Spoštovani, lep dober dan vsem prisotnim! Začenjam 29. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne!

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili, in sicer: Ljubo Žnidar nadomešča Tomaža Lisca, Poslanska skupina SDS.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje, 28. 6. 2021, ste prejeli naslednji predlog dnevnega reda: Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021, nujni postopek. Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POZEBE V KMETIJSKI PROIZVODNJI MED 5. IN 9. APRILOM 2021, NUJNI POSTOPEK.

Predlagateljica predloga zakona je Vlada.

K obravnavi te točke smo vabili: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.

S sklicem seje ste poleg predloga zakona naknadno prejeli še: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 6. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pojasnila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k mnenju ZPS z dne 29. 6. 2021. Danes pa ste na klop prejeli še amandmaje poslanskih skupin SDS, SMC in Nove Slovenije – Krščanskih demokratov.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona; predlog zakona ima 21 členov.

Besedo dajem gospodu Antonu Hareju, državnemu sekretarju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za dopolnilno obrazložitev členov predloga zakona. Izvolite.

Lep pozdrav vsem! Predsedujoči, hvala za besedo.

Poslanke in poslanci, lep pozdrav!

Kakor rečeno, z ministrstva prihajam Anton Harej, državni sekretar, z mano sta pa še gospa Metka Simonišek in gospod Miha Alič iz direktorata za kmetijstvo.

Interventni zakon glede pozebe kakor rečeno v prvem tednu v aprilu letošnjega leta je pa tema. Dejstvo je, da je v letošnjem aprilu nastala izjemno velika škoda, predvsem na koščičarskem sadju, kar pomeni marelice, breskve, hruške, tudi jabolka in tudi zgodnje sorte vinske trte. Kmetje se zato srečujejo s pomanjkanjem likvidnostnih sredstev, vseeno pa morajo opravljati vse agrotehnične ukrepe in tudi dodatna dela, kakor so zelena res, odstranjevanje plodov in poškodovanih plodov in tako naprej. Dejstvo je, da v letu 2021 bodo imeli negativen dogodek vsi, ki se ukvarjajo s to kmetijsko dejavnostjo, pridelava sadja in zelenjave in pa vinske trte. Zdaj, jaz predlagam vseeno, da preletim vseh teh sedem ukrepov, ki smo jih predvideli v tem interventnem zakonu. Se pravi sam zakon omogoča, da namesto občinske komisije škodo potrdi državna komisija in tudi s tem zakonom se podaljšuje rok za prijavo škode, namesto 15 dni po nastanku same škode je čas za prijavo škode 60 dni po uveljavitvi tega zakona.

Druga zadeva, ki jo obravnava ta zakon so zakupnine pri skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Zakupnina se bo odpisala v celoti, če in v primerih, ko je škoda na neki površini, se pravi kmetiji nad 30 %. Tretji ukrep omogoča izjemni dokup zunaj vinorodnega okoliša. Že sedaj je omogočeno, da v bistvu prizadete kmetije lahko kupi znotraj vinorodnega okoliša, no tukaj s tem ukrepom pa razširjamo možnost, ker so nekatera območja v celoti prizadeta, da lahko fizična oseba dokupi tudi izven vinorodnega oziroma prizadetega okoliša. Pri nakupu sadja omogočamo tistim, ki se ukvarjajo s primarno predelavo sadja za primer predelave sadne in zelenjavne sokove, konzerviranju sadja, zelenjave, proizvodnje kisa in žganih pijač iz sadja je tudi se s tem ukrepom dejansko omogoči izvajanje naprej do njihove dopolnilne dejavnosti. Zato kot peti ukrep predlagamo pomoč v okviru programa odprave posledic naravnih nesreč in da so tem kmetijskim gospodarstvom dejansko subvencionira del izpada njihovega dohodka. Hkrati kot šesti ukrep dopuščamo, omogočamo s tem zakonom, da si pri sanaciji ukrepov za tekoče financiranje, če si pri slovenskem regionalnem razvojnemu skladu iz Ribnice izposodijo posojila, so ta posojila podaljšana z ročnostjo do pet let, s tem z dvoletnim odplačilnim oratorijem za plačilo glavnice. Ministrstvo pri tem s tem interventnim zakonom omogoča, da jim pokrijemo, subvencioniramo obrestno mero. Kot zadnje pa še oprostitev plačila nadomestila za vzdrževanje Vogrščka. Vogršček letos ne obratuje, ker se ga obnavlja, kakor veste, zato je v bistvu izpraznjen. Oroševanje(?) ni bilo mogoče in zato smo pripravili predlog, tokrat izjemoma letos prvič. Kakor veste, v letu 2016 in 2017 smo že imeli škodo in smo že sprejemali interventni zakon, za področje, s katerim smo urejali izpad dohodka zaradi pozeb in suš, no tokrat pa omogočamo tudi ta ukrep, ker oroševanje in zaščita pridelka samo pri tem namakalnem sistemu Vogršček ni bila mogoča in hkrati pa bi bilo nesmiselno, da bi za vzdrževanje le tega sistema obremenili kmetijske dejavnosti, ki so jim itak izpadli prihodki. Vipavska dolina je letos zelo prizadeta, bistveno več, kakor v letu 2016 in 2017. V letu 2016 in 2017 je bila prizadeta tudi vinska trta, ker je bila pozeba kasneje, 21. april, v letu 2017, medtem, ko je tokrat bilo bistveno prej. Vinska trta se je nekoliko izognila, medtem ko je pa sadje zelo, zelo prizadeto, v Vipavski dolini beležimo do 100 % izpad na marelicah, breskvah in hruškah.

Če se dotaknem še malo, saj sem se že, same primerjave, z 2017, no, in 2016. V letu 2016 smo imeli za 43 milijonov evrov škode, v letu 2017 pa 46 milijonov evrov, hektarji so bili 7 tisoč 706 oziroma 8 tisoč 174 hektarjev kmetijskih površin je bilo takrat prizadetih. Mi sprejemamo ta zakon, interventni zakon, s katerim bomo omogočili tudi dejanski popis, natančen popis škode. Ocene so seveda že bile pripravljene. Ocenjujemo, kakor sem rekel, na približno te zneske, se pravi, okrog 50 milijonov evrov. Za pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, mi ocenjujemo, da bi bilo potrebno za to dobit 7 milijonov evrov. Hkrati ta zakon, kakor rečeno, omogoča popis, se pravi, pripravo študijev, ki jo bo pripravil Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Za to študijo, za to oceno, za zakon predvideva 50 tisoč evrov. Primanjkljaj bo tudi v sami pokojninski blagajni, ocenjujemo za 150 tisoč evrov, ki ga urejamo s tem zakonom. Tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, bo zaradi zmanjšanja oziroma odpisa najemnin, na najbolj prizadetih območjih, v bistvu njihov prihodek bo za 140 tisoč evrov manjši, kajti, odpis za kupnine se bo pripravil na približno 700 hektarjih kmetijskih zemljišč.

Za subvencionirane obrestne mere pri Slovenskemu regionalnemu razvojnemu skladu, ocenjujemo, da bo teh stroškov za 70 tisoč evrov, v petih letih in za samo vzdrževanje in delovanje namakalnega sistema Vogršček, pa v bistvu tukaj zagotavljamo potem iz proračuna, 62 tisoč evrov, kot izpad prihodka, ki so ga navadno vsako leto poravnala kmetije, ki namakajo iz tega zadrževalnika. Toliko za enkrat na kratko, predlagam, da se potem še smiselno vključimo. Hvala lepa.

Hvala lepa za vašo razlago. Imam še eno pooblastilo, in sicer Mateja Udovč nadomešča Mojco Žnidarič iz poslanke skupine SMC. Gremo dalje. Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Andreja Kurent podati dodatno obrazložitev pismenega mnenja? Prosim, ja, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Na kratko, zelo na kratko bi predstavila naše mnenje, ki je bilo pisano, moram poudariti v časovni presi, saj predlog zakona je bil uradno vložen šele dan pred praznikom ob 3. popoldan, mnenje Zakonodajno-pravne službe ste prejeli v ponedeljek, takoj v torek ob 4. popoldan so sledila pojasnila ministrstva, amandmaji so pa šele danes. To poudarjam tudi zato, ker se je zaradi te časovne stiske Zakonodajno-pravna služba glede splošnih pripomb sklicevala na svoja mnenje glede pozebe iz lega 2016 in 2017 in nato v bistvu niti nismo dobili odgovora. Primerjali smo vse te tri, dva zakona in predlog zakona in ugotovili, da je ta predlog zakona kar precej spremenjen in dopolnjen, pri čemer ni dana ustrezna obrazložitev, kar ni skladno s 115. členom Poslovnika, zato tudi ta dodatna pojasnila, ki bodo zdaj služila kot zakonodajno gradivo. Bistveni očitek je Zakonodajno-pravna služba imela glede tega, ker tudi ta predlog zakona želi celovito urediti vso materijo, na primer opredeljuje tudi kakšen obrazec se mora tiskati in kakšna je elektronska zbirka podatkov, da je to / nerazumljivo/ in tako naprej. Tak način ni pravilen, v zvezi s tem smo opozorili, da se s tem kršil 87., 120., 153. in 3. člen Ustave, posebej pa smo izpostavili odločbo Ustavnega sodišča številka U1 194/19 iz aprila 2020, kjer je Ustavno sodišče opozorilo Zakonodajalca, da pri svojem ravnanju, se pravi pri svoji zakonodajni funkciji ne sme posegati v pristojnosti izvršne veje oblasti, zlasti pa ne sme prevzemati njene odgovornosti. Dodatno smo v pojasnilu, ki ga je pripravilo ministrstvo je dan nov argument, da se na ta način želi hitro ukrepati. Tak argument ne vzdrži, veste, da zakonodajni postopek na primer konkretno tega zakona ob trajal vsaj 14 dni, minister pa lahko svoj akt izda v dnevu ali dveh in v bistvu do uveljavitve tega zakona je celotno gradivo lahko pripravljeno. Potem smo imeli veliko problemov glede tega ali se zakonski predlog nanaša na celotno kmetijsko proizvodnjo ali samo na sadjarstvo in vinogradništvo. Ob tem je treba ponovno očitati na nepravilno in nepopolno obrazložitev predvsem pa tudi pretežni del uvoda govori samo o sadjarstvu in vinogradništvu in s tem navaja na to, da predlog zakona ureja samo ta segment. Končno pa še problem z namakalnim sistemom Vogršček, tudi tukaj pojasnila po našem mnenju niso prepričljiva, zgleda gre za večletni problem, za katerega je sporno, da se rešuje v interventnem zakonu. Nadalje smo v našem mnenju izpostavili vprašanje ali je sploh primerno, da se ureja v kateremkoli zakonu, saj Vogrščka veljavna zakonodaja niti ne ureja. Iz Zakona o kmetijskih zemljiščih pa izhaja, da se vsa materija v zvezi z namakalnim sistemom, namakanjem in tako naprej ureja s pogodbo. Tudi tukaj smo izpostavili odločbo Ustavnega sodišča, po naši oceni bo zakonodajalec prevzel veliko odgovornost in posegel v pristojnost izvršne veje oblasti, predvsem pa je to vprašanje pomembno tudi zato, ker iz zakonskega predloga ne izhaja jasno ali se ta pomoč, na kratko rečem, zaradi Vogrščka obravnav samostojno ali v kombinaciji z drugimi ukrepi po tem zakonu ali poleg teh ukrepov. Končno moram pa še povedati, da ima ministrstvo prav, ko nam je povedalo, da smo dali napačno pripombo glede sklicevanja na 50. člen novele Zakona o kmetijskih zemljiščih, to je res. Glede na to, da smo mnenje delali preko prazničnega vikenda, smo gledali neuradno prečiščeno besedilo preko Googla, kjer ima pisec pač drugačen način kombiniranja novel kot Državni zbor.

Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše pripombe.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? Gospod Cvetko Zupančič, izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav poslankam in poslancem, vsem gostom, ki smo zbrani danes na tej nujni seji! Seveda pozdrav tudi predstavnikom ministrstva!

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo je zakon obravnavala na 11. izredni seji, 28. 6. 2021. Moram reči, glede na to, da je bila ta naravna nesreča v dneh od 5. do 9. aprila 2021, je to skoraj že tri mesece in je škoda, da smo v časovni stiski, kot je povedala že predstavnica Zakonodajno-pravne službe. To bi bilo lahko prej pripravljeno. Minister je ob obisku teh sadovnjakov in terena že takrat najavil interventni zakon, se pravi, takoj. In na komisiji je bila debata tudi o tem, da bi to moralo biti prej pripravljeno, kajti mi smo dejansko v enem dnevu dobili in potem naslednji dan že obravnavali ta zakon, kar pomeni, da se ne moreš tako pripraviti, kot bi se lahko; gre pa tudi za zbiranje podatkov.

Na komisiji je bilo opozorjeno, da je ta zakon potreben, glede na obseg naravne nesreče, da je stvar zelo podobna – slišali smo tudi v številkah -, kot je bilo v letih 2016 in 2017, vendar se nismo kaj veliko naučili od takrat do zdaj, kajti kar nekaj prilik je bilo, da bi se vzpostavil nek sistem, ki bi bil boljši od tega, kar je bilo do zdaj. Govorimo o tem vzajemnem skladu ali kakršnikoli drugi obliki. Zakaj? Na komisiji je bilo izpostavljeno sledeče: mi imamo zelo dobro sofinanciranje zavarovalnih premij, 55 % država doplača, pa vendar glede na slabo ekonomsko stanje teh panog, sadjarstva in vinogradništva, je še vedno ogromno, tudi zaradi prevelikih odbitnih franšiz in premije zavarovanja, teh nasadov nezavarovanih. In zdaj se postavlja vprašanje – po tem zakonu je tisti, ki ni imel zavarovano, upravičen do 15 % povračila škode, tisti, ki pa ima zavarovano, pa do 30 % povračila ocenjene škode. Dejansko tisti, ki je zavaroval, je vzel 55 % sofinanciranje države, in zdaj vstopa s 30 % pri interventnem zakonu; se pravi, se bo nekako reševal v tej zadevi, ko govorimo samo o izpadu odhodka, mislim, poleg tistih drugih ukrepov, ki jih zakon predvideva. Tisti, ki pa ni imel zavarovano, pa bo v tem trenutku pač deležen samo do 15 % nastale škode, kar pa je zelo malo; s temi 15 % si ne bo kaj veliko mogel pomagati. Tako se je sistem kot tak izkazal – bomo videli tudi potem v nadaljevanju -, najbrž je vsaka pomoč in vse dobrodošlo, vendar je tu procent prenizek ali pa moramo iti v nek sistem, kar smo že večkrat povedali, ki bo bistveno bolj učinkovit od tega, kar imamo sedaj. Govorim spet o tem nekem vzajemnem skladu, kjer bi lahko vključili tudi, kot smo že enkrat predlagali, davščine iz naslova obdavčitev kmetijskih subvencij, pa bi iz tistega plus z državnimi sredstvi, ki jih dajemo zaradi interventnih zakonov, in prispevkov kmetov lahko imeli dober ali pa bistveno boljši sistem, kajti letos se pričakuje še kakšna naravna nesreča. Toča bo skoraj sigurno, suša tudi kaže da bo in ne vem, če lahko kar ali nekdo ne bo dobil ničesar od te države, se pravi če ni zavarovan, če pa je zavarovan bo dobil pa en del, ker ne vem, če bomo lahko vsake tri mesece interventne zakone sprejemali. To je zdaj veliko vprašanje. Se pravi in zdaj tisti, ki je zapadel v pozebo bo upravičen, tisti ki bo zapadel v točo ali pa v, glejte če se spomnimo nazaj, lansko leto je bila katastrofalna toča na sevniškem pa na Štajerskem, je bila katastrofalna, 100 % uničeno, poleg tega tudi gospodarska poslopja, ki so bila popolnoma sesute strehe in te ljudje niso dobili nič zaradi tega, ker so imeli možnost zavarovan, kateri ni imel zavarovan. So rekli, ne moremo dati nobenega nadomestila zato, ker si imel možnost zavarovanja. V tem primeru je pa spet možnost zavarovanje, pa 15 % vseeno pride. Se pravi imamo nek čuden sistem, ki ne deluje preveč pravično v teh zgodbah in zaradi tega mislim, da je to tema, ki bi jo bilo treba temeljito prečistiti, pa vzpostaviti sistem. Jaz sem že govoril pred dvema mesecema nazaj, ko smo imeli sredstva za okrevanje, se pravi takrat tiste tri milijarde denarja, kjer je kmetijstvo dobilo samo 30 milijonov, se pravi dejansko 1 % od tistega. Kar pa bi tukaj v tem naslovu pomenilo 50 milijonov pa bi bil en močan fond za vzpostavljanje nekega stebra, bi rekel za odpravo tveganj v kmetijstvu kot celota. Se pravi komisija, da ne bom predolg je predlog zakona podprla, saj na koncu koncev kdo ga ne bi, vendar kot sem povedal, pa predvsem želimo to, da se začne delati, intenzivno delati na, mi imamo problem že en sam zakon skupaj sestaviti, nakar da bi vzpostavili nek sistem, ampak to je nujno narediti sistem, ki bo tukaj bolj učinkovit pri odpravi tveganj v kmetijstvu. Glejte, včeraj sem prebral, tudi več ne bo tega, se pravi protitočnega, se pravi streljanja in tako naprej, se pravi izpostavljenost je čedalje večja. Sistem pa, zdaj dobro to smo naredili, da smo prišli na 55 % subvencioniranja, pozdravljam, lahko bi tudi na 65, vendar tu v celoti stvari ne rešuje in predvsem v tem smislu gre, da naj se pristopi k celoviti rešitvi, pa tudi tukaj ne vemo zdaj kaj je spodnja meja. Iz strani na komisiji je bili dostikrat tudi izpostavljeno kaj je tista najmanjša površina kjer si še upravičen. Ali je travniški sadovnjak, stare sorte, ki so danes tako aktualne ali je to tudi zraven in tako naprej, se pravi kar nekaj vprašanja se tukaj odpira, tako da, drugače pa zakon kot tak pa čimprej naj gre skozi, že itak bo to eno leto trajalo, preden bo kakšen denar prišel na kmetije.

Hvala lepa.

Hvala lepa gospodu Zupančiču za kritično razpravo in pripombe. Gremo naprej. Želi besedo predstavnik kmetijsko, ni ga, se pravi ga ni. Gremo naprej. Prehajamo na razpravo članov odbora o posameznih členih predloga zakona in na razpravo in glasovanje o amandmajih ter morebitnih predlogih za amandmaje odbora. Odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih in morebitni predlogi za amandmaje odbora v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo nasprotuje temu predlogu? Noben. Hvala lepa. Gremo naprej. Se pravi v razpravo dajem prvi do četrti člen h katerimi ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Izvolite gospod Predrag Baković, imate besedo.

Hvala predsedujoči za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade. Ne morem drugače, kot da se ne bi strinjal z mojim predhodnikom, gospodom Zupančičem, ki je pravzaprav povedal bistvene stvari. Jaz sam podpiram predloge ali pa te predlagane ukrepe, čeprav pravzaprav na nek način ne vem, kako na primer bo učinkovit izjemen dokup grozdja iz drugih vinorodnih območjih in nakup tega sadja iz drugih kmetij, če praktično je prizadeta cela država. Težko bi tudi nekako razumel, da bodo primorski vinogradni okoliš nakupil ali pa dokupil grozdje iz Dolenjske, kjer se pač proizvaja neka druga sorta. Tako da, ne vem, kako bo uspešen tale ukrep, seveda pa ga podpiram, čeravno mislim, da morda, bi morali na nek drug način rešit to.

Zaradi globalnega segrevanja, ki je pravzaprav posledica neodgovornega ravnanja človeštva do narave, prihaja praktično vsako leto ali pa vsako sezono do izrednih dogodkov, tako toča, zmrzal, suša, stoletne poplave, ki to več niso stoletne, ampak so že desetletne ali pa še manj in zato bi bilo res, res, res smiselno, nekako sistemsko in dolgoročno, reševati problematiko naravnih nesreč v kmetijstvu, bodisi s postavitvijo nekih skladov oziroma z učinkovitim zavarovalnim sistemom. Kajti, obstoječi zavarovalni sistem, kot smo lahko slišali od mojega predhodnika, ni učinkovit.

Potrebno se je pravzaprav vprašati, zakaj kmetje večinoma ne zavarujejo pridelkov pred naravnimi nesrečami. Odgovor je jasen, pa tudi bil je izpostavljen – tako zaradi premij, kot zaradi odbitnih franšiz – in to je bistvo problema. Če bi država ali pristojni na nek način vzpostavili učinkovito zavarovanje, potem tudi taki zakoni najverjetneje ne bi bili nujni ali potrebni. Jaz sicer sam to dajem v razmislek in tudi sam v apel, da se morda pripravi neka dolgoročna rešitev, na nek način, kajti, kot vidimo, so vremenske ujme na sporedu ali pa na tapeti vsako sezono, tako da pravzaprav, če bi kako leto minilo brez tega, je že to izjemen dogodek.

Zato bi, sam resnično podpiram in amandmaje in sam zakon, tako da, je, namen zakona razumem kot ublažiti stisko kmetov, ki so bili prizadeti, na širšem območju in zato seveda bom tudi sam podprl ta zakon.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naprej je pripravljena gospa Iva Dimic.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Dejstvo je, da se srečujemo v zadnjih desetih letih, lahko rečem, sama občutim intenzivno, s temi klimatskimi spremembami, o katerih so govoril že moji predhodniki in dejstvo je, da so tukaj. Ne morem mimo tega, da ne bi rekla, da praktično res na Odboru za kmetijstvo skoraj vsako leto sprejmemo enega ali dva interventna zakona, ki dejansko je odraz spremembe naše klime, našega okolja, mogoče v preteklosti seveda tudi neodgovornega ravnanja z naravo, pa bodisi so bili to ukrepi za sušo, vem, da so se vrstil v letih 2012, 2013, 2014 je bila suša, potem smo imeli 2014 poplave, smo imeli žledolom, potem so bile, na vrsti so, zdaj že tretje leto zapored, pozebe, skratka, kmetijstvo postaja dejansko zelo izpostavljeno in hkrati se mi zdi, da je res potreben razmislek, na kakšen način odpravit tveganja v kmetijstvu oziroma jaz sama rečem, odpravit tveganja v pridelavi naše domače slovenske varne hrane. Tukaj mi govorimo zdaj, ne, da bomo reševal kmete. Prav je, da se rešuje kmete, saj oni so tisti ta glavni, ampak mi moramo odgovorit širše, mi moramo pogledat na to, da enostavno, zaradi teh sprememb, v Sloveniji nimamo dovoljšne pridelave, ne vem, sadja ali ostalih poljščin in to meni ne deluje in to je zame zaskrbljujoče. Zakaj? Zato ker enostavno vemo, kako potem se na področju prehrane srečujemo z izjemnim dvigom cen. Cene drvijo potem v nebo, kmet nima veliko od tega, lahko rečem in verjamem, da ne, ampak še hujše je to, da nima dovolj za ponudit trgu, ampak da tudi vsi ostali, ki bi želeli ali pa, ki smo, kupujemo pač sadje iz drugih držav in seveda, hkrati, nimamo neke lastne varnosti.

Tudi tukaj vidim to, bom rekla, širše, to samooskrbo, no in da bi bilo res potrebno naredit, ali zdaj vzpostavit rizičen sklad, o katerem, moram reči, da zagotovo enih 6 let že govorimo, mislim, da je bilo 2016, takrat je bila državna sekretarka mag. Tanja Strniša, o katerem se je govorilo, da se bo ta sklad vzpostavil. Seveda je bilo težko najti, na kakšen način se bo ta sklad polnil. Bilo je več različnih variant, tudi da bodo kmetje en del teh zavarovalnih premij, da se bo tudi tam nalagalo in tako naprej, ampak glejte, mi smo leta 2021 praktično 10 let, 11 let že govorimo o klimatskih spremembah, o vseh teh ujmah in mi še vedno nimamo vzpostavljenega sklada oziroma rizičnega sklada, ki bi pomagal v teh primerih. Tudi za intenzivneje je bilo govora o tej vzpostaviti rizičnega sklada tudi v obdobju, ko je mleko v Sloveniji imelo izredno nizko ceno in da bi se iz tega sklada pomagalo kmetom, ki so se tako kot danes zaradi klimatskih sprememb takrat pa zaradi cen na svetovnem trgu znašli v ne izhodnem položaju, ko so imeli nižje dohodke, so pa imeli mogoče kredite, so pa imeli razne investicijske vložke in enostavno niso mogli zadeve plačevati in smo bili priča kako so se nekatere kmetije prodajale, kako se je prodajala živina in seveda tudi traktorji.

Kar se tiče tega zavarovanja, žal smo že kar nekaj let ugotovili, da in tudi statistika kaže, da kmetijska zavarovanja niso zanimiva bila niti za kmete zato, ker je bil vložek prevelik in niti zavarovalnice. Jaz se spomnim mogoče 4, 5 let nazaj je bilo govora, da tudi zavarovalnice nimajo interesa na tem področju narediti kakšne spremembe oziroma pristopiti kmetom na sproti, tako, da takrat se je kar nekaj zavarovalnic odločilo, da teh zadev kmetijskih ne bodo več zavarovali in smo dobili in ostali sta le že še dve Triglav in podružnica avstrijske kmetijske zavarovalnice Agro, kar se mi zdi, da je to velika škoda in seveda, ko imaš ti samo dve, je tudi konkurenca manjša in tudi kmetje praktično mogoče na nek način tudi težje dostopajo. Delež zavarovanj je zagotovo zaradi visokih vložkov, zaradi visokih tudi teh odbitnih franšiz ni bil zanimiv pri kmetih, vendar zadnje ujme, zadnje pozebe so to mogoče nekoliko dvignile, tako da se je delež iz 50 % povišal na 55 %, pa kljub vsemu, jaz imam tukaj eno preglednico, drastično pada. Če je bil obseg zavarovanih površin v letu 2009 2176 hektarjih, je v letu 2019 bilo to še nekje 1339 hektarjev intenzivnega sadovnjaka in ravno tako pada po vseh kategorijah, tudi pri hmelju, vinogradu in pri žitih. Se pravi, da kljub vsemu, da se želi, da bi se kmetje zavarovali, seveda ni tega interesa. Kot je povedal predstavnik Državnega sveta Cveto Zupančič, ki zagotovo pozna slovensko kmetijstvo zelo dobro tudi preko Kmetijsko-gozdarske zbornice, se je ta zdajšnji program 55 sofinanciranje države in 30 iz interventnega zakona za tiste, ki imajo zavarovano, bo mogoče nekoliko bolj izplačal, pa vendarle verjamem, da kmetje niso zadovoljni zato, ker če nisi leto, dve, tri prisoten na trgu, potem ti počasi izgubljaš trg in to je tisto kar se moramo tudi zavedati, da ni samo trenutno, ampak to je dolgoročno povezano in jaz si želim res, da bi do tega ustanovitev tega rizičnega sklada čim prej prišlo, pa se moram še dotakniti Vogrščka, 10 let že poslušam koliko denarja smo dali v Vogršečk, daj je že bil narejen, še kolega poslanec, ki je zdaj poslanec, minister nekdanji Židan je rekel: »Vogršček smo rešili«, ampak glejte, pokaže se dve leti ok0oli, Vogršček ni rešen. Se pravi dajmo že nekaj narediti na tem Vogrščku, da lahko rečemo, da smo ga umaknili iz poslanskih miz. Hvala za enkrat.