Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni!

Lepo pozdravljeni na današnji redni seji odbora. Res imamo veliko zanimanje glede današnjega zakona, tako da še enkrat lep pozdrav vsem vabljenim, ki ste izkazali interes, da pridete. Z nekaterimi smo se že pomenili kako poteka protokol, drugi pa, če ne boste karkoli vedeti, pa lahko seveda vedno vprašate.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Namesto naše članice Ive Dimic je z nami Aleksander Reberšek. Lepo pozdravljen! Namesto mag. Dejana Židana je z nami Jani Prednik. Prav lepo pozdravljen! Našega podpredsednika Janija Möderndorferja nadomešča Lidija Divjak Mirnik. Lepo pozdravljena! In pa kolegico Alenko Jeraj nadomešča Suzana Lep Šimenko. Toliko imamo za enkrat pooblastil. V primeru, da bo še karkoli, bom seveda vas sproti obvestila.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste dne 16. 9., ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer imamo naslednji dve točki. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti, tako imenovana druga obravnava in pa točka razno.

V poslovniškem roku za sklic te seje nisem prejela nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je določen takšen dnevni red kot je predlagan na sklicu. Bi kar začeli.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA -. / oglašanje iz ozadja/

Samo moment, da zaključim, potem vam dam pa takoj postopkovno. Se pravi, bomo začeli tako, da imamo glede na vse skupaj drugo branje, pa vam bom potem povedala postopek, pred tem pa postopkovno, kolegica Maša Kociper. Izvolite.

Hvala predsedujoča. Ne vem točno kako ste si zamislili voditi sejo oziroma katera pojasnila ste nameravali še dati, jaz bi v okviru postopka morda vendarle na tej točki opozorila glede na to, da je ta zakon vzbudil precej zanimanja, precej različnih mnenj in pogledov na to kaj so prave rešitve, bi tudi zaradi tega, ker je danes toliko vabljenih, vendarle povedala, če to niste nameravala vi, da pravzaprav tako koalicija kot opozicija črta, predlaga z amandmaji črtanje pravzaprav vseh členov tega zakona. Relevantna ostajata samo še dva, ki se ali po enem ali po drugem predlogu še ne črtata, to sta 1. in 6..

Tako, da predlagam, da ali še vi enkrat opozorite ali pa da je to moje opozorilo, pa ni opozorilo, ampak bolj obvestilo, da tudi pri razpravi ne gremo zdaj tako zelo široko glede na to, da so vsi ostali členi razen 1. in 6. glede na to, katerikoli amandma bo sprejet, irelevantni.

Hvala lepa.

Hvala lepa, kolegica Maša Kociper. Ja, nameravala sem na to tudi opozoriti. Ampak nič zato, bolje da slišimo dvakrat kot nobenkrat.

Skratka, ker gre za drugo obravnavo in da smo o tem zakonu že v bistvu v prvi obravnavi na seji Državnega zbora že opravili razpravo, bi pač tukaj prosila, da se res omejimo na tiste dele, ki so odprti. Je pa vendar s poslovniško prakso, to pa moram povedati, ker bomo šli od člena do člena, seveda tam kjer je pač črta, verjamem, da ne bo razprave, nista odprta dva člena, to moram opozoriti, trije so. Toliko, da ne bo kakršnekoli pomote. Prvi, četrti in šesti. Vendar pa je vedno tako, da pri 1. členu nekako pustimo malo širšo razpravo, ampak jaz upam, da se bodo nanašale ravno na te tri člene. Tako, da mislim, da se bomo pač vsi tega držali, ampak vseeno hvala za opozorilo. Tako, da upam, da se bomo vsi tega tudi držali. Sicer pa po navadi jaz vodim sejo tako, da se vendarle vedno usmerjam razpravljavce k temi.

Skratka bi kar začeli. Kar se tiče samega sprejemanja, odboru predlagam, da razpravo o vseh členih in amandmajih združimo v skladu s prvim odstavkom 128. člena poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bomo seveda glasovali o amandmajih.

Tako, da ne bom tudi naštevala vseh amandmajev, ki so bili vloženi, ker bi verjetno to povzročilo samo dodatno zmedo. Namreč tokrat ne je bilo ogromno amandmajev vloženih, pa odmaknjenih, pa potem vloženih, tako da bomo potem sproti. Pregled ste prejeli, vendar kljub temu, da ste prejeli pregled, je še nekaj dodatnih potem amandmajev prišlo , ampak verjamem, da bomo s skupnimi močmi in temu, da prisluhnemo drug drugemu, tudi sejo uspešno izpeljali.

Sedaj pa dajem besedo predlagatelju zakona, mag. Dušanu Verbiču.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem vabljenim, tako članicam kot članom odbora.

Začel bom s preprostimi besedami. Republika Slovenija ima v primerjavi z državami članicami EU podpovprečno število lekarn na 100 tisoč prebivalcev. Kar pomeni, več lekarn pomeni boljša dostopnost občanom.

Je pa naslednje pomembno.

In bom zelo spoštoval v stališču ali priporočilo tako s strani poslanske kolegice kot tudi vas, predsedujoča.

Temeljno vprašanje v zvezi s predlogom, ki je pred nami, je naslednje: ali želimo v republiki Sloveniji biti v celoti odvisni zgolj in samo od tujih dobaviteljev zdravil in pripomočkov za lajšanje bolečin, ki jih dobimo v javnih lekarniških zavodih in pri koncesionarjih? Danes bomo dobili odgovor ali politične stranke v Državnem zboru zmoremo toliko modrosti in zavedanja, da je dobava zdravil strateškega pomena za Republiko Slovenijo in da moramo imeti tudi pomembne lastne dobavitelje kot sta že delujoča Pharmadent in Grosist. Prvi je v Mestni občini Maribor, drugi pa v Ljubljani.

S predlaganim 6. členom in vloženim amandmajem in vloženim amandmajem jima omogočamo njuno nadaljnjo družbeno potrebno delovanje, sočasno pa se daje možnost ostalim javnim zavodom, da sami presodijo in se odločijo za morebitno ustanovitev lastnega dobavitelja.

Nekaj besed glede predlagatelja, se pravi naše odločitve, da se je odločilo za tako imenovan amandma odbora, s katerim se črtajo vsi predlagani členi predloga sprememb zakona o lekarniški dejavnosti, razen 6. člena. Vsa dobronamerna potrebnost manjših sprememb zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi se izrazile v korist občanov, uporabnikov lekarn in občin, ki so zavezani zagotavljati lekarniško mrežo na primarni ravni se je izkazalo, da ni nobene prave ne politične ne strokovne volje, kot tudi ne s strani ostalih deležnikov. To pač je slovenska realnost. Veliko besed o slabosti delovanja sistema, prave volje za izboljšave in preprečitve morebitnih koruptivnih tokov pa preprosto ni. Iz leta v leto se pojavljajo isti vzorci. Na ministrstvih se ustanavljajo projektne skupine, od katerih ni za pričakovati, da bi se stvari nekoliko izboljšale. Tudi v tem primeru lahko enako pričakujemo ali drugače povedano nekaj podobnega.

Bi pa na začetku pohvalil stališče mestnih občin, ki se zavedajo, da so potrebne določeni popravki zakona o lekarniški dejavnosti. Namen Poslanske skupine SMC s predlogom za spremembo zakona o lekarniški dejavnosti je bil dobronameren in je šel v smeri, da se dobro delujoči sistem lekarn še bolj približa občanom, uporabnikom lekarniških storitev. Sočasno pa omogoči občinam večjo samostojnost pri zakonski zavezi, da zagotavljajo lekarniško mrežo na primarni ravni. Sedanja ureditev jih onemogoča s še boljšo pokritostjo lekarniške mreže in tega se močno zavedajo mestne občine, ki so podprle predlagane spremembe. V dosedanji aktivnosti te spremembe je glede na lokalno samoupravo razvidno, da imajo mestne občine popolnoma drugačen pogled na delovanje lekarniških storitev od številnih manjših občin v Republiki Sloveniji. Zato je razreševanje drugačnega pristopa med občinami še kako bi moralo aktivneje biti vključeno s strani Ministrstva za zdravje kot tudi Lekarniške zbornice, ki imata pomembno vlogo pri verifikaciji same lekarniške mreže. Prav tako bo potrebna objektivna presoja glede uporabe nerealne ocene tako imenovanega gravitacijskega območja za mestne občine, ker ne vzdrži vztrajanje zgolj na registru stalnega prebivalstva. Kajti, občani, uporabniki lekarniških storitev, sami izbirajo lokacijo lekarne v kateri bodo dvignili zdravilo na recept ali ostalo storitev ne oziraje se v katerem kraju ali mestu, ki se trenutno nahajajo. Kot predlagatelji spremembe pa se nikakor ne moremo strinjati z očitkom Lekarniške zbornice, da s to spremembo želimo odpreti vrata v lekarniško dejavnost tujim veledrogeristom ali multinacionalkam. Ravno nasprotno, da je zavračanje predloga in prenehanje delovanja obeh lastnih dobaviteljev se na širokov Republiki Sloveniji odpirajo vrata, ki so v tuji lasti osebam, pravnim osebam, ali pa potekajo aktivnosti, da se to tudi zgodi. Predlagatelji te spremembe zakona o lekarniški dejavnosti smo mnenja, da s političnega in strateškega vidika je za Republiko Slovenijo pomembno, da njeni javni lekarniški zavodi, vključno s koncesionarji, niso v celoti odvisni samo od pravnih oseb s tujo lastnino, ki dobavljajo zdravila in pripomočke za lajšanje bolečin. Zato je nujno, kot rečeno, da imamo v Republiki Sloveniji tudi domače dobavitelje, kot sta lastna dobavitelja veljavnega lekarniškega zavoda v Ljubljani in v Mariboru. Posebno je potrebno izpostaviti, da je Lekarna Ljubljana s sklepom Vlade Republike Slovenije iz leta 2019 razporejena v tako imenovano kritično infrastrukturo, ki mora v izrednih razmerah zagotavljati vse potrebno za nemoteno oskrbo zdravil in raznih pripomočkov za zdravljenje in lajšanje bolečin tako v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana kot tudi prebivalstvu. Zato bi bilo neodgovorno, da bi lastni dobavitelj prenehal delovati. To bi bistveno poslabšalo delovanje tudi ostale kritične infrastrukture, ki mora zagotavljati zdravje ljudi tudi v izrednih razmerah. Če pogledamo kakšno je stanje dobaviteljev zdravil in raznih dopolnil ter pripomočkov v javnih lekarniških zavodov in koncesionarjev ugotovimo lahko naslednje. Kemofarmacija in Salus pri večino javnih lekarniških zavodov pokrijeta oziroma izvajata 85 do 98 % nabave. Kemofarmacija je v tuji lasti, multinacionalki, Salus pa v lasti, ki izkazuje lastnino v delnicah na prenosnika. V večini primerov, kar pomeni večino so skriti lastniki. Z obema sta na trgu dobave zdravil in pripomočkov za lajšanje bolečin in konkurirata oba lastna dobavitelja kot omenjeno Farmadent in Grosist in kot tudi že rečeno v Mariboru in Ljubljani. Zaradi ohranitve obeh domačih dobaviteljev je potreben 6. člen predloga spremembe zakona in vloženi amandma. Ne samo, da se prepreči celotna dobava zdravil tujcem, se sočasno zagotavlja konkurenca na trgu dobave zdravil v Republiki Sloveniji, ki se posledično odraža tudi v nižji ceni v lekarnah, za lekarne, posledično tudi za Zavod za zdravstveno zavarovanje in občanov. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da dobički lastnih dobaviteljev ostajajo samim ali samemu lekarniškemu zavodu, prav gotovo za njen nadaljnji razvoj in tudi izobraževanje samih farmacevtov.

Spoštovana predsednica, toliko za uvod. In na tej točki končam. Hvala lepa.

Hvala lepa, poslanski kolega, za predstavitev predloga zakona.

Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje Alenki Forte. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Uvodoma glede na izvajanje mag. Verbiča bi podala stališče. Torej, skupina poslancev Državnega zbora je predlagala sprejem spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi predstavljale problematičen poseg v obstoječi zakon in bi bistveno spremenil način izvajanja lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji. Gre sicer za legitimen predlog ene od koalicijskih partneric. Predlog zakona ni koalicijski predlog in ni del vsebine koalicijske pogodbe.

Sedanji zakon o lekarniški dejavnosti je stopil v veljavo januarja 2017. Zakon je takrat doživel novelacijo tudi zaradi uvedenega postopka s strani Evropske komisije zaradi kršitev evropske zakonodaje. Postopek sprejemanja zakona je bil ves čas pod drobnogledom Evropske komisije, torej člen za členom, ki je nato postopek proti Sloveniji ukinila s sprejetjem novega zakona. Sedaj veljavni zakon določa, da je lekarniška dejavnost v Sloveniji regulirana. Gre za javno zdravstveno službo opredeljeno v Zakonu o zdravstveni dejavnosti katere namen je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe prebivalcev z zdravili in drugimi izdelki ter svetovanje glede nevarne, učinkovite in pravilne uporabe zdravile. Predlog sprememb zakona posega v obstoječo mrežo lekarniške dejavnosti, ki bi lahko vodila v zmanjšanje števila lekarn v ruralnem okolju, kar v svojem mnenju izpostavlja tudi Skupnost občin Slovenije. S tem bi se tudi po našem mnenju bistveno poslabšala dostopnost do zdravil. Epidemija Covid-19 je prinesla tudi nekatere spremembe v načinu dela, kot je delo na domu, s tem pa se je pokazala pomembnost razvejane mreže lekarniške dejavnosti tudi izven urbanih območij. Ministrstvo za zdravje si bo prizadevalo, da se lekarniška mreža krepi, in sicer na način, da se omogoči odpiranje novih lekarn izven mestnih središč in s tem izboljša dostopnost do zdravil. Obstoječi zakon je bil, kot rečeno, sprejet zaradi Evropske komisije, ki je takrat veljavno zakonodajo oziroma zaradi nedorečenih kriterijev za ustanavljanje lekarn imela številne pripombe. Ministrstvo se zaveda, da je treba določene elemente spremeniti, vendar ne način kot je predlagan. Zavezali smo se, da bodo javni lekarniški zavodi delovali in odpirali lekarne le na območju občin ustanoviteljic ter da bodo merila za ustanavljanje podružnic lekarn objektivna in nediskriminatorna. Taka omejitev temelji na pravo EU. V zvezi z ureditvijo vertikalnih povezav določenih v 26. členu Zakona o lekarniški dejavnosti iz leta 2017 pojasnjujemo, da so v navedenem členu opredeljene omejitve za izvajalce lekarniške dejavnosti veletrgovce in proizvajalce zdravil. Vse omejitve so namenjene zagotavljanju strokovne integritete zaposlenih in strokovno neodvisnemu upravljanju lekarniške dejavnosti v dobrobit pacientov. Osnovna usmeritev je torej strokovna neodvisnost farmacevtov. Večina držav z urejenim lekarništvom prepoveduje vertikalne povezave. Zapovedujejo, da morajo biti večinski ali izključni lastniki farmacevtski strokovni delavci. Države Evropske unije, ki so deregulirale lekarniško dejavnost in jo s tem prepustile zakonitosti prostega trga ocenjujejo, da je bila navedena odločitev neprimerna glede na naravo dejavnosti lekarništva. Zato so pristopile k ponovni, vsaj delni regulaciji dejavnosti. Pri tem so na prvo mesto postavili kakovostno, varno in učinkovito zagotavljanje preskrbe pacienta z zdravili in s tem javni interes pred pridobitno dejavnostjo in ustvarjanjem dobička. Dodati moramo, da bi ob sprejetju predloga nedvoumno prišlo do uveljavitve vertikalnega povezovanja v obe smeri. V kolikor bo javni zavod ali zasebnik s koncesijo ustanovil veledrogerijo, bo lahko lekarno odpiral tudi veletrgovec ali celo proizvajalec. Črtanje področja povezav vodi v deregulacijo lekarniške dejavnosti. Prišlo bi do možnosti vpliva na izdajo zdravil in drugih izdelkov in hkrati do nevarnosti, da bi slovenske lekarne prešle v lastništvo veledrogerij ali celo multinacionalk. Posredno bi prišlo do vpliva na strokovno delo farmacevta, ki je po EU direktivi reguliran poklic in ki mora pri delu najprej upoštevati strokovna priporočila in ne ekonomskih zahtev lastnikov. V Sloveniji želimo regulirano lekarniško dejavnost, saj lahko z dobro organizirano mrežo zagotovimo dobro dostopnost prebivalstva do zdravil. Naj poudarimo, da predlog podpirajo seveda predvsem mestne občine, medtem, ko skupnost občin Slovenije poziva, da se postopke sprejema te novele zakona nemudoma ustavi. Prav tako tej noveli nasprotuje vsa stroka. Na ministrstvu za zdravje nasprotujemo predlaganim spremembam, sicer smo se na predlog amandmajev oziroma predlog sprememb zakona odzvali in smo pripravili dva amandmaja, ki bosta omogočala ustavljanje lekarn tudi v najmanjših občinah na pobudo lokalne skupnosti. Dodatno širimo pojem gravitacijskega območja. Znano je, da zaenkrat je veljalo kot gravitacijsko območje samo stalno bivališče, vendar je skladno s podatki SURS, možno tudi natančno določiti prebivalce s fiksnim tudi začasnim bivališčem in na ta način omogočamo marsikaterim občinam, tudi večjim, da ustanavljajo dodatne lekarne glede na število prebivalcev, ki je po tej novi definiciji gravitacijsko območje. Na Ministrstvu za zdravje lahko povem, pravkar oziroma v naslednjih tednih končuje svoje delo skupina za spremembe Zakona o lekarniški dejavnosti. Zelo široka skupina in ko bo zaključila s svojim delom, bomo predstavili vsem deležnikom celovito spremenjen Zakon o lekarniški dejavnosti, ki bo naslavljal nekatere dileme, ki so mogoče še sedaj odprte.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam, državna sekretarka. Samo, da ne bo pomote, bilo je usklajeno seveda tudi v koaliciji, ampak amandmaje so predlagale koalicijske stranke. Je bilo pa seveda usklajeno tudi z Ministrstvom v smislu podpore, tako da ne bo kakšnega nesporazuma.

Zdaj pa dajem besedo naprej predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Hvala lepa. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in podala pripombe k posameznim členom predloga zakona, ki se nanašajo tako na sistemsko utemeljenost predlaganih rešitev kot tudi na njihovo jasnost in določnost. V mnenju so bila podana tudi opozorila v zvezi s stališči zastopanimi v judikaturi Ustavnega sodišča, ki so bila izražena zlasti pri presoji Zakona o lekarniški dejavnosti oziroma pri presoji drugih zakonov, ki urejajo dejavnosti, ki se opravljajo v režimu negospodarske javne službe. Predlog zakona predvideva spremembo določb 8., 9., 10. in 27. člena Zakona o lekarniški dejavnosti, med drugim tudi iz razlogov njihove domnevne protiustavnosti. V začetku tedna je Ustavno sodišče izdalo odločbo s katero je presojalo ustavnost teh določb in ugotovila, da niso v neskladju z Ustavo. Po vsebini gre za naslednja stališča, ki so pomembna tudi za ta predlog zakona. Omejitev sodelovanja pri ustanavljanju lekarn le na sosednje in ne na katerokoli občino, ne more bistveno oteževati ali celo onemogočati lokalni skupnosti, da na območju svoje občine zagotavlja mrežo lekarniške dejavnosti. Iz Ustave ne izhaja zahteva, da bi moral zakonodajalec četudi določeno nalogo opredeli kot izvirno pristojnost občine, omogočiti, da občina popolnoma samostojno in brez zakonskih okvirov izvaja to pristojnost na način za katerega bi samo občina ocenila, da je najboljši. Glede veljavne opredelitve gravitacijskega območja je Ustavno sodišče ugotovilo, da ta zadosti načelu jasnosti in pomembne določljivosti kot načelo pravne države. Glede predhodnega mnenja lekarniške zbornice in soglasja ministrstva pristojnega za zdravje pred ustanovitvijo javnega lekarniškega zavoda, pa je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da sta tako mnenje kot soglasje namenjeni oceni spoštovanja zakonskih meril oziroma zahtev, ki veljajo za ustanovitev javnega lekarniškega zavoda, in da gre pri tem za obliko nadzora nad spoštovanjem zakona, ki je bistven. K predlogu zakona je vloženo veliko število amandmajev. Večina izmed njih predlaga črtanje posameznih členov, sicer pa amandmaji, ki predlagane člene spreminjajo, ne odpravljajo v celoti pripomb izraženih v mnenju Zakonodajno-pravne službe, deloma pa vnašajo v predlog zakona tudi nove rešitve. Glede na veliko število amandmajev bo ZPS, če bo to potrebno z vidika njenih nalog podala pripombe naknadno oziroma ob glasovanju o posameznem amandmaju.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Z nami pa je seveda tudi predstavnik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide, mag. Peter Požun. Izvolite.

Hvala gospa predsednica za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, vabljeni in gostje!

V Državnem svetu smo dve komisiji obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti in smo v naše skupno stališče posredovali, zato bom tukaj na kratko povzel stališče tako Komisije za socialno varstvo in zdravstvo, invalide, kot pristojne in pa Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Na naši seji smo se seznanili tako s stališči Ministrstva za zdravje, Fakultete za farmacijo, Lekarniške zbornice, Trgovinske zbornice, ter Sindikata farmacevtov Slovenije in ker so vsi navedeni danes tukaj, bodo verjetno imeli priložnost povedati svoje stališče. Jaz se bom osredotočil na to, kar je bilo povedano v razpravi članov komisije.

Skupaj smo, stojimo na stališču, da mora biti oskrba prebivalstva ne samo trajna, nemotena in varna, ampak tudi dostopna vsem pod enakimi pogoji. S predlagano novelo bi se po oceni komisij in ključnih deležnikov v sistemu, v bistveni meri poseglo v ureditev lekarniške dejavnosti in s tem zadovoljevanja javnih potreb. Zaradi dejanja morebitne prednosti interesom kapitala pred interesi zaščite zdravja prebivalstva, pa bi lahko prišlo do zmanjšanja kakovosti ponudbe, pa tudi do motenj pri preskrbi prebivalcev z zdravili. Slednje bi tako predstavljalo resno težavo, zlasti pri zagotavljanju dostopnosti do dragih na primer bioloških zdravil, ki so za marsikoga vez med življenjem in boleznijo oziroma morebitno smrtjo in so mu sedaj dostopna v 24. urah.

Komisija ugotavlja, da imajo občine v zvezi s predlaganimi rešitvami v predlogu zakona deljena mnenja, saj bi manjše občine nosile več negativnih posledic, kot na primer večje mestne občine, čeprav bi tudi slednje morale gledati na lekarniško dejavnost, kot na javno službo, ki mora biti dostopna vsem prebivalcem Slovenije, v enaki dostopnosti. Komisija za lokalno samoupravo je izrazila skrb, da se s predlaganimi zakonskimi spremembami želi zlorabiti javno lekarniško službo za namen pridobivanja dobička v korist le manjšega deleža občinskih proračunov, kar bi zagotovo imelo za posledico siromašenje javne lekarniške mreže, predvsem, a ne izključno, na podeželju. Morda bi v nadaljevanju kazalo razmisliti tudi o tem, da bi se presežke, ki jih ustvarijo v okviru lekarniške dejavnosti, prelili nazaj v lekarniško dejavnost, namesto občinske proračune in jim s tem omogočili dodatne vire za njen strokovni razvoj.

V razpravi komisije je bilo pozvano tudi k vzpostavitvi boljših povezav na regionalni ravni, saj bi na ta način lahko omogočili enakomernejši razvoj javne lekarniške službe v posamezni regiji. Predložena novela navedenega regionalnega okvira razvojne lekarniške mreže ne upošteva, kar po oceni komisije predstavlja še eno od njenih slabosti. Komisija se strinja s predstavljenimi pomisleki ključnih deležnikov, v sistemu lekarniške dejavnosti in preskrbe z zdravili, med drugimi tudi glede vpliva predlaganih rešitev na deregulacijo javne lekarniške mreže, siromašenja lekarniške mreže na podeželju, verjetnost ustavljanja(?) monopolov in posledično višanja in ne nižanja cen zdravil. O slednjem lahko sklepamo tako na podlagi predstavljenih izkušenj iz tujine, kot iz izkušenj v nekaterih predelih držav, bilo je omenjeno področje delovanja kraških lekarn.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani člani odbora, Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v predlogu zakona prepoznava poskus prevlade interesov kapitala nad interesom zaščite javnega zdravja prebivalstva. Prav tako meni, da bi se v primeru sprejemanja predlaganih zakonskih sprememb in dopolnitev, ogrozilo delovanje celotne javne lekarniške mreže, zato predloga zakona nobena od komisij ni podprla.

Hvala.