Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 15. sejo Obora za gospodarstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: mag. Alenka Bratušek iz Poslanske skupine SAB. Na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo mag. Karmen Furman nadomešča poslanca Franca Rosca, poslanka Nada Brinovšek nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko, poslanec mag. Dejan Židan nadomešča poslanca Soniboja Knežaka. S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora. V poslovniškem roku sem prejela predlog Državnega sveta za umik 4. točke dnevnega reda: predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011, EPA 1939/8, katerega predlagatelj je Državni svet.

Preden preidemo na odločanje o predlogu za umik sprašujem, ali želi predstavnik predlagatelja predloga zakona in obenem predlagatelj umika točke podati obrazložitev razlogov za svoj predlog za umik 4. točke? Želi. Beseda je vaša. Prosim, da se za magnetogram predstavite in poveste institucijo.

Spoštovana predsednica Odbora za gospodarstvo, gospa Mateja Udovč! Spoštovani poslanci in poslanke! Spoštovani gostje! Moje ime je Mitja Gorenšček, državni svetnik in bi vam danes na kratko obrazložil našo prošnjo za umik z dnevnega reda 15. seje Odbora za gospodarstvo predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb z sodnega registra.

Državni svet je v zakonodajni postopek vložil predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011. K predlogu zakona sta mnenje podala tako Vlada Republike Slovenije, in sicer 8. julija, kot Zakonodajno-pravna služba, ki je mnenje podala 26. avgusta. In oba sta izpostavila določeno vprašanje v zvezi s katerimi so v teku razgovori glede razrešitve teh odprtih vprašanj in priprave ustreznih amandmajev v zvezi s temi pripombami. Zato prosim odbor, da se obravnava predloga zakona umakne z dnevnega reda današnje seje in se uvrsti na naslednjo sejo. Hvala.

Hvala lepa za vašo kratko predstavitev. Ali želi predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo podati mnenje? Ne želi. Ali želijo svoja stališča o predlogu za umik točke predstaviti predlagatelji poslanskih skupin? Izvoli.

Ja, tudi mi se strinjamo v Slovenski demokratski stranki, da se predlog zakona umaknem, da pogleda o amandmaje, da se še enkrat pregleda, da bodo zadeve celovite in potem sprožimo to proceduro. Najlepša hvala.

Hvala lepa, Francu Brezniku, ki je predstavil stališče Poslanske skupine SDS. Želi še kdo podati stališče? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na glasovanje o umiku 4. točke z dnevnega reda današnje seje Odbora za gospodarstvo.

Pred tem pa moram prebrati še eno pooblastilo. Poslanca Gregorja Periča nadomešča poslanec Dušan Verbič iz Poslanske skupine SMC.

Prehajamo na glasovanje o umiku. Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za umik 4. točke dnevnega reda sprejet.

Hkrati vas obveščam, da ste 1. 9. 2021 prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda za 2.A točko. 2.A točka – Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive evropskega parlamenta in sveta o potrošniških kreditih, EPA 2075/VIII, EU 1018. Razširitev je določena na podlagi 154.d člena Poslovnika, ki ureja zadeve EU. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora skupaj s širitvijo z 2.A točke in brez 4. točke.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O STROJIH IN STROJNI OPREMI, EPA 2044/VIII, EU U1016.

Predlagatelj stališča Republike Slovenije je Vlada. Odbor je matično delovno telo za obravnavo te točke, ki jo bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. K predlogu stališča ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Vse navedeno velja tudi za 2. in 2.A točko dnevnega reda v okviru katerega bomo obravnavali EU zadeve. Predstavnika vlade prosim za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Državni sekretar Simon Zajc beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dober dan!

Obstoječa zakonodaja na področju varnosti strojev ne ustreza več trenutnim izzivom in novim tveganjem, ki jih prinaša tehnološki napredek ter ne zagotavlja skladnosti z obstoječo zakonodajo o varnosti proizvodov ter sodobnim zakonodajnim okvirom, ki vključujejo umetno inteligenci in kibernetsko varnost. Direktiva bo nadomeščena z uredbo EU, kar pomeni, da bodo določbe neposredno uporabljive. Glavni cilj predloga nove uredbe je zagotavljanje visoke ravni varnosti in zaščite za uporabnike strojev in druge ljudi, ki so jim izpostavljeni ter vzpostavitev visoke ravni zaupanja v digitalne inovativne tehnologije za potrošnike in uporabnike. Poleg tega mora uredba zagotavljati enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske subjekte in prost pretok strojev in strojne opreme v EU. Uredba tako zajema nova tveganja povezana z novimi digitalnimi tehnologijami. Za povečanje zaupanja v stroje in strojno opremo mora nova uredba zagotoviti pravno varnost glede vseh tehnologij, saj bi obstoječe vrzeli lahko ovirale enake konkurenčne pogoje za proizvajalce. Sedanja direktiva na primer predvideva voznika ali upravljavca odgovornega za gibanje stroja, vendar pa ne upošteva možnosti, da ni voznika in ne postavlja nobenih zahtev za avtonomne stroje. Polega tega uredba predvideva ponovno oceno strojev, ki veljajo za visoko tvegane in ponovno oceno postopkov skladnosti. Predlog uredbe namreč določa pravila za razvrščanje strojev in strojne opreme z visokim tveganjem ter komisiji daje pooblastilo za sprejemanje deligiranih aktov za prilagoditev seznama strojev in strojne opreme z visokim tveganjem, ki so v navedeni v prilogi 1. Proizvajalci strojev in strojne opreme z visokim tveganjem bodo lahko oceno skladnosti z bistvenimi varnostni in zdravstvenimi zahtevami iz priloge tri izvajali le s sodelovanjem priglašenih organov, in sicer odvisno od postopkov ugotavljanja skladnosti. Z uredbo se tudi omogoči predložitev informacij in navodil v elektronski obliki. Predlog uredbe zahteva, da proizvajalci predložijo potrebne informacije in navodila za uporabo strojev in strojne opreme v papirni ali elektronski obliki. V direktivi o strojih je bilo obvezno zagotoviti vse informacije o strojih ali strojni opremi v papirnati obliki. Od takrat pa se je seveda uporaba interneta in digitalnih tehnologij močno povečala. Zahteva po izdaji tiskanih različic namreč povečuje stroške in upravna bremena za gospodarske subjekte in negativno vpliva na okolje.

Poleg tega postopki ugotavljanja skladnosti strojev ali strojne opreme se tudi s to uredbo urejajo. Uredba namreč določa po katerem postopku se ugotavlja skladnost strojev ali strojne opreme z visokim tveganjem iz priloge 1 ter kakšni so postopki ugotavljanja skladnosti pri delno dokončanih strojih. V uredbi je na novo definirana zahteva, da je pri določenih postopkih ugotavljanja skladnosti obvezna vključenost priglašenih organov, ki morajo imeti za postopke ugotavljanja skladnosti primerno osebje, opise postopkov za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti, potrebna sredstva za ustrezno izvajanja strokovnih in upravnih nalog povezanih z dejavnostnimi ugotavljanja skladnosti ter dostop do vse potrebne opreme ali naprav. In še zadnje, uredba o strojih in strojni opremi določa, da se vsak proizvod, ki je zasnovan in izdelan v skladu s harmoniziranimi standardi ali delom standardov domneva, da je skladen z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz priloge 3. V kolikor ne obstaja harmoniziran standard ali pri evropskih organizacijah za standardizacijo prihaja do neupravičenih zamud pri postopku standardizacije se na Evropsko komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, ki določajo tehnične in specifikacije za bistvene zdravstvene in varnostne zahteve. V stališču zato podpiramo predlog uredbe o strojih in strojni opremi, saj direktiva o strojih ni več kos aktualnim izzivom in tveganjem in ne zagotavlja skladnosti z obstoječo zakonodajo o varnosti proizvodov in prihodnim okvirom vpliva integracije umetne inteligence in kibernetske varnosti v stroje in v strojno opremo. Toliko. Hvala za vašo pozornost!

Hvala lepa državnemu sekretarju Simonu Zajcu za dopolnilno obrazložitev predloga stališča.

Sedaj prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Poslanec Koražija, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo. Se bom kar navezal na gospoda Zajca, ki je ravno govoril o harmonizaciji odlokov oziroma tudi uredb. Po eni strani ste ravno govorili o tem, da pač te nove varnostne zdravstvene standarde pri proizvodnji, se pravi in distribuciji v Levici seveda pozdravljamo. Po drugi strani pa ne pozdravljamo tega poglabljanja enotnega trga EU, ki pa, žal, temelji na liberalizaciji trga fiksnega kapitala. Prost pretok blaga in storitev na trgu EU je pač postal absolutna vrednota, o kateri se ne sme dvomiti, svoboda kapitala niti evropski tehnokrati, niti domači politiki naj sprašujejo.

Bom pa se spet navezal nazaj na to harmonizacijo, pa me zanima, ali ste tudi predvideli kakšne oziroma po tej direktivi, ali so predvidene tudi določene kazni za te kršitve, če ne bo prišlo do te harmonizacije oziroma do uskladitve standardov na evropski ravni? Hvala.

Želi besedo državni sekretar?

Ja, lahko na kratko. Gre za uredbo, ki bo neposredno uporabljiva in v tej uredbi niso predvidene kazni za to vaše vprašanje. Drugače, kar pa se tiče enotnega trga je pa, mislim da, so pozitivni učinki tega tudi na naše gospodarstvo jasni in s tem ko se tudi standardi za varnost zahtevajo za vse stroje na celotnem trgu mislim, da samo vsi skupaj pridobimo. Torej, da ne prihaja do kakšnih različnih nivojev varnosti, glede na to iz katere države takšen stroj prihaja. Hvala.