Spoštovani! Pričenjam 31. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in prav lepo pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne!

Za današnjo sejo so se opravičili naslednji člani in članice odbora: Violeta Tomić in Boštjan Koražija iz Poslanske skupine Levica ter poslanec Branko Simonovič iz Poslanske skupine DeSUS.

Imam pa še eno pooblastilo, in sicer namesto poslanke Ivi Dimic bo na seji prisoten poslanec Andrej Černigoj iz Poslanske skupine NSi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Poročilo o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2020.

2. Pobude in vprašanja članov Odbora.

Ker včeraj do 12. ure nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda oziroma za umik točk, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – to je POROČILO O DELU IN ZAKLJUČNI RAČUN SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020. Odbor je matično delovno telo, poročilo pa obravnavamo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi te točke sem vabil: Vlado, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, ter Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Poročilo o delu in zaključnem računu Sklada z dne 3. 6. 2021 ste prejeli s sklicem seje. Danes pa ste na klop prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na začetku bi dal besedo, če jo želi predstavnik Ministrstva, državni sekretar gospod Harej. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz bi kar predstavil samo poročilo, ali bo gospa direktorica predstavila?

Poročilo bo predstavila direktorica, predlagam.

…. No potem pa jaz samo predstavljam vse prisotne in vračam besedo. Hvala.

Hvala lepa. Gospa Irena Majcen, direktorica Sklada, izvolite.

Hvala predsednik odbora, vsi člani odbora in seveda vsi prisotni. Sklad je v letu 2020 realiziral presežek prihodkov nad odhodki z upoštevanjem davka v višini 6.647.157 eurov, celotni prihodki Sklada pa so znašali 14.833.812 eurov, kar je za 4% točke manj, kot je bilo načrtovano. V strukturi vseh prihodkov s prihodki iz poslovanja znašali 7.402.062 eurov oziroma 49,9%, prihodki od financiranja 71.025 eurov oziroma 0,5% ter preveretovalni in drugi prihodki v višini 7.360.725 eurov oziroma 49,6%.

Letni cilji za poročevalno leto so bili opredeljeni s prioritetami v programu dela in finančnem načrtu Sklada za leto 2020 in so bili v veliki meri realizirani. Sklad gospodari z 60.500 ha kmetijskih zemljišč oziroma 8,9% deležem vseh kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji. V letu 2020 je prihodek iz naslova gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči znašal 6.539.483 eurov. Od tega za kupnine fizičnih oseb 3.607.063 eurov in pa pravnih oseb 4.311.034 eurov. Pri tem je treba povedati, da je 20% znižanje teh prihodkov predvidel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covid 19 v višini 1.425.000 eurov.

Celotni odhodki v letu 2020 so znašali 6.864.221 eurov, kar je za 15% točk manj od načrtovanih. V primerjavi z letom 2019 je realizacija odhodkov za 66% nižja. Da je realizacija toliko nižja je pravzaprav razlog v izplačevanju odškodnine na podlagi Zakona o denacionalizaciji in ZIKS-a, ker v lanskem letu noben od teh sodnih postopkov ni bil zaključen.

Odhodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so bili realizirani v višini 728.768 eurov. Od tega za nujno vzdrževanje kmetijske infrastrukture sanacije in melioracije v znesku 456.923 eurov, poboti za kupnin s kupnino za odškodnine za zemljišča pridobljena v skladu z osnim in devetim odstavkom 17. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč v višini 261.315 eurov ter vzdrževanje razvoda Vogršček v višini 10.530 eurov. Prodaja zemljišč v letu 2020 je bila v skupni vrednosti 6.13.937 eurov in sicer 26,17 ha po namenski rabi kmetijskih zemljišč je bilo od tega prodanih 10,62 ha v 100 metrskem pasu ob stavbah je bila povprečna prodajna cena 28,85 eurov. Za ostala kmetijska zemljišča pa je bila povprečna prodajna cena 2,43 eurov.

Stavbnih zemljišč po namenski rabi je Sklad prodal 15,54 ha po povprečni ceni 38,68 eurov. Nakup zemljišč v letu 2020 pa je bil v površini 733,27 ha ozirom v vrednosti 11.279.237 eurov. Največ pogodb o neodplačnem prenosu zemljišč na Sklad je bilo v letu 2020 sklenjenih z občinami, in sicer 118 pogodb za skupaj 355,92 ha. Hkrati pa je bilo z občinami sklenjenih tudi največ pogodb o neodplačnem prenosu zemljišč iz Sklada, in sicer z 275 pogodbami smo prenesli skupaj 101,59 ha.

Na področju izvajanja komasacij zemljišč je Sklad v letu 2020 v komasacijske postopke vložil 180 ha in 74 arov, pridobil pa 182 ha in 24 arov. Sklad je v letu 2020 tudi nadaljeval z aktivnostmi za ureditev evidenc zemljišč opredeljenih v akcijskem načrtu za dokončanje prenosov, ki je bil v letu 2012 potrjen s strani sveta Sklada. Takrat je bilo nekako planirano, da bo ta zunanji izvajalec pregledal vse parcele, vendar v letu 2020 je bilo skupaj pregledanih in vsebinsko potrjenih 33.048 parcel. Od tega jih je zunanji izvajalec pregledal 21.000, 12.000 pa smo jih pregledali na Skladu.

Zakaj niso bile pregledane vse parcele? Ena od ovir ali pa pomembna ovira je, da občine ne izdajajo potrdil na presečne datume na leto 93, 2004 in na sedanje stanje in seveda to pomeni veliko oviro pri prenosu teh parcel potem na Republiko Slovenijo oziroma v opravljanje Sklada.

Pogodba zunanjim izvajalcev se je konec lanskega leta zaključila in Sklad nadaljuje to delo po projektu o dokončanju prenosa izključno s svojimi uslužbenci. Ob koncu leta 2020 je za razčiščenje lastništva potrebno obdelati še 138.172 parcel. Mi z zaposlenimi si seveda prizadevamo, da bi to številko hitro zmanjšali, vendar v kolikor nam občine ne bodo ustrezno izdajale potrdil o namenski rabi tega dela ne moremo opraviti.

V Sektorju za pravne zadeve, tudi v letu 2020 je trend naraščanja obsega opravljenega dela. Ko se je delala delitvena bilanca s slovenskimi državnimi gozdovi se je planiralo, da se bo ta pripad pravnemu sektorju zmanjšal, in sicer je bilo predvideno, da se bo zmanjšal za 20%, vendar seveda se vsako leto na žalost povečuje, tako da v tabeli, ki so priložene v samem poročilu je dobro razvidno, torej koliko je realiziranih teh postopkov, kar precej nad planom in da na žalost seveda upada ni. Se pa v epidemiji covid 19 čuti tudi močan vpliv na delo tega sektorja za pravne zadeve, predvsem iz razloga, ker procesni roki na sodiščih niso tekli štiri mesece, v spomladanskem delu epidemije dva meseca in pol in potem še en mesec in pol v jesenskem delu, kar pa se v številu pripada seveda ni poznalo, kajti okrnjen ta način dela sodišča pa je v delu, ko so se posredovale vloge ni bil okrnjen. Nekako si zdaj v letošnjem letu zamišljamo, da bi vsaj del teh zaključkov postopek se lahko preneslo v letošnje leto, ker je situacija boljša.

Toliko mogoče v tem uvodu. Seveda sem pa potem pripravljena odgovarjati na posamezna vprašanja. Hvala.

Hvala tudi vam. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Jože Lenart, izvolite.

Hvala lepa. Sem mislil, da bo še kdo pred mano, pa nisem takoj dvignil roke. Mogoče čisto kratko vprašanje. Prevrednotevalnimi prihodki, 3 milijone cirka ne ali lahko vsebinsko izvemo, kaj to je ali mogoče izhaja to iz dviga tržnih cen zemljišča ali kaj drugega. Mogoče samo toliko zaenkrat, pa me zanima tudi, ker bom potem pod točko razno potem postavil tudi eno vprašanje.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo od poslank in poslancev? Ne. Gregor Židan, izvolite.

Ja jaz bi samo mogoče eno stvar kako bi rekel tisto problematiko zemljišč ob mejah, če so kaj posvečali kaj posebne pozornosti temu področju. Mislim, da je to nacionalnega pomena pa mogoče kakšna beseda več o tem.