Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni, prav lepo vas pozdravljam! Začenjam 30. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: Zmago Jelinčič Plemeniti za ves čas trajanja seje in Aleksander Reberšek, ki se je opravičil do 10.30. Na seji kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo: Tina Heferle, Poslanska skupina LMŠ, ki nadomešča Braneta Golubovića, mag. Dejan Židan, Poslanska skupina SD, ki nadomešča dr. Franca Trčka, Janez Moškrič, Poslanska skupina SDS, ki nadomešča mag. Marka Pogačnika, Janja Sluga, ki iz kvote Poslanske skupine nepovezanih poslancev sodeluje na seji.

Prehajamo na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA – SUM NA NETRANSPARENTNE IN POTENCIALNO KORUPTIVNE LOBISTIČNE STIKE JANEZA JANŠE Z DOBAVITELJI OPREME IN DRUGIH PRIPOMOČKOV JAVNIM ZDRAVSTVENIM ZAVODOM IN DRUGIM PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM.

Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in NP so 18. avgusta 2021 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovile zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli: zahtevo poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in NP s predlogi sklepov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje, in pojasnilo Andreja Marčiča z dne 26. 8. 2021, članice in člani komisije ste to prejeli danes. Bi pa rad pojasnil takoj v uvodu, da smo pojasnilo gospoda Andreja Marčiča prejeli včeraj ob 22.17, zato se opravičujem, da tega pojasnila niste mogli tehnično dobiti prej.

Na sejo so bili vabljeni: Robert Pavšič v imenu predlagateljev zahteve, Janez Janša, predsednik Vlade, ki pa se je opravičil, dr. Božo Predalič, državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve, Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (v pojasnilu gospoda Andreja Marčiča je tudi opravičilo, zakaj se današnje seje ne more udeležiti, ker gre za sum na okužbo s covidom) in Komisija za preprečevanje korupcije.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevo za sklic. V nadaljevanju bodo besedo dobili vabljeni, nato pa sledi razprava članic in članov komisije.

Tako na začetku dajem besedo predlagatelju. Gospod Robert Pavšič, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Dodatna razlaga sklica današnje seje. Saj pravzaprav si lahko postavljamo samo vprašanja, bistveno pa je, kam smo danes mi pravzaprav kot država, kot državljani, kot parlament padli, s čim se moramo ukvarjati.

30 let zgodovine, na žalost vmes veliko korupcijskih dogodkov in skoraj izključno vsi ostanejo brez epiloga. Ali je res v tej državi politikom in politiki dovoljeno prav vse? Namesto da bi politiki varovali predvsem svojo integriteto in s tem tudi integriteto celotne države, ki jo vodijo, in zelo jasno ločili javno in zasebno življenje, se korupcijske afere nenehno pojavljajo in ponavljajo, in še enkrat naj ponovim, brez epiloga. In tega je počasi dovolj, to prakso je treba nujno prekiniti. Spomnimo se samo največjih korupcijskih afer v tej državi, Teš6, Patria, izvor premoženja, ko politiki niso zmogli dokazati, od kod jim avtomobili, kdo jim je plačal počitnice, prodaja in nakup orožja in na koncu zelo aktualna nabava zaščitne in medicinske opreme ter avgustovska afera z milijoni za Janševega prijatelja pri golfu, piše Reporter, in še dvomilijonski posel NIJZ, ki sicer ni predmet današnjega parlamentarnega srečanja. Pa še kaj bi se našlo. Razlog je preprost – nekdo je igral golf na rajskem otoku, čeprav v odgovoru trdi, da Mavricij še zdaleč ni rajski otok, jaz tega ne morem vedeti, pa verjetno tudi 99,9 % državljanov ne, ker pač tja ne morejo, in to, da takšni dogodki zagotovo morajo imeti posledice. Ali se bomo res spraševali vedno znova in znova, ali gre politiki samo za oblast in denar, ne pa za ljudi. Najlažje se je skrivati za neko krinko zasebnega življenja in zasebne izbire, ampak ko si enkrat javni funkcionar, se moraš marsičemu odpovedati ali pa delovati tako, da si popolnoma transparenten. Preden bi prisluhnil še ostalim vabljenim in kolegom v razpravi, eno bistveno vprašanje; naj to priložnost izkoristim tudi za postopkovni predlog. Sprašujem se, kje je Ivan Janez Janša, kje je predsednik Vlade. Samo v tem tednu je že tretjič izostal iz parlamenta. Ko smo se pogovarjali o otrocih, o šolstvu, o tem, kako se bo začelo šolsko leto, predsednika Vlade ni bilo, čeprav je bil prvi vabljen. Ko smo se v parlamentu pogovarjali o tem, da je velika nevarnost vzpona neonacističnih gibanj, predsednika Vlade spet ni bilo. In danes, ko je soočen s hudimi očitki, večstomilijonskimi korupcijskimi aferami, predsednika Vlade spet ni. Zato, spoštovani predsednik, predlagam, da opravimo razpravo in glasujemo o prvih treh predlaganih sklepih, potem pa sejo prekinemo in o četrtem sklepu razpravljamo in o njem glasujemo, ko bo zagotovljena prisotnost predsednika Vlade. Ker tudi to prakso, da najvišji, prvi mož izvršne veje oblasti popolnoma ignorira zakonodajno vejo oblasti, je treba nujno prekiniti. In vprašanj je preveč, da bi jih pustili obviseti v zraku, še posebej, ker gre res za hude obtožbe. In nismo nikjer zasledili niti demantija niti zanikanja, ampak samo to, da ima pač predsednik Vlade neodložljive obveznosti. Nekatere stvari pač morajo imeti prednost, nekatere stvari so bolj pomembne od drugih in nekatere stvari imajo večjo težo.

To bi bilo za uvod vse. Hvala lepa.

Hvala lepa. Se pravi, vaš postopkovni predlog je, da sejo po glasovanju o tretjem sklepu, skladno s poslovnikom, ki meni kot predsedniku to dovoljuje, sejo prekinemo in zagotovimo nadaljevanje seje, ko bo prisoten tudi predsednik Vlade. Mogoče samo za opravičilo, ki ste ga sicer prejeli, predsednik Vlade je pač napisal, da ima določene stvari, obveznosti že vnaprej dogovorjene in zato se seje ne more udeležiti. Bom pa vaš postopkovni predlog upošteval in ga dal na glasovanje.

Na glasovanje dajem predlog predstavnika predlagateljev seje, da se seja prekine po glasovanju o tretjem sklepu predlagateljev seje, sejo pa bomo z obravnavo četrtega predloga sklepa nadaljevali, ko bo mogoče zagotoviti udeležbo predsednika Vlade, in boste o datumu naknadno obveščeni. Torej, na glasovanje dajem predlagani sklep. Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zdaj pa dajem besedo predstavnikom Vlade. Kdo od predstavnikov Vlade želi besedo? Dr. Predalič, želite besedo? Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči. Jaz bi morda na začetku vprašal, v kakšni vlogi sem vabljen, no, potem bom pa povedal.

Vas smo vabili kot državnega sekretarja za notranje zadeve, skladno z zahtevo predlagateljev, kar je tudi naša dolžnost oziroma moja dolžnost kot predsednika Komisije za nadzor javnih financ. Imate pa možnost, seveda, da kot predstavnik Vlade tako v uvodu in med razpravo obrazložite oziroma pojasnite oziroma daste dogovore tudi na vprašanja, ki se bodo pojavljala tekom razprave, predvsem vezano na sklepe, ki so priloženi na koncu zahteve predlagateljev.

Hvala za to pojasnilo, predsedujoči. No, morda, kot ste rekli, da sem, kot predsednik Vlade, predlagatelju pojasnil to, kar verjetno tudi sami vejo in verjetno vsi v tej dvorani, da je vsak četrtek dopoldne redna seja Vlade, ki jo vodi predsednik Vlade in zato malo težko sedi na dveh krajih in bi bilo bolj primerno, če bi bil sklic današnje seje na kakšen drug termin. Ampak to ni moje področje, no. Mislim, da je to splošno znano.

Spoštovane poslanke in poslanci, naj v uvodu povem, da jaz osebno ne igram golfa, ga nikoli nisem igral. Gospoda Marčiča osebno ne poznam, se z njim nikoli nisem srečal ali govoril, vsaj tako ne, da bi vedel, s kom govorim. Mislim, da me pa razumete, da jaz na tem mestu lahko govorim v tem delu, ki se dotika nabave serverjev IT opreme na generalnem sekretariatu, za ostale insinuacije pa ne vem, ker ne poznam vsebine in, žal, ne morem in ne želim odgovarjati.

Morda za boljše razumevanje celotne slike je verjetno prav, da vam orišem, kakšno je bilo stanje na generalnem sekretariatu Vlade, ko sem ga prevzel kot generalni sekretar v tem mandatu. V polovici dvoran IT tehnologija, se pravi, ozvočenje in snemanje ni delovalo ali delovalo pomanjkljivo, zato ker ga nihče ni vzdrževal in popravljal. V avtoparku je bilo v preteklosti vedno deset voznikov, protokolarnih voznikov za protokolarne prevoze, in enajst vozil, če se karkoli zgodi ob prevozu tako ministrov ali kogarkoli drugega, da se vozilo lahko takoj nadomesti. Ko sem se vrnil, je bilo pet voznikov in štirje avtomobili. Tako sem jaz vozilo, ki sem ga prevzel po prejšnjem generalnem sekretarju, prepustil avtoparku za njegove potrebe, sam pa vozil petnajst let star avto.

Hotel Brdo se je leta 2019 zaprl, oprema razprodala za borih 14 tisoč evrov, brez da je bil kakršenkoli izvajalec.

In zdaj tisto, kar vas verjetno najbolj zanima, kar omenjate tudi v svojem pisanju oziroma v sklicu, IT tehnologija, nabava, za katero se je vodil postopek na generalnem sekretariatu. Ko sem prevzel generalni sekretariat, so v njem funkcionirali serverji in ostale zadeve, stare deset do trinajst let. Vsa dokumentacija Vlade, seje Vlade z gradivi, varnostni protokoli, komunikacija med Vlado in ministrstvi, EU portal in ostale zadeve so tekle na več kot deset let starih serverjih. Zdaj mi pa vi, lepo vas prosim, povejte, kdo bi v svoji firmi gledal direktorja, ki vse podatke podjetja vodi na deset let starih serverjih; to je bistveno več, kot je priporočen rok uporabe proizvajalca. Zakaj se nobeden od generalnih sekretarjev prej ni spomnil, da bi bilo to dobro zamenjati, kljub temu, da so jih iz oddelka IT opozarjali na to, bi verjetno morali vprašati njih. Sam neposredno, kar se postopka tiče, v njem nisem sodeloval, ne zastopim se na to IT tehnologijo nič več kot povprečen Slovenec. Pobuda je bila dana z IT oddelka, postopke pa so vodili v pravni in finančni službi, in to uspešno. Jaz Državni zbor smatram kot relativno resno institucijo. Zato sem bil malo presenečen, da je vse to pripravljeno na podlagi člankov v nekem obrobnem rumenem, politično obarvanem mediju. Ampak kakorkoli, tako pač je, danes je sklic narejen. Jaz vam zagotavljam, da so bili vsi postopki nabave vodeni transparentno in v skladu z zakonodajo. Javni naročili za prenovo podatkovnega centra, nakup stikal ter nadgradnja sistema za varnostno arhiviranje sta bili javno objavljeni. Možnost sodelovanja je bila dana vsakomur. Pri obeh naročilih je generalni sekretariat Vlade organiziral informativni dan, kjer se je še dodatno vsem zainteresiranim ponudnikom podalo podrobne informacije, ki so jih potrebovali za sodelovanje in oddajo ponudb. Prav tako so bili podani odgovori na vsa njihova vprašanja, s tehničnega, pravnega in postopkovnega vidika. Omogočen je bil ogled sistemskih prostorov, kamor se oprema namešča, ter ogled obstoječe informacijsko-komunikacijske infrastrukture, kamor se oprema integrira. To so podatki, ki jih rabi vsak resen kandidat. Ne vem, zakaj se je vam zdelo to sporno; ampak kakorkoli, tako je, jaz za takimi postopki vedno stojim. Zanimanja je bilo veliko in je sodelovalo več glavnih akterjev, ki nudijo storitve na tem področju. Pri prvem so sodelovali štirje potencialni ponudniki, pri drugem pa dva. V času objave navedenih javnih naročil je generalni sekretariat Vlade prejel več vprašanj potencialnih ponudnikov. Vsi odgovori so bili objavljeni na spletni strani oziroma na portalu javnih naročil. V celotnem postopku ni bilo niti enega postopka za revizijo. Če so postopki tako sporni, kot pišejo rumeni mediji, potem bi bil verjetno vsaj kakšen zahtevek za revizijo dan, pa ni bil dan. Pogodba ni bila podpisana čez nekaj dni, ampak so postopki skladni z Zakonom o javnih naročilih in upoštevani so bili popolnoma vsi predpisani roki, ki jih zakon predvideva. Predloge sklepov, ki jih dajete danes, predvsem tretji sklep, ki se nanaša na generalni sekretariat, podpiram. Podpiram in še več, predlagam, da se ga razširi, in sicer tako, da se Računskemu sodišču predlaga, da hkrati poda tudi mnenje o neodgovornosti in negospodarnem ravnanju tistih generalnih sekretarjev, ki niso pravočasno pristopili k obnovi informacijske tehnologije.

Toliko na kratko o celotnem postopku. Za njim v celoti stojim in trdim, da je bil izveden transparentno in pošteno, po vseh pravilih javnega naročanja. Na ostale zadeve, na ostale insinuacije v današnjem sklicu pa, žal, ne morem odgovarjati, ker jih ne poznam, zato o njih ne želim govoriti.

Hvala lepa, dr. Predalič.

Nadaljujemo. Želi besedo predstavnik Računskega sodišča? Gospod Tomaž Vesel, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Računsko sodišče bo počakalo na eventualne sklepe Komisije za nadzor javnih financ, potem pa se odločilo za uvedbo morebitne revizije, ki jo boste najverjetneje predlagali, mogoče izvesti v zelo različnih rešitvah. Ena je revizija samo konkretnega posla, ki ga obravnavate, drugo je predlog, ki sem ga slišal maloprej, tretja je tudi nekoliko razširjena revizija poslovanja generalnega sekretariata, pa tudi nekaj drugih možnosti je; o tem se bo avtonomno odločilo Računsko sodišče po pogovoru s kolegi na Računskem sodišču.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. No, o predlaganih sklepih bomo na koncu o vsakem posebej glasovali in tudi še dodatno razpravljali. Vsekakor pa je možno, da predvsem tretji sklep, ki je vezan na priporočilo komisije Računskemu sodišču, tudi dopolnimo.

Nadaljujemo. Želite besedo, predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije? Dr. Robert Šumi, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Komisija za preprečevanje korupcije že več kot desetletje spremlja področje lobiranja, od takrat sprejeta Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, in postopoma tudi potem polni evidence in jih objavlja na transparenten način na spletni strani. In ker so podatki javni, bom že danes v bistvu predstavil nekaj številk, ki zanimajo vas, prisotne; vse ostalo pa lahko potem pridobite od nas tudi na podlagi zaprosila oziroma zahteve.

Glede na to, da gre za konkretno usmerjeno vprašanje, smo pregledali svoje zapise in lahko povem, da je v času aktualne Vlade Republike Slovenije, torej od lanskega leta do danes, komisija prejela osem zapisov o lobističnih stikih, kjer je kot lobiranec zabeležen predsednik Vlade, gospod Janez Janša, in le en zapis se je nanašal na področje medicine oziroma zdravstva. Od funkcionarjev in javnih uslužbencev Kabineta predsednika Vlade pa smo prejeli še dodatnih 184 zapisov o lobističnih stikih, od tega je 17 nekako s področja medicine oziroma zdravstva, medtem ko pri petih od teh pa ne gre za lobiranje, ker so bili kot lobisti napačno zabeleženi predstavniki interesnih organizacij javnega sektorja. V času desete Vlade med leti 2012 in 2013 pa je komisija prejela štiri zapise o lobističnih stikih, od katerih sta se dva nanašala na področje medicine oziroma zdravstva in je bil kot lobiranec zabeležen takratni predsednik Vlade, gospod Janez Janša. Kabinet Vlade v tistem času pa je komisiji posredoval 16 zapisov, vendar sta se na zdravstvo nanašala zgolj dva zapisa, ki sta pa že vključena pod predsednika Vlade.

Lahko tudi povem, da imamo tudi podatke o tem, koliko posamezna poslanska skupina prejme teh… koliko v bistvu prijavi posameznih lobističnih stikov, in to vam lahko potem posredujemo, če boste to potrebovali.

Hvala lepa.