Dober dan, lepo pozdravljeni. Začenjam 60. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članica odbora. Poslanci Marko Bandelli, Matjaž Han, Jože Lenart, Luka Mesec, Primož Siter in poslanka Andreja Zabret. Kot nadomestna članica na seji odbora sodeluje poslanka Karmen Furman namesto poslanca Jureta Ferjana. S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red kot vam bil poslan. Preden preidemo na obravnavo 1. točke dnevnega reda imam še eno pooblastilo, in sicer poslanec Aleksander Reberšek nadomešča poslanca Jožefa Horvata iz poslanske skupine Nove Slovenije.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI. Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je nujni postopek pri tem zakonu potrdil na 112. seji 2. julija letos. K obravnavi te točke so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Banke Slovenije in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo dodatno gradivo k predlogu zakona, in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Bili so vloženi amandmaji, in sicer poslanke skupine SDS, NSi in SMC so vložile amandmaje k 13. členom predloga zakona. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Za uvod dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, državnemu sekretarju gospodu Petru Ješovniku. Prosim.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Osnovni cilj predloga zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, ki je pred vami, je prenos določb direktive 2019/21-62 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic. Omenjena direktiva je prva direktiva, ki minimalno harmonizira strukturne lastnosti kritih obveznic in izvajanja nadzora nad kritimi obveznicami kot vrednostnim papirjem v državah članicah Evropske unije. Trenutno je regulacija kritja obveznice kot vrednostnega papirja prepuščena državam članicam samim in na tak način ni poenotena v Evropski uniji. Medtem, ko so pravila glede vlaganja s strani kreditnih institucij v krite obveznice že poenotena, s prenosom določb direktive 2019/21-62 pa bodo tudi strukturne lastnosti in kritno premoženja kritnih obveznic minimalno poenotene v vseh državah Evropske unije. Direktiva 2019/21-62 pri prenosu določb v nacionalne okvire predpisuje oziroma dopušča državam članicam več diskrecijskih možnosti ali opcij. Le-te so v predlogu zakona upoštevane na način, da je zasledovanje najvišja možna varnost vlagateljev v krite obveznice.

V Sloveniji že imamo Zakon o hipotekarni in komunali obveznici tako imenovani ZHK1, ki pa ni v celoti usklajen z omenjeno direktivo. Glede na to, da je potrebno za popoln prenos direktive 2019/21-62 obstoječi zakon pomembneje nadgraditi v več delih, smo se odločili, da pripravimo nov zakon in ne novele. Ključne rešitve v predlogu zakona so poenotenje strukturnih lastnosti kritih obveznic kot vrednostnih papirjev, dvojno zavarovanje vlagateljev v krite obveznice, izvzetost iz postopka reševanja in prisilnega prenehanja kreditnih institucij, zahteve glede kritnega premoženja in njihovega upravljanja, zahteve glede izvajanja javnega nadzora nad izdajo, poslovanjem, upravljanjem kritih obveznic ter zahteve glede javnega obveščanja vlagateljev. V Sloveniji še nobena kreditna institucija ni izdala krite obveznice, saj mora biti obseg izdaje precejšen, da opraviči stroške izdaje. Kreditne institucije v Republiki Sloveniji se trenutno ne financirajo z izdajo kritih obveznic. vzpostavite poenotenega okvirja za krite obveznice bi lahko spodbudila razvoj tega trga tudi v Sloveniji, ki bi lahko doprinesel k bolj stabilnejšemu viru financiranja za kreditne institucije, kar bi lahko vodilo k ugodnejšim hipotekarnim kreditom za potrošnike in podjetja, vlagatelji pa bi imeli na voljo varnejše alternativne naložbe. Predlagam da predlog zakona in predlagane amandmaje koalicije podprete. Predsednik, hvala za besedo.

Hvala, gospod državni sekretar.

Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite, prosim.

Hvala za besedo.

Kot je ustaljeno se je Zakonodajno-pravna služba do predlaganega zakona opredelila pisno. V uvodu smo enako kot ravnokar predlagateljica poudarila, da gre za prenos direktive, vendar se je Zakonodajno-pravna služba za ta poudarek odločila zaradi časovne komponente poteka zakonodajnega postopka, ki je v uvodu pisnega dela mnenja tudi podrobneje obrazložen. Sicer pa smo v pisnem mnenju izpostavili predvsem kratko obrazložitev predlaganih rešitev, ki kot taka ne doprinaša k razumevanju predlogov. Rešitve same po sebi niso jasne, niso nedvoumne in zato je Zakonodajno-pravna služba ocenila, da jih je potrebno nadgraditi. Zato je pa možnost na tej obravnavi in v bistvu je to zadnja možnost, in sicer s predlaganimi amandmaji. Tri poslanske skupine so sicer vložile predloge za amandmiranje posameznih členov in ti v določenem delu sledijo podanim pripombam, vendar pa ta možnost nadgradnje zakona ni izkoriščena v takem obsegu kot bi bila lahko. Posamezna vprašanja so še vedno odprta. Tako ni na primer jasno razmerje med nadzorom in javnim nadzorom, to je 1. in 3. člen, zlasti pri javnem nadzoru ni jasno kdo ga izvaja, ni jasno kdaj gre za evropsko krito obveznico, ki izpolnjuje z zakonom zahtevane pogoje in kdaj gre za krito obveznico, ker je termin, ki ga uporablja zakon. Jasno ni tesno sodelovanje opredeljeno v 38. členu. Izhajajoč iz direktive smo na primer izhajali pri pripombi k 10. členu, kjer direktiva določba odvzem dovoljenja izdajateljici kadar to dovoljenje za izdajo pridobi na podlagi lažnih podatkov, zakon odvzema dovoljenja v takem primeru ne predvideva. To je rešitev iz 10. člena.

Potem nejasen je na primer 17. člen, ki določa, da je nepremičnina na kateri je ustanovljena hipoteka na dan ustanovitve hipoteka prosta osebnih služnosti in na njej ni ustanovljena stavbna pravica. Določba tako kot je predlagana ni jasna in sicer ni razumljivo ali to pomeni, da se lahko hipoteka ustanovi samo na nepremičnini, ki je bremen prosta oziroma ali to pomeni kadar se ustanovi na nepremičnini, ki je obremenjena, da te obremenitve prenehajo in kako je v takem primeru s posegom v pravice teh, ki imajo ustanovljene osebne služnosti oziroma stavbno / nerazumljivo/.

Zanimiva je na primer tudi rešitev iz 33. člena, kjer določa pogoje za skrbnike kritega premoženja, na eni strani je to lahko pooblaščeni revizor po Zakonu o revidiranju. Pogoji, ki jih mora nekdo izpolnjevati, da je lahko pooblaščen revizor, se nanašajo na raven izobrazbe, na delovne izkušnje, na nekaznovanost, na strokovna znanja. Predlog zakona pa določa, da je to lahko po drugi strani tudi oseba, ki je drugače strokovno usposobljena. Problematične so tudi prehodne in končne določbe, in sicer bistveno je to, da ni razvidno ali so posledice vezane na uveljavitev ali na uporabo zakona, zato Zakonodajno-pravna služba vztraja pri pripombah podanih v pisnem mnenju. Hvala.

Hvala, gospa Arko Fabjan.

Zdaj sprašujem predstavnika Banke Slovenije ali želi besedo? Gospod Jurij Žitko, izvolite, prosim.

Samo na kratko. Banka Slovenije podpira namen, ki ga zasleduje ta predlog zakona. Predlog smo dobili tudi v mnenje, naše mnenje je bilo upoštevano, računamo, da če bo potrebno zakon zaradi pripomb Zakonodajno-pravne službe še dodatno popraviti se bo to storilo. Hvala.

Hvala, gospod Žitko.

Sprašujem še predstavnika Agencije za trg vrednostnih papirjev ali želi besedo? Prosim vas, gospod, da se predstavite z imenom in priimkom za magnetogram. Izvolite, prosim.

Agencija za trg vrednostnih papirjev. Zakon se na delovanje agencije nanaša v manjšem delu, v tem delu je bil z nami usklajen in s tega vidika predlogu zakona tudi ne nasprotujemo, seveda se pa pridružujemo mnenju kot ga je dala Banka Slovenije v primeru, da je treba zakon popraviti bi bilo smiselno, da se to naredi. Hvala.

Hvala.

Zaključili smo uvodne predstavitve. Kolegice poslanke, kolegi poslanci, predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasujemo skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. Torej, prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih. K 1. členu Zakona o hipotekarni in komunalni obveznosti nimamo vloženih amandmajev, zato sprašujem kdo želi razpravljati. Poslanec Dušan Verbič, prosim.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Prav lep pozdrav vsem prisotnim tako članom kot tudi vabljenim!

Glede na to, da imamo zelo specifični zakon, je prav, da je nekaj splošnih besed kar se tiče samega zakona. Moram priznati uvodoma, da sem velik zagovornik še posebej sedaj, ko smo dejansko v nekem recimo temu nezavidljivem gospodarskem prostoru ali sedanjem času, ki je vezano na epidemijo in gospodarstvo se počasi okreva in zaradi tega sem tudi sam velik zagovornik, da se tudi gospodarstvo mora oživiti in eden od vzvodov ali momentov je prav gotovo tudi da se bolj razširi poslovanje na tako imenovanih finančnih kapitalskih trgih. Tukaj imam v mislih vključujoč tudi tako imenovano borzno poslovanje. Seveda sem trdno na stališču, da to ne sme biti brezglavo in z določeno mero previdnosti, vendar ne toliko s strani institucionalnih vlagateljev, kajti sem na stališču, da so institucionalni vlagatelji zelo vešči svojega posla. Velik poudarek ali stvar, ki moramo imeti z veliko dozo zaskrbljenosti, pozornosti, pa je predvsem, da regulatorji finančnega trga v Republiki Sloveniji dobesedno izvajajo svoje pristojnosti skladno z zakonom in z veliko skrbnostjo in to imam predvsem v mislih Banko Slovenije tudi agencijo za trg vrednostnih papirjev, nenazadnje tudi Agencijo za zavarovalni nadzor. Tukaj moramo to posebno izpostaviti predvsem zaradi tega, kajti imamo pred seboj prav gotovo tisto slabo prakso finančnega regulatorja predvsem Banke Slovenije iz obdobja 2008-2013. In ne da bi kakorkoli v zvezi s tem imel neko razpravo, vendar je resnično to področje, ki mora imeti določeno pozornost. Osebno vsa leta od kar sem tukaj prisoten sem nekako zelo na stališču, da ne glede katera politična opcija na izvršilni veji oblasti, zagovarjam, da bi morali finančni regulatorji biti združeni v eni pravni osebi, to kar sem ravnokar omenil, se pravi Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za / nerazumljivo/ nadzor in tukaj dodajam prav gotovo tudi ta del nadzor nad bančnim poslovanjem, ki se izvaja v okviru Banke Slovenije. Trdno sem prepričan, da samo s takim finančnim močnim regulatorjem bi se lahko zagotovil še bolj kvaliteten nadzor nad poslovanjem kot omenjeno finančnega in kapitalskega trga, kajti za tako obliko združenosti, kar pomeni organizacijsko, tehnološko, kadrovsko in vodstveno enovito poslovanje regulatorja daje veliko verjetnost, da ni kakšnih odstopaj, zlorab ali slabosti na finančnih trgih. Toliko predvsem v tem kontekstu, pa mislim, da bo priložnosti še v naslednjem tednu nekoliko več, kajti ta zakon, ki je pred nami s temi tako imenovanimi kritnimi obveznicami, ima, če smo zelo odkriti veliko dobre plati. Hkrati pa se preprosto moramo zavedati, da so lahko tudi pasti, ki v primeru, da finančni regulator kapitalskih trgov ne izpolnjuje svojih obveznosti so določene slabosti, ki gredo lahko tudi v negativno smer. Si bom pa dovolil, ker imamo tukaj nekako tudi vabljene predstavnike, nekaj vprašanj, pa potem ne bom zelo dolg. Kot prvo ali je možno dobiti informacijo s strani Banke Slovenije, ki je predstavnik tukaj, ali ima SID banka, Deželna banka, Delavska hranilnica ter ostale hranilnice v Republiki Sloveniji že dovoljenje za izdajo teh tako imenovanih kritnih obveznic? Zakaj to sprašujem? Predvsem zaradi tega, kajti v teh bankah je lastniški delež tudi države in tudi slovenskih pravnih, fizičnih oseb in v primeru kakršnihkoli slabih odklonov ali poslovne odločitve je posledica tudi praktično kapitalska neustreznost in vemo kaj se nam je zgodilo v letu 2013. Za banke v tuji lasti preprosto me sploh ne zanima, kajti, če to nastopi je stvar tujih lastnikov. Druga vsebina, ki je s tem povezana, pa mogoče bo danes kaj razprave ali je odgovor s strani pripravljavcev tega zakona kako je recimo temu varovano ali da ne pride do nekih slabosti s tem tako imenovanim kritnim premoženjem, nekako je tukaj bilo govora tudi s tem tako imenovanim kritnih skladom, kajti to so stvari, ki, če smo podrobno poslušali predstavnico Zakonodajno-pravne službe, ima v neki smeri bolj na načelni, ne pa toliko na vsebinski stvari nek pomislek.

Tisto, kar bi rad v tej priložnosti posebno tudi izpostavil, ali je Banka Slovenije kot ključni v tem primeru regulator poleg ATVP, kaj se je od leta 2013 spremenilo ali organizacijsko prilagodilo sodobnim ali novim pristopom, kajti prav gotovo se želi tudi v Republiki Sloveniji, ki je povezano s čezmejno obliko res razvoj ali oživitev tega finančno-kapitalskega trga, da ne bi kot v temu primeru finančni regulator ne ponovil iste napak kot se je takrat dogajalo, kajti nadzor vem kakšen je bil in še danes po tolikih letih so zadeve odprte ravno iz tistega naslova pred Ustavnim sodiščem. In še eno vprašanje imam, predvsem ali in koliko je poleg bank, ki so tako ali drugače delno v lasti države in slovenskih pravnih oseb / nerazumljivo/ banke s tujim lastništvom in imajo sedež v Sloveniji, če imajo dovoljenje za izdajo teh tako imenovanih kritnih obveznic, se pravi hipotekarnih in tako imenovanih komunalnih obveznic. Na sploh, če lahko rečem glede na to, da pri pogledu tega samega zakona sem, kot sem uvodoma rekel, naklonjen in prav je, da se v Sloveniji te tako imenovane, ki je povezan tudi z dvema drugima točkama, investicijsko bančništvo ali kakorkoli že razširi, kajti finančni trgi so tisti, ki morajo delovati sploh, ker so tudi spodbuda za gospodarstvo in na tej točki bom končal. V nadaljevanju se nimam namena več oglašati, prav gotovo pa podpiram amandmaje, ki so vloženi s strani koalicije, bi pa za konec vseeno postavil vprašanje predlagatelju. V gradivu je zapisano, da smo prvi, ki v sistemu evro držav, ki to direktivo prenašamo in ali to pomeni vprašanje je namenjeno v smeri ali je to / nerazumljivo/ neka prednost, če država, ki prva gre s to obveznico in z aktivnostjo bo imela v svojih poslovnih odločitvah na finančnih trgih neke prednosti pred drugimi državami. Hvala lepa za morebitne odgovore.