež za izobraževanje v tej državi padel skoraj največ v Evropi, iz 6,5 na približno 5,5 bruto domačega proizvoda.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga. Odpiram razpravo o 1. členu v okviru razprave o tem členu. V skladu s parlamentarno prakso bom dala najprej besedo vabljenim na sejo. Prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in navedete institucijo v imenu katere prihajate. Tako, da dajem naprej. Želi kdo od vabljenih k tej točki spregovoriti? Ne. Potem pa sedaj dajemo kar besedo še članicam in članom odbora. Prvi se je prijavil Samo Bevk. Izvolite. Gospod Bevk, kar izvolite.

Ja, zdaj pa je. Je bil kolega vključen, pa se ni dalo prižgati mikrofona. Hvala lepa za besedo gospa predsednica. Spoštovane članice in člani odbora in ostali vabljeni lepo pozdravljeni.

Zakon se seveda dotika ureditve problematike šolskih skladov, kot smo že danes slišali od prvopodpisanega predlagatelja zakona, poslanca Jurija Lepa. Zadeva se že nekaj časa vleče in jo je potrebno urediti, zato smo kot sopredlagatelji zakona, zakon podpisali tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov, poleg skupine nepovezanih in Poslanske skupine LMŠ. Predlog zakona seveda sledi cilju zasledovanja otrokovih koristi ter zagotavljanje enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju ne glede na otrokovo socialno poreklo oziroma socialne okoliščine iz katerih izhaja. S predlagano rešitvijo se spreminja oziroma jasneje določa namembnost šolskih skladov. Poleg financiranja nadstandardnih dejavnosti, ki v splošnem vplivajo na bolj kakovostno izobraževanje vseh otrok in učencev se namembnost šolskih skladov dopolnjuje na način, da se sredstva iz šolskih skladov pod določenimi pogoji lahko namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj vzpodbudnih okolij, za tiste dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financira v celoti iz javnih sredstev. Na ta način se bodo seveda zagotavljale enake možnosti otrok v šolskem procesu. Upravičenci do kritja udeležbe na posameznih dejavnostih so lahko tisti otroci, učenci oziroma dijaki, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v maksimalnem deležu od cene malice po zakonu, ki ureja upravljanje pravic iz javnih sredstev. V primeru, ko pa je upravičencev več, kot znaša obseg sredstev bi se za njihovo udeležbo na dejavnosti namenil iz šolskega sklada in obseg sredstev ne zadošča za vse, je predvideno, da se sredstva dodelijo vsem upravičencem v enakem deležu. V tem zakonu se uzakonja tudi predpogoj, da se lahko v davčni zakonodaji oziroma noveli Zakona o dohodnini vsa izplačila iz šolskega sklada določajo kot davčne oprostitve in uvaja razbremenitev za otroke, učence in dijake iz socialno ogroženih družin in s to novelo uvajamo torej pravno podlago s katero se omogoča, da se tudi izplačila iz sklada uvrščajo v okviru dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine in ne več kot do sedaj, ko se obravnavajo kot drugi obdavčljivi dohodki, kot je darilo. Prej smo slišali, da zakon podpira tudi ustrezna komisija Državnega sveta Republike Slovenije, prav tako pa to novelo zakona podpirajo tudi predstavniki ravnateljev vzgojno-izobraževalnih ustanov, tako da jaz verjamem, da bo ta zakon kljub nasprotovanju vlade dobil zeleno luč na matičnem delovnem telesu.

Hvala lepa.