Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, cenjeni gostje!

Pričenjam 45. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne še enkrat prav lepo pozdravljam.

Glede na to, da smo prvič skupaj po počitnicah ugotavljam, da ste vsi zdravi, spočiti, in da je veliko energije v vas za delo, ki nas čaka v jesenskem času. Obveščam vas, da opravičenih za današnjo sejo ni. Z pooblastili pa na današnji sejo sodeluje naš poslanski kolega Janez Moškrič, ki nadomešča kolega Leona Merjasca iz Poslanske skupine SDS. Poslanska kolegica Mojca Škrinjar nadomešča poslanskega kolega Borisa Doblekarja iz Poslanske skupine SDS. Poslanski kolega Jože Lenart nadomešča Roberta Pavšiča iz Poslanske skupine LMŠ in vse tri prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red.

1. točka – Skrb vzbujajoče ugotovitve najnovejšega poročila medvladnega Odbora za podnebne spremembe pod okriljem Združenih narodov za Republiko Slovenijo. Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA – NA SKRB VZBUJAJOČE UGOTOVITVE NAJNOVEJŠEGA POROČILA MEDVLADNEGA ODBORA ZA PODNEBNE SPREMEMBE POD OKRILJEM ZDRUŽENIH NARODOV ZA REPUBLIKO SLOVENIJO.

Navedeno problematiko bomo obravnavali na podlagi zahteve poslanskih skupin SAB, LMŠ, ES, Levica in nepovezanih poslancev za sklic nujne seje odbora z dne 13. 8. 2021, ki je objavljeno na spletni: strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: v imenu predlagatelja poslanec mag. Andrej Rajh; predsednik Vlade, gospod Janez Janša; Ministrstvo za okolje in prostor; Ministrstvo za infrastrukturo; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; nevladni laboratorij za zdravje in okolje in hrano; dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja; Taj Zavodnik, Fokus društvo za sonaravni razvoj; Inja Nej Štritih, okoljevarstvenik. Naknadno, 27. 8. 2021, sta bila pa še povabljena Rok Novak – Inštitut Jožef Štefan in dr. Matjaž Ličer – Agencija Republike Slovenije za okolje.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi? Naš poslanski kolega mag. Andrej Rajh, izvolite.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovani vabljeni predstavniki Vlade, vabljeni gostje, strokovnjaki, predstavniki civilne družbe, kolegice poslanke in poslanci!

Današnji sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor temelji na najnovejšem poročilo medvladnega odbora za podnebne spremembe in ga lahko razumemo kot zadnje opozorilo za ukrepanje. 6. poročilo tega panela, ki je nastalo letos avgusta, tri mesece pred podnebnim vrhom v Škotskem Glasgowu, predstavlja najresnejše opozorilo človeštvu do zdaj. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Antonio Guterres, pa ga je označil kot rdeči alarm za človeštvo. Znanstveno je namreč dokazano, da bodo vremenski ekstremi, pojavi kot so vročinski valovi, suše, poplave, obilno deževje, vse pogostejše podnebne spremembe pa vsesplošne, nagle in stopnjujoče. Kot razkriva poročilo, smo na uničujoče posledice podnebnih sprememb obsojeni in se bomo z njimi morali soočiti in spopasti, priznana slovenska klimatologinja, ki je danes tudi med nami, dr. lučka Kajfež Bogajat, pa je še dodatno povedala, da praktično ni koščka sveta, ki se ne bi zaradi teh sprememb spremenil.

Podnebne spremembe torej terjajo takojšnje in ambicioznejše ukrepanje vseh držav sveta, zlasti tistih najbolj ranljivih, saj vemo, da se bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo zvišala za stopinjo in pol in to mejo smo po prvih projekcijah, po začetnih projekcijah želeli doseči šele leta 2050. Poročilo tega mednarodnega panela je nastajalo šest let in velja za verodostojen vir znanstvenih dognanj o vplivih podnebnih sprememb na človeštvo in planet. Veliko zaznanih podnebnih sprememb kot je dvig gladine morij in oceanov, ne moremo več zaustaviti in preprečiti, poročilo pa izpostavlja ključne uničujoče ugotovitve in posledice. Naslednje ugotovitve so torej ključne. Podnebne spremembe se že dogajajo in smo jim priča in niso stvar nekih zadev v oddaljenosti in za spremembe je odgovoren človek. Zvišanje globalne temperature bo v naslednjih desetih letih zagotovo preseglo mejo stopinjo in pol celzija. Pri neambicioznih in zapoznelih ukrepih se bo višanje globalne temperature nadaljevalo tudi v drugi polovici 21. stoletja, kar bo seveda imelo za posledice segrevanje morij in oceanov, kar bo imelo za posledico vzpostavitev plovnih poti čez Arktik, torej čez območje kjer je do nedavno bil še trajni led. Število dni s temperaturo pod lediščem bo krajše,: za 30 do 60 dni, manj dni bodo zemeljska tla pomrznjena, kar bo seveda imelo za spremembo in vpliv na vegetacijo in tudi podzemne ekosisteme. V naši soseščini, neposredni soseščini, torej v Južni Evropi, pa bo podnebje postalo podobno podnebju kot je danes v Severni Afriki. Če pogledamo nekoliko širše, veliko je v družbi skeptikov, da se podnebne spremembe ne dogajajo oziroma, če že priznavajo, da se dogajajo, pa da Slovenija na njih nima vpliva in je brezveze, da se Slovenija s tem ukvarja. Seveda to ne drži. Podnebne spremembe, ki smo jim priča, niso nek ciklični geološki pojav, ampak so posledica človeških aktivnosti. In če pogledamo rezultate analiz Univerze Berkeley v tem sklopu mednarodnega panela in pogledamo rezultate segrevanja zemlje v obdobju od leta 1961 do leta 2015, vidimo da praktično ni končka sveta, ki se ne bi segrel. In če pogledamo območje srednje Evrope vidimo, da je rast globalne temperature v zadnjih 50. letih znašala približno 0,3 stopinje na desetletje. V nekaterih delih sveta tudi več, na primer v Kanadi, Rusiji, kjer je mogoče doseglo celo 0,5 stopinj Celzija na desetletje. In seveda si pri teh trendih, ki smo jim priča, ne moremo in ne smemo zatiskati oči, vidimo da se različni deli sveta različno hitro segrevajo, in da je območje kjer se mi nahajamo, da se segreva hitreje kot povprečno globalno segrevanje in to je tudi dokaz, da je treba ukrepati ambiciozno in hitro. Pomembno pa je tudi vprašanje kako se bodo te podnebne spremembe in vplivi podnebnih sprememb razvijali v naslednjih 10. letih, v naslednjih 40., v naslednjih 80. letih in te zadeve imamo nekako prikazano v naslednjih slajdih. Če pogledamo ne glede na, torej za eno srednjeročno torej že v naslednjih 10. letih vidimo ne glede na podnebni scenarij, ne glede na to ali se danes odločimo, da bomo omejili in prekinili izpuste vseh toplogrednih plinov, bo zvišanje globalne temperature to mejo stopnje in pol preseglo, saj se je že do sedaj globalno segrevanje dogaja in je doseglo stopnjo rasti 1,1 stopinje celzija. In če pogledamo kaj se bo dogajalo, če ne ukrepamo, če ne ukrepamo dovolj ambiciozno, in če ne spremenimo emisij toplogrednih plinov bolj odločno v obdobju 2041 do 2060 vidimo, da se bo segrevanje sveta nadaljevalo, da bo preseglo stopinjo, skoraj dve stopinji z različnimi odmiki po svetu, torej nekje bodo tudi te globalno lokalno segrevanje doseglo 4 stopinje celzija in vse to bo imelo za posledico taljenje trajnega ledu na Arktiki, dvignila se bo morska gladina, segrelo se bo morje in ozračje, zakisali se bodo oceani. V obdobju 2081 do 2100, pa so te posledice v primeru nezadostnega ukrepanja še bolj katastrofalne, če vidimo, se bo območje severne Evrope še bistveno bolj segrevalo, doseglo celo 6 stopinj celzija, ledu praktično ne bo več in tudi zato so potrebni celoviti ukrepi. Marsikomu pravzaprav ni jasno zakaj se območja, ki niso naseljena, bistveno hitreje ali pa bistveno bolj intenzivno segrevajo kot tista, ki so naseljena. To bom poskušal prikazati s tem obstoječim slajdom.

Na prvi animaciji vidimo približno kako poteka globalno segrevanje, sonce ogreva zemljo in dokler ni bilo povečanih emisij toplogrednih plinov,: ki ustvarjajo debelejšo plast okoli atmosfere, so ti sončni žarki se odbijali in šli nazaj v vesolje. Zaradi dodatne plasti toplogrednih plinov se del teh žarkov akumulira in seveda omogoča ta efekt tople grede in to ima seveda tudi za posledico taljenja trajnega ledu. In če vidimo, da se to območje, kot je prikazano, manjša, ta bela lisa kot vidite na tej zemeljski polobli, potem si to predstavljamo približno na način, poleti ko vidimo, da se bele površine manj segrevajo kot temne površine. In če ni ledu na Arktiki, potem sončna radiacija nima možnost odbijati od ledu nazaj proti vesolju, ampak jo absorbira morje, ki se zato segreva. In ta vodna masa, ki je zelo, ki ima veliko kapaciteto absorpcije toplote, se potem z morskimi tokovi prenaša po celi zemeljski obli in seveda bo to imelo potem tudi posledice na različne morske tokove, tudi na njihovo spremembo. In če vidimo kakšne posledice bo to imelo, torej skrčenje Arktike, manj hladu, manj mrzlih dni in več vročih dni tudi v srednji Evropi, potem nas ne more presenetiti podatek, da se bo število povprečno dni pod lediščem do sredine stoletja zmanjšalo od 30 do 60 dni in seveda to vse vpliva na debelino in trajanje snežne odeje, tla ne bodo pomrznjena, spremenjena bo vegetacija, spremenjeni bodo podzemni ekosistemi, spremenjen bo rečni režim, vse te zadeve se bodo spremenile in imele za našo družbo zelo velike posledice. In če vemo, da bo manj mrzlih dni, potem pomeni, potem obstaja tudi logično sklepanje, da bo več vročih dni in to pomeni, da se bodo vročinski ekstremi intenzivirali, na območju naše srednje Evrope se bo povprečna temperatura poleti dvignila za 3 stopinje, in če pogledamo delovanje, hkratno delovanje večih negativnih dejavnikov, pomeni to intenziviranje posledic in sinergetske učinke, torej pogledamo, suša, mraz, strnjene in manjše padavine in tudi tem spremembam, ki imajo to za posledico, smo že nekako priča na Balkanu, torej v Makedoniji, Grčiji in Turčiji smo letos bili priča gromozanskim požarom.

Padavinski ekstremi se bodo poleti intezivirali. Upad količin v poletnih mesecih je na območju Evrope predviden za 10 do 30 % in ravno to, ko pravimo, v kombinaciji z večimi negativnimi dejavniki kot višanjem temperature, manj padavin in tudi te, ki bodo, bodo kratkotrajne in bolj ekstremne, bodo povzročale velike težave v okolju. Ob tem pa se ne bomo mogli izogniti temperaturnim ekstremom in temperature preko 40 stopinj tudi v naših krajih več ne bodo nobena posebnost in tudi zaradi teh vseh kombinacij dviga temperatur taljenja ledu bomo bili priča dvigu morske gladine za 20, 30 centimetrov in to niso majhne posledice.

Če pogledamo, da je Slovenija del tega sveta in ne more tem spremembam ubežati, vidimo tudi, da v primeru da ukrepamo in ne ukrepamo, da se bodo spremembe dogajale in po drugi strani pa vidimo, da če nič ne ukrepamo, če ne izvedemo nobenih ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, bodo pa ti ekstremi še bistveno bistveno hujši. Torej v Sloveniji bomo zaradi spremembe podnebja priča ogretju vseh letnih časov, vremenski pojavi bodo intenzivnejši, imeli bomo vročinske valove, kumulativna sprememba: količin kaže na rahlo povečanje, ampak ne na račun snega, ampak na račun ekstremnih dogodkov. Torej, če vemo, da bo poletje bolj sušno, potem vemo, da se bo ta količina povečanja padavin dogajala v pomladnih in zimsko-jesenskih mesecih, ampak to ne bo sneg, to bo dež in seveda to bo imelo za posledice kar hude stvari. Vemo, da višanje temperature bo omogočilo tudi to, da se bodo nekateri škodljivci pojavljali dvakrat na leto, kaj se bo dogajalo s podlubniki, ki jih mraz ne bo ubil, kaj se bo dogajalo z drugimi škodljivci, na primer komarji, vidimo na Hrvaškem kakšna nadloga so in proti tem zadevam se bomo morali nekako prilagoditi, soočiti. Kaj bomo naredili s poplavami? Katera območja bomo namenili, katera področja ne bodo več poplavno varna. In veliko vprašanj je, ki jih moramo kot družba nasloviti in Sloveniji moramo izvajati dva ukrepa vzporedno. Torej moramo po eni strani izvajati ukrepe, ki imajo takojšnje, torej ukrepe s takojšnjimi prilagoditvenimi ukrepi, ker imajo takojšnji učinek in po drugi strani vzporedno izvajati ukrepe za zmanjševanje toplogrednih plinov, ti ukrepi pa bodo vidni šele čez desetletja. Torej to kar mi lahko danes naredimo in ima takojšnje učinke, so prilagoditveni ukrepi in te moramo začeti izvajati zdaj, niso pa ne eni in ne drugi poceni. In med tem se moramo zavedati, da posledic poplav, novih škodljivcev, novih suš, nekaterih stvari ne moremo spremeniti, lahko spremenimo navade, lahko oziroma moramo doseči nov družbeni dogovor na kakšen način bomo te zadeve reševali, v nekaterim smislom moramo tudi poseči v pridobljene pravice. Prilagoditi bomo morali tudi mesta in način dela.

V drugem smislu pa moramo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Ti učinki bodo, kot sem povedal, vidni šele čez desetletja in če pogledamo sektorsko, bo seveda zelo velik izziv predstavljalo razogljičenje prometa, kmetijstva, industrije. In kaj moramo torej narediti. seveda vsi vemo, da lahko razogljičimo promet s spodbujanjem javnega potniškega prometa, da je potrebno tovor prenesti iz cest na železnice, vendar pa so pred nami zelo veliki izzivi kako na primer 100 tisoč vozil iz ljubljanskega cestnega obroča prenesti na železnice. To v praksi trenutno ni izvedljivo. Torej naš železniški sistem tega ne prenese. Ali se bomo kot družba odločili, da bomo projekte novih železniških prog bili v stanju umestiti in zgraditi v prostoru v roku desetih let? Kaj to pomeni za proces umeščanja v prostor? To predstavlja seveda velike izzive in teh vseh zadev na enostaven način ne bomo mogli rešiti. Drugi pomemben sektor je seveda tudi sektor kmetijstva. Vemo, da je na naših policah kar več kot 30, torej na trgovskih policah več kot 30 % izdelkov iz tujine. Po nekaterih ocenah je celo 70 % hrane iz tujine in najmanj kar bomo kot družba morali narediti je, da te hrane, da to hrano, da ne bomo podpirali nakup hrane, ki ima za sabo dolgo transportno pot.

Veliko vprašanje je tudi, kaj se bo dogajalo z ekološkim kmetijstvom. Ali o ekološkem kmetijstvu sploh lahko v naslednjih desetih letih govorimo? Ali je to ena utopija? To je vprašanje za Ministrstvo za kmetijstvo glede na podnebne spremembe, na prihod tujerodnih vrst, na prihod škodljivcev, ki v našem okolju niso doma. Ali je mogoče sploh smiselno te zadeve razvijati?: Tretji sklop na kmetijstvu pa je seveda tudi, so naše prehranske navade in to je vprašanje, ko pogledamo količine mesa, jajc in mlečnih izdelkov, koliko jih v Sloveniji konzumiramo, in če vemo, da za kilo mesa potrebujemo približno 20 kil žita in na kubike vode, v primeru, ko bo nastala suša, seveda bo nekdo moral povedati, za živino ne bo na voljo hrane, ne bo na voljo vode, ker bo prioriteta človek. In tudi zaradi tega smo že v tujini priča spremembah prehranskih smernic.

Tretji sklop so gospodarstvo, infrastruktura in mesta, kako spremeniti ali pa narediti proizvodnjo, ki je energetsko potratna ali pa neučinkovita, bolj učinkovita. Kako zmanjšati količino plastike v našem okolju, kako prilagoditi mesta. To so izzivi na katera trenutno še nimamo odgovore, je pa potrebno, če vemo, da se podnebne spremembe dogajajo, sprejeti ukrepe, ker če vemo, da se bo globalna temperatura zvišala na območju Slovenije, ki se segreva dvakrat hitreje kot povprečno svet, potem pomeni, da bodo mesta še posebej temperaturno obremenjena, kar bo imelo tudi posledice na počutje in zdravje ljudi, če vemo, da se pri temperaturi 40 stopinj peremo, umivamo roke in imamo občutek, da je ta voda topla, celo vroča, potem vemo kakšne posledice bo imelo tako ozračje na naše okolje in tudi na človeško zdravje. In seveda to so vse vzroki zaradi katerih je potrebno ukrepati.

Kot predlagatelji smo zato predlagali pet sklepov odbora. Prvi sklep seveda pravi, da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Vlado Republike Slovenije, da najkasneje v roku 60. dni pripravi odločnejšo in ambicioznejšo strategijo za zmanjšanje in blaženja učinkov podnebnih sprememb na področju prometa, obnovljivih virov, energetske učinkovitosti ter jo nato predstavi Državnemu zboru. Strategija naj temelji na ugotovitvah najnovejšega poročila medvladnega odbora za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Vemo tudi, da je Evropska unija sprejela zelo ambiciozen program »Fit for 55« in menimo, da imamo že določene iztočnice, da so že znane od letošnjega začetka leta in da je tudi zaradi tega treba te zadeve čim prej prilagoditi.

Drugi sklep se nanaša na nacionalno podnebno energetski načrt, ki naj vsebuje konkretne ukrepe za zaustavitev prekomernega segrevanja. Vsi vemo, da NEPN pripravlja stroka, in da za njim stoji stroka, in da stroka zmeraj pove kaj je realno izvedljivo, kaj ni izvedljivo. Glede na te nove ugotovitve, zahteve, ki se bodo pojavile, mi želimo, da se glede na te nove zahteve skupaj s stroko prouči ali je mogoče ta NEPN narediti bolj ambiciozen.

Kot tretji sklep Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj v roku 60. dni pripravi ukrepe za omilitev škode ob negativnih posledicah podnebnih sprememb na dostopnost in kakovost lokalno pridelane hrane. In če vemo, da se bodo države v naši soseščini od katerih mi uvažamo hrano, soočale s sušo in vsemi temi škodljivimi posledicami, potem verjetno lahko pričakujemo, da bo v primeru pomanjkanja hrane tako kot se je letos že zgodilo oziroma prejšnje leto zgodilo, ko ni bilo zaščitne opreme, države pač prepovedale izvoz hrane, tako kot so prepovedale izvoz zaščitnih mask.

Odbor za infrastrukturo kot četrti sklep tudi poziva in ugotavlja, da naj Državni zbor na zakonski ravni v čim krajšem možnem času prepove uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo,: s čimer bi prispeval z manjšanju odpadkov v vodah in obalah ter razbremenil na okolju. Ta zakon smo v Državnem zboru vložili v obravnavo. Pač mi želimo, da je ta zaščita na zakonski ravni, ker direktno vpliva na naše vodotoke, na naša morja, in če vemo, da bodo vodotoki in morja izpostavljeni zakisovanju, dvigu temperatur, prihodu tujerodnih vrst, seveda je treba dejavnik, ki je zelo škodljiv na njihovo, ki ima celo zelo škodljive posledice, odstraniti.

Kot peti sklep pa seveda predlagamo, da Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Državni zbor naj v Republiki Sloveniji razglasi podnebno in okoljsko krizo. In če se v tej luči navežemo na poziv sekretarja Združenih narodov, Antonia Guteres, ki je v bistvu te spremembe označil za rdeči alarm za človeštvo, vidimo da nam kaj drugega praktično niti ne preostane.

Toliko zdaj z moje strani za uvodno predstavitev. Za mano bodo dobili besedo predstavniki Vlade, potem vabljeni gostje.

Hvala lepa za besedo.

Mag. Rajh, hvala tudi za vašo uvodno predstavitev.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, mag. Andrej Vizjak? Minister, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani poslanec Rajh, spoštovane članice in člani parlamenta!

Prav je in pozdravljam to pobudo, da odpremo diskusijo tudi v parlamentu okrog zadnjega poročila medvladnega odbora EPICC, ker dejansko poročilo je resno kritično in je pomembno sporočilo vsem voditeljem držav te zemeljske oble, da so ukrepi nujni, in da je ključno, da so ukrepi usklajeni in prilagojeni globalno. Namreč kakršnokoli parcialno bežanje iz ukrepanja tega ali onega kontinenta države, ni na mestu. Podnebne spremembe so globalni problem in podnebne spremembe je potrebno naslavljati globalno in to čim prej oziroma takoj. V luči tega povedanega, potekajo tudi priprave na konferenco Združenih narodov, COP26, ki bo v Glasgowu letos novembra in Slovenija ima tukaj izredno pomembno vlogo. Namreč na tej konferenci koordiniramo in zastopamo kompletno Evropsko unijo. To se pravi, Slovenija zastopa celotni kontinent Evrope v fazi mednarodnih pogajanj. Aloh Sharma, britanski minister, ki koordinira in se trudi in usklajuje odprta vprašanja te konference, je izredno aktiven, smo veliko v stiku, udeležil sem se konec julija tudi priprav v Londonu, sledi v Milanu, pri COP kjer bomo dodatno usklajevali in v petek se tudi sestanem po video konferenci z nemškim državnim sekretarjem prav ne temo enega pomembnega segmenta priprav, to je financiranja. Torej COP26 oziroma to globalno naslavljanje problema ne gre v smislu favoriziranja ukrepov za omilitev in prilagajanje, ampak sta nujno ukrepanje obojega hkrati. To se pravi, potrebujemo takojšnje ukrepanje za omiljevanje podnebnih sprememb, to se pravi, kako zamenjevati fosilne vire z obnovljivimi, učinkovita raba in podobne. In na drugi strani kako se prilagajati tem podnebnim spremembam skozi razne ukrepe prilagajanja in še je pomembno, še dve pomembni področji sta, to je financiranje, torej kako globalno iti solidarnost med razvitim delom in tistim, ki so pomoči najbolj potrebne, ker se pri njih posledice podnebnih sprememb najbolje poznajo. Ko sem bil v Londonu na konferenci,: je minister iz Jamajke povedal sledeče. Takrat so bile prav poplave tudi v zahodnem delu Evrope, in je rekel, spoštovani Evropejci, lahko je vam, ko se vam zgodijo poplave v Nemčiji, skratka v tem zahodnem delu in vam poplavi eno šolo, bolnišnico, nekaj infrastrukture imate v zaledju nekaj deset kilometrov še najmanj pet bolnišnic pa še najmanj pet šol in lahko to na nek način uredite. Na Jamajki, ko je bil en tajfun, je zbrisalo kompletno prebivalstvo iz enega dela otoka in tam ni nadomestne šole in ni nadomestne bolnišnice in podobno. Torej financiranje in torej zmanjševanje škod v teh državah je zelo zelo ključen segment, tudi dogovorov na tem mednarodni konferenci. Torej kaj želim poudariti? Politična volja, da se doseže dogovor v Glasgowu na globalni ravni je izjemno velika. Veseli smo tudi tega, da so se Združene države bolj priključile tem dogajanjem, da so tudi Kitajci, Rusi pripravljeni na dogovor, ker se vsi skupaj dejansko zavedamo potrebnosti takojšnjega, čim prejšnjega globalnega ukrepanja. Torej želim podčrtati, da na prvi in najbolj pomembni točki je globalno ukrepanje, kajti nič ne pomaga, se ena Slovenija izredno izpostavi v tem primeru pa ostali svet tega ne počne in imamo lahko, naredili pravzaprav globalno to zadevo smo relativno malo.

Kje je Slovenija še zelo aktivna? Slovenija je zelo aktivna tudi v luči evropskih prizadevanj. Evropa želi biti vodilna na tem področju, prilagajanja, omilitve kakor tudi financiranja ukrepov za podnebne spremembe v tem solidarnostnem načelu z manj razvitimi globalno gledano državami, zato je Evropska komisija predlagala relativno ambiciozen paket Fif tor 55, v prvi polovici julija letos, ker Evropska komisija želi ohraniti vodilno vlogo pri spopadu s podnebnimi spremembami. Slovenija zelo podpira ta prizadevanja in kot predsedujoča država Evropski uniji smo tudi prilagodili neformalni vrh Evropske unije, ki je bil 20. in 21. julija na Brdu. Prav o tej temi je osrednja tema je bila, da je komisija predstavila ta paket, obsežen zakonodajni paket dvanajst zakonodajnih področij, in da smo dobili prve odzive držav članic na ta paket. Tukaj smo pravzaprav lahko res pod črto ugotovili, da je v okviru Evrope zavedanje po nujnosti dogovora, čeprav imajo države zelo različne poglede, še vedno, so zelo ambiciozne države, so razmeroma rezervirane države, ampak enotno je, treba je narediti to čim prej oziroma takoj. Slovenija ima tukaj zelo pomembno vlogo kot predsedujoča, kajti mi smo si dali kot prvo prioriteto našega predsedovanja na področju okolja, največji možni napredek na tem paketu Fit for 55, ki je pravzaprav eden celovitejši evropski konkretni pogled na to. Ni pa res, da je ta paket sprejet. Ta paket je v obliki predloga, ki ga Evropska komisija predlagala Svetu v sprejem in tudi seveda parlamentov. Potekalo bo veliko naporov pri usklajevanju med državami članicami, na koncu še v evropskem parlamentu in mi se bomo trudili, uredili naše kar je največ možno, da bo ta paket tudi čim prej sprejet. Zdaj seveda, ta paket, vsi se načeloma strinjamo, da je potrebno ukrepati nujno in takoj, vendar ko gremo nekoliko v detajle tega paketa, lahko opazimo tudi manj priljubljene predloge, ki so v okviru tega paketa in ki bodo pomembno vplivali na stroške življenja povprečnega Slovenca in Evropejca. Če se osredotočim samo na en predlog, ki je bil tako no, razmeroma podtisnjen v ozadje, to je predlog, da se uvede podobna ETS shema, to se pravi, trgovalna shema z emisijskimi kuponi kot zdaj velja za energetiko, industrijo, da se uvede tudi za sektor prometa in stavb. Kaj to pomeni? To pomeni, da bo gorivo, ki ga kupujemo na črpalkah in je seveda fosilnega izvora, to se pravi, bencini, dizli in podobno, bodo podvrženi CO2 kuponu.: To se pravi, poleg tega bomo plačali še CO2 kupon. Koliko bo ta CO2 kupon ob litru goriva znašal, to se pravi, koliko se bo to zaradi tega podražilo, nobeden ne ve danes, ker je to šele v formiranju, to je šele v okviru predloga. Ampak se bo. Ne vem, če vemo, da so se danes recimo CO2 kuponi za energijo v energetiki dvignili za kar nekaj 100 % v zadnjem obdobju v zadnjih šestih mesecev do enega leta in znašajo približno, ne vem, od 50, 60 evrov za tono, potem lahko pričakujemo, da tudi ti kuponi ne bodo prav malo vplivali na maloprodajno ceno goriv. Podobno bo tudi z energenti v ogrevanju stavb. Kot veste, v 90. letih so številne občine v Sloveniji sklenile koncesijske pogodbe s temi in onimi distributerji zemeljskega plina zato, da so vzpostavili distribucijsko omrežje zemeljskega plina in so se občine zavezale, vse javne inštitucije kakor tudi ostale energetsko oskrbo bazirati na zemeljskem plinu. Tudi zemeljski plin je fosilni vir, da ne govorim, da imamo še kar vrsto ogrevanja tako na kurilno olje in podobne fosilne vire. Želim samo povedati, da je ta paket kompleksen, zahteven, in da bo terjal hudo hudo veliko napora in še enkrat vam povem, Slovenija si želi, da bi bili, si je dala to podporo, prioriteto in da bi bil dogovor čim prej, ker se tudi mi zavedamo nujnosti takojšnjega ukrepanja oziroma čimprejšnjega.

Zdaj pa, kaj je Slovenija že storila. Jaz sem šel od globalno evropsko in kaj je Slovenija storila. Na podlagi uredbe Evropskega sveta in parlamenta o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov iz decembra leta 2018, smo sprejeli dva pomembna dokumenta. Eden je nacionalni podnebni energetski načrt, ki ga je sprejela Vlada pred volitvami leta dva tisoč…, to se pravi prejšnja Vlada, pred prejšnja, pardon, in seveda sprejeli smo tudi že dolgoročno strategijo razogljičenja. To se pravi, na osnovi evropskih predpisov smo sprejeli dva pomembna dokumenta. Eden je relativno akcijski, to se pravi ta NEPN in drug je strateški do leta 2050. In to smo sprejeli julija letos, to dolgoročno strategijo razogljičenja. Torej skozi ta dva dokumenta Slovenija v bistvu naslavlja svoj pogled kako postati neto ogljično nevtralna do leta 2050 in skozi NEPN, ki bo potreben revizije, ker je tudi predvideno, da se vsaki dve leti up data, po domače povedano oziroma osveži, bo naslavljala tudi te najboljše oziroma najnovejše izzive. Bi pa res rad podčrtal, da menim, da je prav, da neko ukrepanje Slovenije v smislu strateških odločitev vežemo na sprejetje paketa Fif for 55. Jaz mislim, da smo članica Evropske unije, da vsakršnokoli prehitevanje na tem področju evropskega dogovora ni na mestu oziroma je lahko tudi na nek način, lahko je tudi problematično tudi zadev našega življenja, ko govorimo tako o naših stroških kot nenazadnje o naši industriji in zato bi predlagal predlagatelju, da prvi sklep vežemo na sprejetje paketa Fit for 55. to se pravi, da bi v roku 60 dni po sprejetju paketa Fot for 55. Ker zdaj kar tako v 60. dneh pripraviti eno strategijo, ki smo jo pred enim mesecev sprejeli na podlagi enega predloga evropske komisije, je po mojem težko. Tako, da to dajem v razmislek.

Kar se tiče drugega sklepa, bo Ministrstvo za infrastrukturo pojasnilo, ker je pristojno za pripravo revizije NEPN.

Kar se tiče tretjega sklepa, bo verjetno Ministrstvo za kmetijstvo se opredelilo do tega.

Kar se pa tiče četrtega sklepa glede plastike, je pa Vlada 19. avgusta sprejela uredbo o prepovedi uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Zakaj uredba pa zakaj ne zakon? En čisto preprost razlog. Izdelki za enkratno plastično uporabo se lahko pojavijo jutri novi. Ne vem, bo nekdo, ker je to prepovedano, pogruntal nekaj drugega s podobnim namenom, pa ne bo prepovedano. In za vsak izdelek spreminjati zakon, je relativno togo in je problematično: vizavi učinkovitosti in hitrosti, zato uredba se lahko sprejme, spremembo uredbe tudi v enem dnevu na korespondenčni seji in pripravi in sprejme, veste pa kako je s spremembo zakona glede na procedure, ki so zapisane. To je edini razlog in prav je, da imamo generalne, tudi s kazenskimi določbami podkrepljene določbe v Zakonu o varstvu okolja, te specifike pa v uredbi in to smo naredili. Tako, da upam, da to pravzaprav sprejemate, da je sklep po mojem nepotreben, ker smo to že naredili v uredbi, jih bomo seveda skozi ukrepanje pristojnih inšpekcij tudi zagotavljali, da se to ne bo dogajalo, čeprav sem bil kar na nekaj dogodkih po tem, ko se to še dogaja. Verjetno so stare zaloge, kar je tudi na nek način normalno, da se nekaj časa potrebuje za prilagoditev.

Kar se pa tiče razglasitve okoljske krize v Republiki Sloveniji. Jaz z gospodom Židanom že večkrat na to temo polemiziral. Jaz mislim, da mi lahko naredimo, razglasimo krizo, vendar je ukrepanje seveda potrebno globalno, najmanj pa evropsko in ne bom nikoli nasprotovali, če bo Evropa se odločila in razglasila okoljsko krizo v Evropi, potem bomo mi tudi sestavni del, mislim pa, da ni na mestu, da to dela sama Slovenija in se kot dvomiljonska država postavlja v neke krizne razmere, pri čemer pa vemo, da imamo zelo zelo omejeno, to se pravi, učinkovit nabor ukrepov za le to. In mogoče, čisto na koncu tega uvoda. Spoštovani predlagatelj, še enkrat, zelo pozdravljamo to diskusijo danes tukaj. Jaz upam, da je namenjena tudi nekomu, tukaj z nami so tudi nevladne organizacije, ki nas poslušajo, da ta globalni problem vidimo kot gost in ne štartamo na vsak list posebej. Upam, da bo enkrat končno dozorelo, da so določeni ukrepi, ki so, prvič, za omilitev in za prilagajanje zasnovani in so v teku, da ne bodo atakirani zato, ker ena nevladna organizacija nasprotuje temu viru električne energije, druga drugemu viru električne energije in na koncu sprožajo postopke pred sodišči, ki trajajo in trajajo in seveda ne moremo učinkovito ukrepati. Obadva, spoštovani soimenjak, poznava en tak primer, kjer se od sprejetja državnega prostorskega načrta, ko se je to umestilo v prostor, je minilo do danes že 8 let, ko se vršijo polemike z eno oziroma dvema nevladnima organizacijama ali ta projekt da ali ta projekt ne, pri čemer je za ta projekt osnova v parlamentu, zakon poseben je bil sprejet, podeljena je bila koncesija. Smo pred pravzaprav tudi projektom gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, po mojem zelo pomemben projekt, obnovljivih virov, ki bo po eni strani zagotavljal nove obnovljive vire, po drugi strani zavaroval del prebivalstva, Zasavje pred poplavami in tudi del infrastrukture, železnico, cesto in podobno, in če bo to trajalo tako kot ta projekt, ne vem, osem let samo za gradbeno dovoljenje, pri uredbi pa verjetno še dlje, pravzaprav pobuda za ta projekt, ki ga imamo v mislih, je bila pred petnajstimi leti, pa je še danes na sodišču, potem ne moremo hitro ukrepati in zelo pomembno orodje je tudi razumevanje in na nek način iskanje kompromisov z nevladnimi organizacijami na tem področju, tako da je tudi to pomembno, kako bom rekel, upam da bo del te današnje razprave šel kot tudi neko sporočilo v tej smeri, da ne bomo vse napadali kar kdo želi narediti, zaradi takega in drugačnega razloga. Pa mimogrede, pa lahko tudi povem, da sem prej imel v mislih Hidroelektrarno Mokrice kot peto, zadnjo elektrarno v verigi. Ko smo se pogovarjali z nevladnimi, mimogrede Ministrstvo za okolje je tudi financer infrastrukturnih ureditev, zato je to tudi naš projekt, ko smo se pogovarjali z nasprotniki tega projekta, niso bili v tem smislu nasprotniki, češ dajte še to narediti za to naravno vrsto, ono… Ne. A priori so proti gradnji hidroelektarn in ker so a priori proti, pravijo da ne bo hidroelektrarn v Sloveniji in da še tiste, ki so narejene, bodo podrli. Mislim, če si tako predstavljamo učinkovito ukrepanje ob teh bližajočih se podnebnih spremembah, potem nam bog pomagaj. Tako, spoštovani predlagatelj, kar se tiče Ministrstva za okolje in prostor, res bomo naredili vse, da bomo uspešni na globalnem, ker imamo pomembno vlogo, na evropskem in seveda tudi na slovenskem nivoju.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam, mag. Vizjak.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretar Blaž Košorok? Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci, minister, ostali vabljeni, lepo pozdravljeni!

Mislim, da je minister Vizjak v uvodu lepo zapopadel celotno strukturo, piramidalno, od zgoraj navzdol, kako država namerava oziroma katere so tiste ključne teme, ki jih bomo ne samo v času našega predsedovanja, ampak tudi kasneje zasledovali; govorimo o zakonodajnih, od COP do širokega in pomembnega paketa za nadaljevanje, torej Fit for 55, do dveh ključnih dokumentov, ki jih država ima sprejeta, to sta pa NEPN in dolgoročna podnebna strategija Slovenija oziroma Strategija o razogljičenju, dva ključna dokumenta, dva pomembna dokumenta, ki vsebujeta vse to, kar takšni dokumenti pač morajo vsebovati. Problem pa je, da moramo vsi skupaj zagotoviti izvajanje teh sprejetih dokumentov; vsakršno spreminjanje dokumentov vsake toliko časa, prilagajanje, pač ne bo dovolj. Treba je izvesti vse ukrepe, ki so predvideni, oziroma vse projekte, ki so predvideni. Nenazadnje že sama Uredba o upravljanju energetske unije v svojem prvem odstavku 14. člena govori o tem, kako in na kakšen način se dokument kot NEPN v Evropski uniji spreminja. Torej, prva sprememba je leta 2023 oziroma 30. junija 2023, naslednja čez 10 let, leta 2030 in 2033. Obstoječi NEPN, kot sem rekel, vsebuje višje cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, predvsem tudi v sektorju NEETS, glede na trenutno veljavne cilje na ravni Evropske unije. Tudi NEPN, kot veste, vsebuje ambicioznejše cilje tudi na področju energetske učinkovitosti, govorimo o vsaj 35 % te višje učinkovitosti, ki je nad ciljem, mimogrede, ravni Evropske unije, ki je 32,5 %. Zaradi tega je, kot sem rekel uvodoma, treba zagotoviti njeno izvajanje oziroma izvajanje tega sprejetega ukrepa oziroma tega dokumenta. V skladu z vsemi najnovejšimi znanstvenimi dognanji in tudi v skladu z višjimi cilji Evropske unije, ki prihajajo, bomo pristopili k novelaciji NEPN. Ampak v skladu s tem, kar je nekako v časovnici, nekje v prvem polletju naslednjega leta, začenjamo s postopki novelacije tega ključnega dokumenta.

Tudi v okviru zelenega dogovora Evropske unije, tudi povišanih ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 vsaj za 55 % na ravni Evropske unije, je, kot je omenil minister Vizjak, Evropska komisija 14. julija 2021 predstavila ta sveženj zakonodajnih sprememb Fit for 55 oziroma Priprave na 55, če se lepo slovensko izrazim, s katerimi se bomo v času našega polletnega predsedovanja intenzivno ukvarjali; teh 12 svežnjev bo še kako vplivalo na naša življenja.

Pogajanja glede predlogov se šele začenjajo. Konec leta 2022 oziroma 2023, kar sovpada z novo novelacijo NEPN, lahko pričakujemo sprejetje vseh relevantnih aktov, tudi glede posodobitve trgovanja z emisijskimi kuponi, razdelitve bremen, višji cilji za obnovljive vire energije, energetske učinkovitosti in tako naprej. Predvsem pa tudi, kot že omenjeno, v sektorju prometa in višjih ciljev, kar se tiče rabe tal in podobnega, kar bo seveda upoštevano pri novelaciji NEPN.

Postopki za osvežitev strokovnih podlag za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje bodo pričeti v letu 2022, kar je bilo tudi zagotovljeno v evalvaciji priprave NEPN, ki je tudi že dostopna na naših spletnih straneh. Mi smo po izdelavi NEPN pristopili k oceni, kako je bil ta potek projekta narejen, kakšne so tiste pridobljene izkušnje in priporočila za posodobitev NEPN v bodoče. In ta ključna priporočila za izboljšanje načrtovanja v bodoče oziroma priprave in izvedbe NEPN in celovite presoje okolja smo nekako strnili v štiri točke oziroma v tri točke, torej, ohraniti in nadaljevati dialog na vseh ravneh, vključno z aktivnostmi energetskega in podnebnega opismenjevanja splošne javnosti in vseh zainteresiranih deležnikov; potem, da moramo ohraniti to dobro prakso oziroma jo nadaljevati, predvsem z neko močno strokovno skupino, nek konzorcij institucij, ki je že zdaj sodeloval pri pripravi predloga posodobitve, oziroma močno strokovno skupino konzorcija za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje; pa seveda pravočasno – to je ključno – pristopiti k strateškemu načrtovanju za izvedbo priprave predloga posodobitve NEPN. Tako je nekako časovnica, ki jo imamo zapisano, je nekje do marca naslednje leto, ko načrtujemo, da bi bilo s temi postopki treba nadaljevati in v skladu z dokumentom oziroma z uredbo, da pridemo s posodobitvijo do prve polovice leta 2023 do izdelave novega, noveliranega nacionalnega energetskega programa.

Hvala lepa.

Hvala, državni sekretar Košorok.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državni sekretar Anton Harej? Izvolite.

Dober dan! Lep pozdrav vsem! Hvala za povabilo. Z vami sva Anton Harej, državni sekretar, in gospa Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo.

Vsekakor se pridružujemo tej razpravi. Na nas je bil naslovljen tale tretji sklep in tudi uvodoma je bila predstavljena problematika kmetijstva. Na Ministrstvu za kmetijstvo se zavedamo, da prispevamo 15 %, po raziskavi iz 2017, k emisijam toplogrednih plinov. Hkrati se moramo pripravljati in se zavedamo, da se moramo tudi kot kmetije in kmetijstvo prilagoditi na podnebne spremembe. Tako v bistvu poskušamo zmanjševati emisije v prihodnjem obdobju, kot tudi se odzvati in prilagajati naša kmetijska gospodarstva na klimatske spremembe. Če pogledamo preteklo obdobje 2014-2020, smo bili že naravnani v tej smeri. Izvajali oziroma sofinancirali smo javna naročila oziroma razpise v tej smeri, naložbe v namakalne sisteme, skupne namakalne sisteme, protitočne, v zaščito in tako naprej. Potem smo sofinancirali OMD, se pravi, kmetijstva, ki so se želela dodatno vključiti v okoljske komponente, to so območja z omejeno dejavnostjo. In hkrati smo tudi kmetijstva vabili v ekološko pridelavo. Teh kmetij imamo trenutno skoraj 5 % oziroma po površini to predstavlja 11 % kmetijskih površin, namenjenih za kmetijsko proizvodnjo.

Kot sem rekel že uvodoma, za novo finančno perspektivo oziroma če govorimo o prihodnjem obdobju 2021-2022 in potem že tudi o novih načrtih skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, se pa zavedamo tudi te komponente, se pravi, da zmanjšujemo, da zmanjšamo v maksimalni meri in tudi pomagamo kmetijskim gospodarstvom k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Kot sem že omenil, v letu 2017 je bila raziskava opravljena in smo ugotovili, da prispevamo 15 % k skupnim emisijam, od tega 8,6 % prispeva fermentacija v prebavilih prežvekovalcev, skoraj 3 % ravnanje z gnojem ter 4 % obdelava kmetijskih zemljišč. Z upoštevanjem le-tega smo dejansko pripravili tudi strateški načrt, ki ga bomo predložili Evropski komisiji v obravnavo do konca leta in potem v naslednjem letu sledi tudi usklajevanje s komisijo. V tem skupnem načrtu smo predvideli devet specifičnih ciljev in nagovarjamo kmetijska gospodarstva, da se začnejo zavedati obeh vidikov ukrepanj. Lahko naštejem: tako bomo lahko ohranili organske snovi v kmetijskih tleh; prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe; ohranitev in obnovitev kmetijskega in gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in neugodnih vremenskih razmerah; povečali bomo obnovljive vire energije in učinkovite rabe energije pri primarni predelavi hrane; zagotovili ustrezno usposabljanje, svetovanje in informiranje o podnebnih spremembah, trajnostni proizvodnji in porabi hrane in tako naprej. Kakor veste, imamo že nacionalno kampanjo Kupuj domače, se pravi, z ničelno oziroma čim manjšo transportno… , kar je bilo tudi opozorjeno v uvodni predstavitvi.

Še nekoliko o financah. Mi smo v ta namen, se pravi, prilagajanju na podnebne spremembe, namenili 40 milijonov evrov v obdobju 2014-2020. V tem prehodnem obdobju 2021-2022 bomo temu namenili dodatnih 20 milijonov, s to komponento, da se zavedamo istočasno tudi tega, da zmanjšujemo emisije, kar pomeni, da bomo v javne razpise vkomponirali tudi že to zahtevo. V letih 2023-2027, torej v načrtu skupne kmetijske politike, pa nameravamo temu področju in investicijam v kmetijska gospodarstva nameniti 36 milijonov evrov. V teh 36 milijonih evrov niso zajeti, kot sem rekel, OMD ukrepi kot tudi ekološka pridelava, ki jo nameravamo v letih do 2027 povečati, kot rečeno, z 11 % na 18 % v sedmih letih.

Toliko uvodoma, na kratko. Opozoril bi še, da smo pri pripravi skupnega načrta skupne kmetijskega politike zasledovali poleg že navedenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, NEPN, tudi resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021 dalje, potem strategija EU Od vil do vilic, za katero ste gotovo že slišali, strategijo Evropske unije o biotski raznovrstnosti do leta 2030 in evropski zeleni dogovor. To je pet ključnih pravnih podlag, ki smo jih zasledovali pri pripravi našega predloga, ki je bil ravnokar zaključen v javni obravnavi. Zdaj ga bomo dodelali in ga ponovno dali v javno obravnavo v novembru letos, torej pred oddajo na komisijo. Vsekakor zasledujemo načrt, da predlog koriščenja evropskih sredstev za obdobje 2023-2027 oddamo še do konca leta.

Če glede na vse to lahko povzamem oziroma če izhajam iz predloga tri, kjer nas odbor poziva, da naj bi v 60 dneh pripravili ukrepe za omilitev škode, lahko ugotovim, no, da te aktivnosti dejansko že potekajo, so v teku in postopki tečejo. Mi bomo tudi, kot rečeno, z Evropsko komisijo usklajevali skupni kmetijski načrt za naslednje obdobje še v naslednjem letu, tako v 60 dneh tega dokumenta pač ne moremo. Hkrati pa imamo po našem razumevanju dovolj široko in konkretno pravno podlago za pripravo tega dokumenta.

Toliko na kratko za uvod. Hvala.

Hvala tudi vam, državni sekretar Harej.

Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Pa vas prijazno prosim, da se predstavite z imenom in priimkom ter institucijo, zaradi magnetograma. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Naj vas obvestim, da imamo pet prijavljenih poslank in poslancev, po naslednjem vrstnem redu: Soniboj Knežak, Edvard Paulič, Janja Sluga, Maša Kociper in mag. Dejan Židan. Kot rečeno, prvi je na vrsti Soniboj Knežak. / krajši izklop mikrofon/ Ja, jaz sem pozval, glede na to, da mogoče gospa ni bila seznanjena. Izvolite, gospa. Kolega Soniboj, boste malo počakali. Izvolite, beseda je vaša.

Se opravičujem, nismo razumeli, da se moramo prav posebej prijaviti.

Ne bi se preveč ponavljala, glede na to, da je bilo že veliko povedanega, pa vendar bi par stvari vseeno opozorila. Zelo pogosto se v zvezi s podnebnimi spremembami govori o tveganjih, ki so povezana s fizičnimi spremembami. Seveda, poplave, suše, neurja, to so stvari, ki so pomembne, ampak za državo, ki predseduje tudi v končni fazi Evropski uniji ta hip, se mi zdi, da zelo slabo poznamo, kakšna politična tveganja pravzaprav podnebne spremembe predstavljajo, kakšne nestabilnosti bodo prinesle, ker ne gre samo za razogljičenje, gre tudi za globoke stvari, ki se že dogajajo. Nenazadnje, vojne za vodo so tudi osnova krizam, zlasti na Bližnjem vzhodu. Ekonomska tveganja, opozorila bi, da nam manjka analiz, kako bodo podnebne spremembe vplivale na sosednje države. Danes je bilo že omenjeno, da uvažamo hrano iz Madžarske, iz naših sosednjih držav, kako pravzaprav lahko podnebne spremembe spremenijo ceno hrane, uvozne, izvozne. Mislim, da tu ekonomisti še nimajo dobro stvari opredeljenih. Socialna tveganja, o tem tudi ne govorimo radi, ampak podnebne spremembe sprožajo migracije; to je jasno že danes in jih bodo še bolj v prihodnje. In, seveda, ko imamo kaos na mejah, ko imamo kaos v domovini ali pa še kje drugje, se zelo hitro pridruži temi tudi lahko civilna nepokorščina. Tako podnebne spremembe jaz vidim tudi kot zelo pomemben dejavnik tveganja nacionalne varnosti države. In od Ministrstva za obrambo bi človek pričakoval, da bo pri tem aktivno sodelovalo. Bila so leta nazaj, ko so opravili raziskovalne naloge na to temo, ampak mislim, da kakšnih posebnih akcijskih načrtov, kako to obvladovati v prihodnje, ni. In pa seveda zakonske zadeve. Tu bodo imeli pravne službe in pravniki ogromno dela, kako to spraviti v neke zakone, ki bodo mogoče malce nad parlament šli, bolj široko. In vse to skupaj ima pravzaprav en sam skupni imenovalec – če tega ne bomo obvladali, lahko računamo s povečevanjem revščine, pa seveda neenakosti, pa naj gre to znotraj države, znotraj Evropske unije ali pa svetovno. Kar pa spet pomeni, seveda, nič dobrega. Tako skušajmo na podnebne spremembe bolj široko gledati, ne samo skozi NEPN ali pa skozi, recimo, da bomo imeli manj mesa na mizi, čeprav bi bilo to tudi koristno.

Poglejte, za kaj gre. Prosim, dajte si tole pogledati. Saj kolega iz SAB je pokazal na začetku, kako se lahko razvije. Tule imate zelo preprost diagram, kaj je najverjetneje, da se bo zgodilo. To ni najslabši scenarij, ni najboljši, je pa realen. Na levi strani imate zimo, zgoraj temperatura, spodaj dež. Na desni strani imamo poletje. In če pogledamo poletje, ki je čas kmetijstva, ki je čas turizma, ki je čas rasti gozdov, vidimo, v čem je ta naša panika – da se Sredozemlje ogreje (v tistem rdečem območju) tudi do 4, 5 stopinj, Slovenija, recimo, 3,5, in da vode do praktično sredine Nemčije, če tamle potegnemo, ali pa celo višje je bistveno manj, za polovičko. Seveda, zima je bolj optimistična, pozimi bomo imeli lahko celo vode več. Ampak ta hip se vprašajmo, ali znamo to zimsko vodo zadržati. Koliko imamo v Sloveniji zadrževalnikov, ki bi to vodo, ki bo pozimi padla, shranili za poletje. Hudičevo malo, imamo Vogršček, pa še ta ni ta hip… Pri čemer tudi vidim tule problem hidroenergije, o kateri je bilo danes že govora – če vode ni, tudi hidroenergija ne more delati čudežev, kajne. In vsako sušno poletje v Sloveniji naše hidroelektrarne proizvedejo tudi do 20 % manj električne energije, kar seveda bo problem. Ampak tisto, zakaj želim, da tole pogledate, je ne Slovenije, glejte naše sosede. Mi nismo otok, mi smo odvisni od Hrvatov, mi smo odvisni od Balkana. Mi smo odvisni tudi, nenazadnje politično gledano, kaj se dogaja v severnoafriških deželah, tam so migranti, ki prihajajo. In njim bo še slabše kot nam. To se pravi, ne računati na španske kumarice, pa ne računati, ne vem, da bodo mogoče Ukrajina in podobne žitorodne dežele delovale in funkcionirale tako kot prej. Španija ima že vodni bankrot, recimo. Tako je tu voda nekaj, kar dejansko prihaja v ospredje.

Tudi tole si, prosim, poglejte, zakaj je Slovenija tako lepa, kot je danes. Tole je slika, ki so jo naredili gozdarji, ampak je čisto vseeno, ker bi jo lahko tudi turistični delavci naredili. Danes vidimo Slovenijo iz 16 barv, različni ekosistemi, različni gozdovi, različne šege, različni ljudje, različna arhitektura, turistom na vsakem kilometru drugačna. Če se uresničijo scenariji, imamo Slovenijo, ki je spodaj. Se pravi, Slovenija, ki je rumena, saj človek nima nič proti črnemu gabru pa rdečemu hrastu, ampak to je popolnoma druga Slovenija. Ne gre za gozd, čeprav je gozd nekaj zelo pomembnega in tudi strategija blaženja, biomase, biogoriv, gospodarskega razvoja, lesne verige. Tudi predpostavljajo, da bodo naši gozdovi taki, kot so bili, pa ne bodo oziroma že niso. Samo pojdite Gorenjsko pogledat, kaj je pri nas naredil podlubnik, kajne, smreke praktično ni. Tako so to drastični premiki, ki jih ne bomo mogli obvladati samo z nekimi ukrepi v enem sektorju.

Da ne omenjam gospodarstva. Ali imamo analize za naše trge, kako bodo podnebne spremembe vplivale, na logistiko. Mi stalno vozimo stvari, verige, proizvodne procese, zaposlene nenazadnje, ljudje pri 40 stopinjah ne morejo delati. Mi smo imeli projekt, ko smo dejansko šli prvič v hale z univerze gledat, kako je delati pri 35 stopinjah na stroju za brizganje plastike – nemogoče! Nemogoče, in produktivnost pade. Te stvari se posebej še dogajajo v nerazvitem svetu. Če ima kdo neke poslovne prostore danes na Kitajskem, v Aziji, in mu poceni delajo, ti ljudje ne bodo mogli delati. Da ne omenjam seveda tudi posesti. Seveda, to so grožnje, ampak po drugi strani je za gospodarstvo to tudi priložnost. Če ve gospodarstvo, kaj bo na trgu manjkalo, kaj bo treba, kaj se bo prodajalo zaradi vsega tega, bi lahko na to s pametnim načrtovanjem tudi prej vplivali, danes. Slovenija bi bila že zdavnaj lahko izvoznik pitne vode. Mi imamo krasno pitno vodo, ki teče v karavanški tunel, recimo, pa so še problemi v tunelu z njo, namreč, da bi jo po železniški progi za drage denarje nekoč bili pripravljeni izvažati; malo se šalim, ampak je tudi zrno resnice v tem.

Migracij ne moremo povezovati s podnebnimi spremembami. Številka en migrant vsako sekundo je zgovorna, ampak to so še te nižje vrednosti intervala. 80 milijonov podnebnih beguncev 2030, polovička jih bo šla proti Evropi, pol pa jih bodo imele Združene države, z njimi opravka. Da o 150 do 300 milijonih ne govorim. Zakaj je to pomembno – zato, ker vsi vemo, da nam je en milijon migrantov evropsko politiko obrnil na glavo. In hvala bogu, da Turčija tiste 4 milijone, seveda z velikimi finančnimi bremeni, zadržuje. Kaj je to 40 milijonov, ne vem, ampak sigurno nismo sposobni v Evropi tega sprejeti ali pa obvladati. Ampak ti ljudje bodo nekam šli. In so podnebni begunci, verjemite mi, tudi sirska kriza se je začela s sušo. Oboje naenkrat je treba gledati, absolutno.

O blaženju niti ne bi toliko govorila, čeprav bi morala in bi lahko, ampak predvsem pozivam politiko, naj poišče tiste ukrepe, ki dve muhi na en mah rešijo. Se pravi, sinergije med blaženjem in prilagajanjem naj gredo vse v povezavi z vodo, z energetsko učinkovitostjo, s prenovo mest. Prioriteta je nujna, ne moremo vsega rešiti takoj, ampak sigurno se da najti stvari, ki so. Recimo, tipičen primer dobre prakse je ekosklad, toplotna sanacija naših stavb, kjer po eni strani porabimo pozimi manj, poleti nam pa ni treba klime vklapljati, ker imamo ohlajeno stanovanje, ki je izolirano. Skratka, dvakratna zmagovalna kombinacija. In ekosklad je za moj okus tudi edina resna praksa, s katero se Slovenija lahko pohvali pri zmanjševanju emisij.

V gospodinjstvih, vsi ste govorili o kmetijstvu, o sektorju, ne vem, energetike, ampak gospodinjstvo, ljudje moji, je tisto, ki je deležnik. In gospodinjstvo seveda se odloča o nakupu avtomobila, o bivališču, o nakupu klimatske naprave. In nenazadnje, gospodinjstvo se odloča, ali bo elektriko vzelo pri Tešu ali jo bo vzelo pri nekemu ponudniku, ki je brezogljičen. In brez vzgoje gospodinjstva kot takega tudi ne bomo prišli daleč, tako je to po mojem glavni deležnik.

Mogoče še – pa bom zaključila kar tule –, o razogljičenju veliko govorimo. Malce pogrešam tudi širšo razpravo o ponorih. Razogljičenje oziroma podnebno nevtralnost je lahko doseči tudi z odstranjevanjem CO2. Tu bodo nove tehnologije, ki jih moramo spremljati. Tudi kakšna raziskava ne bi bila slaba, ker zdaj imamo vse samo na papirju. Tudi kako je, recimo, Teš CCS-ready – to je bila laž. Roko na srce, nič kaj dosti ni bilo narejenega v tem delu. In če to, recimo, pri Termoelektrarni Šoštanj naredimo, bo njena učinkovitost padla takoj nazaj na Teš3. Tako so to resne stvari, o katerih se tudi moramo pogovarjati. Pa seveda o izvajanju Pariškega sporazuma.

Nehala bom pa tule s temle diagramom. Namreč, nihče ni nič dosti omenil civilne družbe. A veste, ni problem nevladna organizacija – mi nimamo javnega dialoga s celotno družbo o podnebnih spremembah, pri nas se o tem ne govori. Seveda, nevladne organizacije pogosto gredo v kakšen ekstrem. Saj jim ne moremo zameriti, ker so pravzaprav edini, ki ta diskurz v tem prostoru sploh imajo. In, seveda, zakaj so mladi tako besni. Če ste se to kdaj vprašali, zakaj so, zakaj Greta, zakaj pravzaprav ta srd, je to na temle diagramu, ki ga kot zadnjega, prosim, poglejte. Skratka, politika je leta 2015 podpisala, da se bo obnašala tako, kot kaže rumena črta, da bomo omejili dvestopinjsko segrevanje. Tudi Slovenija je to podpisala. Ampak ta podpis je pomenil, da bi do leta 2020, sploh pa zdajle 2021 morali biti že neki rezultati, ki jih pa ni. Ker svetovna politika, države, ko seštejemo napore, gredo po modri poti. In ta prepad med modro in rumeno je tisto, kar mladi razumejo, saj niso neumni. To je resnično, bi rekla, nekaj, na kar mednarodna politika ne more biti ponosna. Pa seveda še piskrček na koncu - kaj pravi znanost. Znanost seveda pravi, da tudi dve stopinji nista varni. To se pravi, če se trudimo, če bomo imeli nove ukrepe, če bomo karkoli naredili, dajmo se potruditi nekoliko bolj, ker razlika med 1,5 in 2 stopinji segrevanja je bistveno manjša škoda, bistveno večja pravzaprav možnost, da nimamo nekih velikih težav Če sklenem. Ja, absolutno, ne rečem, da Vlada ne dela, ampak strateških odločitev, javne debate, izobraževanja, tega pa nimamo. Konec koncev – samo s tem naj končam –, tudi Jožef Stefan je pet energijskih scenarijev, kako se razogljičiti. Ampak Vlada je popadla samo tistega z jedrsko energijo. Ni bilo sploh razprave, kaj bi radi. In to je, se mi zdi, tako pomembno, posebej za mlado generacijo. Mi tu odločamo, ki itak tega ne bomo doživeli, oziroma vi tukaj, vsi ste skoraj čez petdeset, kajne. Ampak mladi pa bodo. Tisti, ki je danes šel prvič v šolo, je tisti, ki bo do konca 21. stoletja živel, z vsem tem, kar mu pripravljamo. Nočem nič tu na neka čustva igrati, ampak dejansko, neko medgeneracijsko solidarnost mora družba pokazati. Konec koncev, tudi otroci, glejte, dve leti skoraj so bili že doma, niso mogli v šolo – zato, ker smo ščitili – koga? – starejše. A mi pa ne bi za njih naredili neke žrtve, od katere mi seveda ta hip ne bomo nič imeli. In tu naj politika enkrat preseže svoj štiriletni mandat. Pač, na naslednjih volitvah ne boste od tega nekaj imeli, je pa tisto, za kar ste. In naloga politike je dejansko poviševati kakovost življenja ljudi.

Hvala.