Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, nadaljujemo sejo, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, BRUSELJ, 13. julij. Gradivo smo prejeli od Vlade 8. julija na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Naprošam državno sekretarko na Ministrstvu za finance mag. Majo Hostnik Kališek, da nam predstavi izhodišče za udeležbe slovenske delegacije na zasedanju Sveta.

Hvala. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Dovolite mi, da vam predstavim izhodišča za zasedanje Sveta Ekofin, ki bo potekalo v torek, 13. Julija 2021. Dan pred tem pa bo zasedala evro skupina. Slovensko delegacijo bo na obeh zasedanjih vodil minister za finance mag. Andrej Šircelj, ki bo tudi prevzel vlogo predsedujočega Svetu Ekofin za prihodnjih šest mesecev.

Uvodoma bo Svet Ekofin opravil orientacijsko razpravo o svežnju trajnostnem financiranju, ki ga je evropska komisija objavila 6. julija 2021 in vključuje prenovljeno strategijo za trajnostno financiranje in zakonodajni predlog o uvedbi standarda EU za zelene obveznice. Nova strategija za trajnostno financiranje določa več pobud za obvladovanje posledic, podnebnih sprememb in drugih okoljskih izzivov, hkrati pa povečuje naložbe in vključenost malih in srednjih podjetij v prehod EU na trajnostno gospodarstvo.

Predlog Uredbe o evropskem standardu za zelene obveznice vzpostavlja prostovoljni standard, ki bo na voljo vsem izdajateljem, da bi podprli financiranje trajnostnih naložb. Poenoteni standardi bodo odpravljali ovire na trgih in območjih usmerjanje finančnih tokov zelenim projektom. Republika Slovenija pozdravlja rešitve, ki bodo izboljšale razvoj trajnostnega financiranja, saj se zavedamo, da se bodo spremembe odražale na celotnem evropskem finančnem sistemu, kar bo pozitivno vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo.

Republika Slovenija si bo pri obravnavi predloga Uredbe o standardu zelenih obveznic prizadevala za dosego čim večjega napredka, če bo možno tudi dosego splošnega dogovora na Svetu in začetkom trialoga z Evropskim parlamentom.

V nadaljevanju bo minister mag. Šircelj predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju ekonomskih in finančnih zadev. Osrednji element skupne strategije okrevanja predstavlja izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer se bo v času slovenskega predsedovanja zaključil postopek potrjevanja nacionalnih načrtov v Svetu in začelo spremljanje izvajanja. Uspešno okrevanje bo cilj tudi pri prilagojenem izvajanju skupnih fiskalnih pravil, ki bodo omogočile ustrezno ravnotežje med ukrepi za podporo gospodarske rasti in stabilnosti javnih financ tudi po koncu krize covid 19.

Posebna pozornost bo posvečena sprejemanju proračuna za leto 2022. Na področju finančnih storitev bo Slovenija nadaljevala z aktivnostmi v zvezi z bančno unijo implementacijo Bazel treh standardov, ukrepih na področju preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma, zakonodajnih predlogih s področja digitalnih financ ter delom na evropskem standardu za zeleno obveznico.

Na področju zavarovalništva bo pomembna revizije direktive Solventnost 2. Na področju obdavčitve se bo zakonodajno delo osredotočalo na dosje digitalne dajatve ter mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah obdavčitev energentov in električne energije ter delo na področju direktive o administrativnem sodelovanju.

Slovensko predsedstvo bo v razpravah glede minimalne stopnje obdavčitve in obdavčitve digitalnega gospodarstva upoštevalo dogovor OECD G20. Osrednja točka tokratnega zasedanja Sveta Ekofin bo sprejem izvedbenih sklepov Sveta o odobritve ocene načrta za okrevanje in odpornost za prvih 12 držav članic za katere je Evropska komisija že podala svojo oceno. Slovensko predsedstvo bo zagotovilo vse potrebno za čim hitrejše izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter v predvidenem roku odobritev nacionalnih načrtov v okviru Sveta. Naš cilj je omogočiti državam članica, da čim prej pridobijo sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Na zasedanju se pričakuje tudi sprejem sklepov ob poglobljenih pregledih za 12 držav članic v okviru procesa makroekonomskih neravnotežij za leto 2021. Glede na trenutno stanje Evropska komisija ni sprejela novih odločitev v zvezi z uvedbo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Ministri se bodo seznanili tudi s potekom zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G 20, ki poteka danes in jutri, 9. in 10. julija 2021 v Benetkah. Minister mag. Šircelj bo v vlogi predsedujočega Svetu Ekofin na srečanju zastopal stališča EU. Evro skupina bo zasedala 12. julija 2021 v redni in vključujoči sestavi. Na dnevnem redu zasedanja v redni sestavi obravnava fiskalne naravnanosti evro območja ter pregled stanja uvedbe digitalnega eura. Vključujoči sestavi se bo seznanila s potekom junijskega Evro vrha s posebnim poudarkom na razpravah o bančni uniji, pripravi na prihodnje delo.

Ministri bodo izmenjali tudi poglede na mednarodno razsežnost gospodarske in finančne politike euro območja z Dr. ………….. ministrico za finance ZDA. Ob robu obeh zasedanj bo preko videokonference potekal tudi ekonomski in finančni dialog med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo. Sodelujoči bodo obravnavali zaključke glede ekonomskih programov držav Zahodnega Balkana in Turčije. Odpravili bodo tudi, opravili bodo tudi razpravo o gospodarskih razmerah v okviru pandemije covid 19 in ukrepih politike za podporo trajnostnemu in vključujočemu okrevanju. Hvala.

Hvala za vašo predstavitev. Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil dr. Trček. Beseda je vaša.

Ja, dobro jutro, hvala. Seveda je bil na to, kar je povedala državna sekretarka bi lahko enih pet ur kaj dodal, pa postavil kakšno vprašanje, pa bom v osnovi zelo kratek.

Zdaj prva zgodba e obveznice ali zelene obveznice, kakor koli jih že imenujemo vsem vlagateljem na trgu. Tukaj zgolj en razmislek, poslušamo zadnje leto, imamo visoke bonitete, krasno krediti so poceni gor in dol, ampak seveda srednjeročno in dolgoročno se postavlja vprašanje od koga boš odvisen. Veste, eno je, ko boste imeli Japonsko, skoraj ničelna rast pa čez 200% BDP zadolženosti ampak ne mali del te zadolženosti je bila notranja zadolženost. Se mi zdi tudi v luči tega, a bojo te zelene obveznice vsem vlagateljem prevladovali ne vem če rečem azijski denar pa ameriški fondi ali tukaj bi mogoče kak komentar ali odgovor državne sekretarke.

Zdaj neka druga zgodba so načrti za okrevanje in odpornost. Tukaj bi se dalo na dolgo in široko govoriti ne glede kakšna bi bila vlada, tudi če bi bila drugačne drugače sučna bi bil do našega načrta kritičen. Ima neke elemente okrevanja, nima pa elementov odpornosti, pa to ni zgolj kritika slovenskega NOO, to je kritika kar nekaj NOOjev, ki to problematiko zelo dobro spremljam in je to bolj nekako izziv, verjetno bolj za neko naslednjo sestavo Državnega zbora kot za to. Veste mi v tej državi po 30 letih znamo premalo misliti kot jaz rečem kako bodo penezi delali peneze. Toliko zgolj na kratko. Hvala.

Hvala dr. Trčku. Še kakšen interes za razpravo? Ni. Državna sekretarka, boste odgovorila?

Ja v bistvu z evropskim standardom za zelene obveznice so pač določeni so standardi, ampak o tem ni določeno zdaj od kje prihaja denar. Gre za to, da se pač podpre financiranje trajnostnih naložb.

Hvala. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 13. julija in jih podprl.

Začenjamo z glasovanjem. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

S tem ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 2. Točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2A. TOČKO DNEVNEGA REDA

Predsednik, se opravičujem meni kartica ni delovala, sem pa ugotovil. Če ocenjujete, da je potrebno, da ponovimo ali pa ne.

9 proti 0 je bilo glasovanje, tako da mislim, da je zadeva ok.

Naprošam državnega sekretarja gospoda Zlatka Rateja, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališč Republike Slovenije do nje.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Ta tako imenovana insolvenčna uredba je bila sprejeta leta 2015 in se nanaša na insolvenčne postopke, ki se začnejo v kateri držav članic Evropske, imajo pa povezavo s kakšno drugo državo članico.

Ta odredba vsebuje dve prilogi. V prilogi A k uredbi se nahaja seznam različnih vrst insolvenčnih postopkov za vsako državo članico. Z njeno pomočjo je mogoče ugotoviti, ali se za določen insolvenčni postopek uporablja uredba ali pa ne. V prilogi B je seznam oseb, ki so stečajni upravitelji za vsako državo članico. Na njegovem temelju je mogoče ugotoviti, ali za osebo, ki je bila postavljena za stečajnega upravitelja v kakšni državi članici velja ta navedena uredba. Prilogi sta sestavni del uredbe, spremenita se lahko le tako, da se sprejme uredba s katero se spremeni do takrat veljavna uredba. To je v rednem zakonodajnem postopku.

Prilogi sta bili doslej posodobljeni dva krat, nazadnje v letu 2018. Tokrat je na mizi nov predlog. Nizozemska, Italija, Litva, Ciper, Poljska, Nemčija, Madžarska in Avstrija so namreč Evropski komisiji sporočile, da so uvedle bodisi nove vrste insolvenčnih postopkov bodisi nove vrste stečajnih upraviteljev. V nobeni od listin se ne predlaga kakršnakoli vsebinska sprememba insolvenčne uredbe. Edini namen je posodobitev obeh seznamov. Namreč seznamov vrst insolvenčnih postopkov in stečajnih upraviteljev.

Slovenija podpira predlog evropske uredbe o nadomestitvi prilog A in B k evropski uredbi o postopkih v primeru insolventnosti. S posodobitvijo seznamov se doseže to, da so seznami natančni, insolvenčna uredba pa zadošča namenom zaradi katerih je bila sprejeta.

Naj s tem zaključim krajšo predstavitev in se zahvalim za vašo pozornost.

Hvala državnemu sekretarju za to predstavitev. Na 67. seji, 7. 7. 2021 je gradivo k 2A in2B točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ju prejeli. Za predstavitev mnenja Komisija Državnega sveta k predlogu stališča Republike Slovenije naprošam podpredsednika komisije gospoda Igorja Antauerja.