115. redna seja

Kolegij predsednika Državnega zbora

10. 9. 2021

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovani kolegice in kolegi!

Začenjam 115. sejo Kolegija predsednika Državnega zbora.

Danes sem vam posredoval novo gradivo k 4., 5. in 6. točki dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU.

Predlog ste prejeli s sklicem seje kolegija. Kolegij razpravlja in glasuje o predlogu Vlade, da Državni zbor po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju.

Želi besedo predstavnica Vlade? (Da.)

Mag. Janja Garvas Hočevar, imate besedo.

Janja Garvas Hočevar

Hvala, predsednik, za besedo.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi unovčenja poroštva države kot posledice izpada prihodka družbe Dars, d.d., iz naslova cestninjenja vozil do 3 tisoč 500 kilogramov največje dovoljene mase in njene nezmožnosti za odplačevanje dolga s poroštvom države.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju je v 34. členu določil, da se cestninjenje vozil do 3 tisoč 500 kilogramov največje dovoljene mase z elektronsko vinjeto začne izvajati s 1. decembrom 2021. Družba Dars, d.d., je 4. septembra 2020 na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije objavila javni razpis za izbiro izvajalca za vzpostavitev in delovanje elektronske vinjete. Družba Dars je v roku za oddajo ponudb prejela tri ponudbe. Zoper odločitve o izbiri izvajalca, ki je bila sprejeta 29. januarja 2021, sta bila na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil vložena dva revizijska zahtevka, o katerih je Državna revizijska komisija odločila 10. maja 2021. Revizijska zahtevka obeh predlagateljev sta bila zavrnjena kot neutemeljena. Družba Dars je takoj po sprejetju odločitve Državne revizijske komisije pričela s postopki za sklenitev pogodbe z izbranim izvajalcem in aktivnostmi za vzpostavitev sistema cestninjenja z elektronsko vinjeto. Pogodba z izbranim ponudnikom je bila sklenjena šele 27. maja 2021, torej skoraj tri mesece kasneje, kot je bilo prvotno predvideno za uspešno vzpostavitev sistema elektronske vinjete s 1. decembrom 2021. Zaradi vloženih revizijskih zahtevkov je prišlo do zamude pri sklenitvi pogodbe z izbranim izvajalcem, zato sistema elektronske vinjete ni več mogoče v celoti vzpostaviti v roku, ki ga določa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju, to je, s 1. decembrom 2021. Ker družba Dars po tem datumu ne sme več izdajati vinjet v obliki nalepke, hkrati pa s tem datumom ne bodo zagotovljeni vsi pogoji za izvajanje celovitega in učinkovitega nadzora sistema cestninjenja z elektronsko vinjeto, je treba pravočasno ustrezno spremeniti prehodno določbo 34. člena. V nasprotnem primeru obstaja realna bojazen izpada pomembnega dela finančnih sredstev družbe Dars iz naslova cestninjenja osebnih vozil, ki jih omenjena družba namenja za odplačevanje anuitet v preteklosti najetih posojil za gradnjo cestninskih cest ter za upravljanje in vzdrževanje cestninskih cest. Če bi izpad prihodkov družbe Dars iz naslova cestninjenja vozil do 3 tisoč 500 kilogramov največje dovoljene mase ogrozil njeno finančno vzdržnost do te mere, da družba Dars ne bi bila več sposobna odplačevati anuitet za v prihodnosti najeta posojila, bi prišlo do unovčitve poroštva države. Ker bi bilo treba v tem primeru zagotoviti potrebna finančna sredstva iz proračuna Republike Slovenije, bi nastale težko popravljive posledice za delovanje države.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju se obravnava po nujnem postopku.« Glasujemo.

Kdo je za? (SDS, Narodni skupnosti, DeSUS, SMC, SNS, NSi.) Kdo je proti? (Nihče.) Zadržani? (Ostali.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predlog ste prejeli s sklicem seje Kolegija.

Prehajam na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Želi besedo kolegica Mojca Škrinjar, predstavnica predlagatelja predloga zakona? (Da.)

Imate besedo.

Hvala lepa.

Pri zakonu gre za manjše število členov, manjše spremembe, bistvene spremembe pa so sprememba sestava svetov zavodov, vrtcev in šol, tako osnovnih in srednjih, ter možnost napredovanja, sicer strokovnih delavcev, pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih, ki do zdaj niso mogli napredovat v naziv mentor in svetovalec.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo.

Kolega Matej T. Vatovec ima besedo.

Ja, v Levici bomo proti skrajšanemu postopku.

Mogoče je res majhno število členov, ampak ne gre za manjše spremembe. Zdaj, ena od ključnih, na kar je opozoril tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije z dopisom včeraj, ki ga je poslal vsem poslanskim skupinam in vam, predsednik, opozarja predvsem na eno glavno spremembo in to je sprememba sestave svetov zavodom, ki gre na škodo predstavnikov zaposlenih. Predlog predvideva, da se predstavniki ustanovitelja povečajo iz 3 na 5 članov, kar bi jim dalo skorajda večino v 11 članskih svetih zavodov in to je problem predvsem iz vidika politizacije vrtcev in osnovnih šol, v prvi vrsti seveda tudi srednjih šol in dijaških domov.

Gre za enega od ključnih, eno ključno družbenih področij naše družbe. Osnovne šole, če se osredotočimo na njih, so tisti prostor, kjer se otroci formirajo, kjer imajo tudi nek prostor za razvoj in to je absolutno prostor, v katerem ne bi smelo bit takšnih pogojevanj, ki so politično motivirane. Kot pravijo že v samem dopisu, bomo prišli v situacijo, ko bo praktično zahtevano, če hočeš postat ravnatelj, da imaš takšno ali drugačno politično izkaznico, kar je nesprejemljivo, tako da, iz tega vidika to ni manjša sprememba, ampak je zelo velika sprememba, ki gre v škodo pedagoškemu procesu, pedagoški neodvisnosti osnovnih šol in je iz tega vidika nesprejemljiva.

Tako da, še enkrat, mi bomo glasovali proti temu zakonu, ker ocenjujemo, da je škodljiv.

Hvala lepa.

Besedo ima mag. Bojana Muršič.

Ja, hvala lepa za besedo.

Tudi Socialni demokrati bomo glasovali proti predlogu zakona, kajti, to, kar je že kolega Tašner povedal, lahko dodam samo to, da eden ključnih temeljev današnje družbe bi moral biti, da bi se politika umikala takoj iz gospodarstva, še bolj pa, da ne bi imela vpliva na delovanje in organizacijo vrtcev in šol, zato absolutno smatramo, da takšna ravnanja, ki so, mislim, takšen predloga zakona, ki ga imamo danes na mizi, absolutno ne more biti obravnavan po skrajšanem postopku in absolutno, brez evalvacije, brez možnosti resnega temeljitega razmisleka javne razprave o dolgoročnih posledicah, zato absolutno bomo glasovali proti skrajšanemu postopku.

Hvala.

Hvala lepa.

Še kdo? (Da.) Kolega Brane Golubović.

Hvala lepa.

Tudi v LMŠ-ju bomo glasovali proti skrajšanemu postopku, predvsem iz razloga, ker sprememba sveta zavoda oziroma svetov vseh teh zavodov, potrebuje neko strokovno uskladitev, pogovor vseh treh partnerjev. V tem primeru ste vi samovoljno to izpeljali, zato zakon po našem mnenju ne more bit sprejet po skrajšanem postopku, ampak po rednem, ker se opravi temeljita razprava, vključi sindikate, vključi konec koncev starše, ki so del tega zavoda in pa seveda lokalne oblasti.

Hvala lepa.