15. redna seja

Odbor za kulturo

2. 9. 2021

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vsi vabljeni, vsi ostali prisotni prav lepo vas pozdravljam!

Pričenjam 15. redno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Felice Žiža, to smo dobili opravičilo imamo pa tudi nekaj pooblastil kot nadomestni člani in članice odbora pa sodelujejo: gospo Jerco Korče nadomešča poslanec Brane Golubović, mag. Branislava Rajića nadomešča Jurij Lep, poslanca Zmaga Jelinčiča nadomešča Jani Ivanuša, potem poslanca Sama Bevka nadomešča mag. Marko Koprivc in imamo pooblastilo poslanca Gregorja Periča iz kvota SMC, gospa Maša Kociper nadomešča poslanca Marka Bandellija. Vse prisotne še enkrat prav lepo pozdravljam.

S sklicem ste sprejeli naslednji dnevni red odbora, ki je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, druga obravnava in pod 2. točko bomo obravnavali Razno, če ima kdo od poslancev in poslank kakšen predlog ali pobudo. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora: predlog zakona, mnenja Vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta, poziv poslanskim skupinam s strani Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide v zvezi s predlogom zakona, pripombe Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenija, pripombe Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, pripombe Združenja gluho slepih Slovenije Dlan, pisno stališče generalnega direktorja RTV Slovenija glede predlaganega zakona. O predlogu zakona je bila dne 10. 6. 2021 opravljena tudi javna predstavitev mnenj. Torej k tej točki dnevnega reda sem vabila kot je razvidno iz sklica seje: Braneta Golubovića kot predstavnika predlagateljev, Zakonodajno-pravno službo, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Javni zavod RTV Slovenija, potem Programski svet javnega Zavoda RTV Slovenija, Zvezo društev gluhih, naglušnih Slovenije, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, Združenje gluho slepih Slovenije Dlan, Nacionalni svet za kulturo ter gospoda Janoša Kerna predsednika Kulturniške zbornice Slovenije. Dodatno smo vabili še gospoda Danila Tomšiča predsednika Nadzornega sveta RTV Slovenija in gospod Tomislava Špilaka predsednika Odbora za problematiko programskih vsebin za invalide na RTV Slovenija. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek 27. 8. 2021. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih članih predloga zakona. Želi predstavnica predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom? Izvolite postopkovno, gospa Alenka Jeraj.

Hvala za besedo.

Jaz bi samo postopkovno vprašala zakaj je bil na sejo vabljen gospod Danilo Tomšič. Mi smo dobili včeraj iz RTV, da to imenovanje oziroma preglasovanje o novem predsedniku nadzornega sveta ni skladno z zakonom in kolikor vem je vložena tudi tožba tako, da stvari niso prav jasne in zaključene in ne razumem zakaj je bil gospod povabljen. Poleg tega ne obravnavamo kakšnega poročila Nadzornega odbora, ampak se bomo danes pogovarjali o sestavi programskega sveta tako, da me zanima po kakšni logiki je bil povabljen?

Violeta Tomić

Gospod Tomšič je trenutni predsednik Nadzornega sveta RTV Slovenija in prav je, da ga slišimo.

Besedo dajem predlagateljici zakona gospe Lidiji Divjak Mirnik, prosim.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav spoštovana državna sekretarka s ekipo, kolegice in kolegi, ostali vabljeni gostje!

Ta zakon smo kot se spomnite vložili že dolgega leta maja 2020 torej ima že kar nekaj brade. V LMŠ smo takrat pripravili popravke dveh členov Zakona o RTV, ki opredeljujeta sestavo in način imenovanja programskega sveta. Predlagali smo, da se politika odreče svoji aktualni pristojnosti imenovanje 16 programskih svetnikov in da izbiro prepusti neposredno civilni družbi ter strokovni javnosti, ker smo menili in še vedno menimo, da je to najbolj zrelo. Zakaj tako menimo? Zato, ker govorimo o javnem zavodu posebnega kulturnega in nacionalnega pomena o javnem zavodu. Če povem drugače zavodu, ki je zavezan javnosti ne državi, ne Vladi pravzaprav Vladi še najmanj. Zavodu, ki za javnost ustvarja in posreduje najbolj kakovostne in pa tudi raznovrstne programske vsebine tudi takšne, ki niso mogoče najbolj tržno zanimive za kakšne druge televizije. Namenjen je namreč vsem družbenim skupinam in tudi vsem okusom. Ni vse za vsakogar na RTV Slovenija je pa zagotovo za vsakogar nekaj in prav je tako, saj gre za javni servis.

Sedaj, če se vrnem k noveli. V LMŠ smo tako predlagali, da bi sedaj 29 članski programski svet RTV imel le še 23 članov tudi, zaradi operativnosti, kar smo videli še posebej pri zadnjih dogodkih na RTV. 13 bi jih bilo imenovanih po popolnoma enakem principu kot danes preostalih 10 od teh pa ne bi več odločali v tej dvorani torej o njih ne bi več odločali politiki, ker namreč nobenega utemeljenega razloga ni, da o članih programskega odbora RTV odloča politika nobenega. Odločati bi morala civilna družba in pa strokovna javnost in to neposredno in to je pravzaprav tisto, kar predlagamo.

Predlagamo, da o tem odloča tista strokovna javnost in tista civilna družba, ki pravzaprav odraža vse tisto, kar je poslanstvo RTV, kar predstavljajo področja, ki so temelj delovanja javnega zavoda od obveščanja, izobraževanja, do zabave, od informativnih vsebin, do kulture, do razvedrila, športa, otroškega, mladinskega programa tudi filmi, nanizanke, dokumentarni program, poljudnoznanstvene oddaje tudi kmetijske oddaje vse to je javna RTV, ki je zavezana izključno javnosti ne trgu, ne politiki in ne Vladi, zato takšen predlog.

Hvala lepa.

Violeta Tomić

Hvala, predlagateljici.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za kulturo gospa Ignacija Fridl Jarc?

Prosim.

Ignacija Fridl Jarc

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Bom na kratko podala mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Vlada sicer podpira idejo o potrebnem zmanjšanju števila članov programskega sveta, vendar predlaganih zakonskih rešitev ne podpira, ker gre za parcialne rešitve, ki ne naslavljajo širše problematike delovanja javnega Zavoda RTV Slovenija.

Hvala lepa.

Violeta Tomić

Hvala za vaše stališče. Želi besedo tudi gospa Uršula Menih Dokl? (Ne.) Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Mira Palhartinger?

Prosim, beseda je vaša.

Miroslava Palhartinger

Pozdravljeni! Hvala za besedo.

ZPS je svoje pisno mnenje k predlogu zakona pripravila seveda z vidika svojih poslovniško določenih nalog in ga je podala že pred dobrim letom dni. Večina pripomb, ki je v pisnem mnenju pač zajeta je posledica nejasnosti in pomanjkljive ureditve o posameznih določbah, zaradi česar se na določenih točkah zastavlja tudi vprašanje izvedljivosti pa tudi skladnosti z ustavnima načeloma pravne varnosti in iz 2. člena in enakosti iz 14. člena Ustave. Ker amandmaji, ki bi naše pripombe odpravili niso bili predlagani jih želim na kratko povzeti.

In sicer v pripombah k 1. členu je ZPS opozorila na presplošno pomensko preširoko in nedoločno opredelitev subjektov, ki naj bi imenovali člane programskega sveta RTV Slovenija pa tudi na pomanjkljivo ureditev pravil imenovanja ter odsotnost določb po nadzoru nad izvedenimi postopki. V primerih, ko gre za imenovanje enega člana subjekta s pravico imenovanja pa bi bilo več je treba predvideti tudi določene oblike usklajevanja, ki jih predlagane določbe na zagotavljajo. Posebno opozorilo smo namenili tudi določbi, po kateri naj bi bila pravica predlagati 5 članov, ki jih imenuje Državni zbor pridržana le po številu poslancev največjim političnim strankam. V okviru postopkov imenovanja v Državnem zboru je mogoče zagotoviti imenovanje določenega števila članov brez vnaprejšnjega omejevanja števila predlagateljev sicer pa stvarno utemeljeni razlogi, zaradi katerih je ta z vidika načela enakosti po mnenju ZPS sporna rešitev predlagana v obrazložitvi niso predstavljeni.

Opozorili smo tudi na vlogo javnega Zavoda RTV Slovenija v postopku imenovanja članov programskega sveta, ki v predlaganih določbah ni natančno urejena, zato tudi ni jasno kateri organ RTV Slovenija naj bi bil pristojen za izvedbo posameznih dejanj, kakšni so postopki po sprejemu sklepov o imenovanju in kako naj bi bil zagotovljen nadzor nad njihovo zakonitostjo in kakšno je pravno varstvo v postopkih imenovanja. Ob odsotnosti ustrezne ureditve teh vprašanj je vprašljivo kako naj bi se predlagana zakonska ureditev izvrševala, kar je pomembno tudi z vidika spoštovanja načela pravne države to je 2. člen Ustave.

ZPS je podala tudi pripombe k predlagani ureditvi načel in kriterijev za sestavo programskega sveta, način upoštevanja teh kriterijev namreč v predlaganih določbah, ki ostajajo zelo splošne, načelne in zelo programske narave ni konkretiziran, zato dopušča arbitrarno presojo.

Pripombe k 2. členu se nanaša na razloge za prenehanje mandata člana programskega sveta, saj predlog zakona ne ureja kako naj bi se ugotavljal obstoj okoliščin, ki naj bi pomenili razloge za prenehanje mandata, kakšen naj bi bil postopek odločanja o tem in kdo naj bi bil zanj pristojen predlagane spremembe tudi niso ustrezno obrazložene.

V zvezi s prehodnimi določbami je ZPS glede 3. člena pojasnila, da je določitev pravne podlage za dokončanje začetih postopkov smiselna le, če ti postopki tudi dejansko tečejo. Temeljno opozorilo pa je namenjeno pač dejstvu, da gre za določbo, ki je vsebinsko nezdružljiva z določbo 4. člena, po kateri naj bi mandat članov obstoječega programskega sveta prenehal z dnem uveljavitve tega zakona.

Nazadnje še pripomba k 4. členu. Gre za rešitev, ki bi bila lahko sporna z vidika načela varstva zaupanja v pravo, saj posega v mandat članov programskega sveta pred iztekom časa, za katerega so bili imenovani. Obstoj v javnem interesu izkazanih razlogov, ki bi dopustnost takega posega lahko utemeljili pa v obrazložitvi ni izkazan.

Hvala.

Violeta Tomić

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta Branimir Štrukelj?

Prosim.

Branimir Štrukelj

Hvala, predsedujoča predsednica za besedo.

Lepo pozdravljene, spoštovane poslanke in poslanci v imenu Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport!

V razpravi so svetnica in svetniki podprli intenco zakona, ki gre v smer razrahljanja tega prijema političnih strank, ki ga imajo nad programskim svetom v smer večje reprezentiranosti civilne družbe, pri čemer seveda nismo naivno menili, da bi s tem tudi prišli do politizacije, do depolitizacije, kajti vsi razumemo in vemo, da je pravzaprav to bolj iluzija kot kaj drugega, vendar pa je pristop civilne družbe bistveno širši manj partikularen v smislu realizacije teh dominantnih interesov političnih strank, ki so zlasti, da se njihov vpliv krepi in povečuje in zato kot orodje uporabljajo tudi programski svet tako, da ta intenca je bila absolutno podprta tako kot tudi zmanjšanje števila članov in članic tega programskega sveta. Bili pa so hkrati tudi pomisleki posameznih svetnic in svetnikov še zlasti, kar se tiče drugih vprašanj, ki niso tukaj odprta in tukaj smo sledili tudi opozorilom zaposlenih na RTV zavodu, da bi bilo potrebno tudi še nekatere druge ključna vprašanja razrešiti med drugim tudi sedaj aktualna razmerja med nadzornim svetom in programskim svetom. Ampak tukaj sedaj ne želim naštevati teh vprašanj, ki se sedaj neposredno ne tičejo tega predmeta, ki je v razpravi. Ob torej načelnem podpiranju intence zakona, ki bi po naši presoji v pravo smer so posamezni svetniki opozarjali tudi seveda tu je bilo pričakovati tudi glede na predlagano sestavo programskega sveta opozorila o nezastopanosti oziroma o neustreznosti tega nabora zlasti tukaj izpostavljamo opozorilo, da pri vprašanju reprezentiranosti kulture recimo je bila spregledana Kulturniška zbornica in pa da ena ključnih razvojnih podsistemov v vsaki državi to je raziskovalna dejavnost nima ustrezne reprezentacije. To sta bili dve konkretni opozorili in na podlagi stališč zaposlenih in teh opozoril, ki sem jih povedal na koncu komisija ni podprla predlaganega zakona.

Hvala lepa.