Dober dan spoštovane kolegice in kolegi. Pred začetkom moram žal ugotoviti, da seja še vedno ni sklepčna, zato bomo prekinili za 15 minut in v drugo poskusili 9.15. Hvala lepa.

(nadaljevanje) Dobro, hvala lepa spoštovane kolegice in kolegi. Tokrat ugotavljam, da je Odbor sklepčen in naj uvodoma samo povem, da sejo po pooblastilo kot podpredsednik Odbora danes vodim sam. Začenjam 26. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije in vas obveščam, da so zadržani in pa se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: mag. Marko Pogačnik iz poslanske skupine SDS, poslanec Zmago Jelinčič in poslanske skupine SNS, poslanec Ivan Hršak iz poslanske skupine DeSUS, poslanka Violeta Tomić iz poslanske skupine Levica, poslanka Nataša Sukič, prav tako iz poslanske skupine Levica in pa poslanka Andreja Zabert iz poslanske skupine LMŠ.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastila sodelujejo poslanka Jerca Korče s poslanske skupine LMŠ, ki nadomešča poslanca Igorja Pečka in pa Franc Breznik iz poslanske skupine SDS, ki nadomešča poslanca Borisa Doblekarja. Obveščam vas tudi, da so na sejo kot po navadi bili povabljeni poslanci evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade in pa predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse še enkrat prav lepo pozdravljam in prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste dnevni red seje Odbora prejeli. Ker po poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je takšen dnevni red, kot je bil predlagan, tudi sprejet.

Prehajamo torej na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, KI BO V LUKSEMBURGU, 28. IN 29. JUNIJA TEGA LETA. Gradivo k točki dnevnega reda smo prejeli od vlade 22. junija 2021 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vladi v zadevah Evropske unije.

Prosim mag. Aleša Irgoliča, državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite, državni sekretar, imate besedo.

Hvala za besedo in lepo pozdravljeni. Delegacija bo vodena pod vodstvom ministra dr. Jožeta Podgorška in sicer na tokratnem zasedanju bodo obravnavane tako ribiške kot tudi kmetijske točke.

V okviru ribiških točk oziroma vsebin bo komisija predstavila sporočilo komisije o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnosti za leto 2022. Tu gre za sporočilo, ki je obravnavano vsako leto ob tem času. Nato bo predsedstvo po slabih štirih letih obravnave skušalo doseči splošni pristop glede skupnega stališča Sveta Evropske unije glede predloga Uredbe o spremembi različnih uredb glede nadzora ribištva.

S fitosanitarnega področja bosta obravnavani dve točki, in sicer bodo glede na skupne poglede izraženi na razpravi na marčevskem zasedanju ministri sprejeli odločbo sveta o uporabi bioloških zatirjevalcev proti rastlinskim škodljivcem in s tem poziv Svetu EU, da komisija predloži študijo na to temo. Nato bodo ministri opravili razpravo o določitvi cilja zaščite medonosnih čebel v okviru pregleda smernice evropske agencije za varno hrano.

Kar se tiče kmetijskih točk bo komisija tudi tokrat sicer nazadnje aprila poročala o razmerah oziroma o aktualnem stanju na kmetijskih trgih. V ospredju tega zasedanja pa bo kot tudi na prejšnjem zasedanju zakonodajni sveženj o reformi skupne kmetijske politike. Predsedstvo bo ponovno poskušalo doseči dogovor glede zakonodajnega svežnja o reformi skupne kmetijske politike po letu 2020. Na zadnjem zasedanju namreč ni prišlo do preboja v pogajanjih pri elementih, ki ostajajo odprti.

Na dnevnem redu imamo tudi nekaj točk pod razno. Dve sta s področja ribištva, dve pa s področja veterine in ena s področja varne hrane.

Če pogledamo zdaj morda malo bolj podrobno in pa stališča Slovenije. Sporočilo o stanju skupne ribiške politike in posvetovanja o ribolovnih možnosti za leto 2022. Gre za predstavitev s strani komisije in pa izmenjavo mnenj. Predvsem bodo ministri razpravljali sporočilo o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju ribolovnih možnostih za leto 22.

Z vidika slovenskega ribištva bo Slovenija v okviru razprav namenila posebno pozornost ukrepom upravljanja, ki zadevajo ribištvo v jadranskem morju. Pomembna je namreč, da se zagotovi nadaljevanje posebne obravnave slovenskega ribištva, kaj smo si uspeli zagotoviti že dve leti nazaj.

Pri uredbi o spremembi različnih odredb glede nadzora ribištva, torej po slabih štirih letih obravnave bo predsedstvo skušalo doseči splošen pristop. To je skupno stališče Sveta Evropske unije glede nadzorne uredbe. To je akta, s katerim se revidira sistem nadzora v ribištvu.

Stališče Slovenije izhajajoč iz povedanega lahko Slovenija podpre kompromisni predlog, saj sledni odraža oziroma naslavlja pomisleke in interese, ki jih Slovenija tekom obravnave izpostavljala in z vidika specifičnih značilnosti slovenskega ribiškega sektorja.

Pri ribiških točkah bosta dve točki pod razno, to je program evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in ribogojstva. Torej gre za povečanje dodane vrednosti javnih nalog v ribištvu in akvakulturo in pa naslednja točka izvajanje direktive pomorske in prostorskem načrtovanju. Za obe točki bo komisija poročala.

Naslednja je odločba Sveta EU o zahtevi, da komisija predloži študijo o stanju in možnosti glede vnosa ocenjevanja, gojenja trženja uporabe bioloških zatrjevalcev. Torej mikroorganizmov na ozemlju Unije in predlog glede na rezultate študije. To bo v bistvu šlo že v sprejetje.

Kot nadaljevanje politične razprave iz marčevskega zasedanja v okviru katere so bile države članice enotne, da bi bilo potrebno področje biotičnega varstva rastlin enotno urediti na ravni Evropske unije bo predvidoma sprejeta odločba Sveta o uporabi bioloških zatirjevalcev proti rastlinskim škodljivcem in s tem poziv Svetu EU, da komisija predloži študijo na to temo.

Slovenija pozdravlja to pobudo, predsedstva, da se uporaba makro organizmov za zatiranje škodljivcev n bolezni rastlin uredi enotno na ravni Evropske unije. Dejstvo je, da lahko biotično varstvo rastlin pomembno prispeva k bolj trajnostnemu obvladovanju škodljivih organizmov rastlin ter zmanjšanju porabe fitofarmacevtskih sredstev, kar pa je tudi skladno z evropskim zelenim dogovorom in pa strategijo od vil do vilic. Pri tem je potrebna določena previdnost, da se pri vnosu in uporabi živih makro organizmov poleg načela učinkovitosti upošteva tudi morebitna tveganja za naravo in biotsko raznovrstnost. Še zlasti je to pomembno, ko gre za tujerodne organizme. Zato morajo biti za uporabo trženje vnos in gojenje makro organizmov izpolnjeni določeni pogoji.

Potem sledi določitev cilj in zaščiti medonosnih čebel v okviru pogleda smernic za čebele iz leta 2013. Gre za predstavitev komisije in pa izmenjavo mnenj, in sicer namen revizije smernice je sprejetje natančen protokol ocenjevanja tveganj za čebele in druge opraševalce, ki bi bil splošno sprejet s strani večine držav članic in ki bi zagotavljal ustrezno zaščito čebel in drugih opraševalcev zaradi uporabe pesticidov. Smernice vključujejo vrednosti zmanjšanja velikosti čebeljih družin kot posledico naravne variabilnosti.

Študije, ki bi zaznale spremembe te vrednosti bi se smatrale kot naravno nihanje velikosti družin. Slovenija sicer pozdravlja pristop, da se v okviru revidiranih smernic določi poseben cilj zaščite čebel v okviru navodil za ocenjevanje tveganj pesticidov z vidika vpliva na čebel, saj bo to jasno sporočilo glede zaščite in odnosa od čebel in drugih opraševalcev na ravni Evropske unije.

Slovenija tudi podpira opredelitev cilja v obliki številčne vrednosti sprejemljivega zmanjšanja velikosti čebeljih družin. Kar se tiče vrednosti cilja se Slovenija zavzema za ohranitev na ravni zaščite, ki ne bo nižja kot v smernicah iz leta 2013, to je 7%. Pri vsem tem pa Slovenija tudi izpostavlja, da je potrebno pri določitvi tega cilja in morebitni spremembi le-tega v prihodnosti izhajati iz znanstvenega razvoja modelov za oceno vpliva pesticidov na čebele in v primeru novih spoznanj izvesti novo revizijo teh smernic.

Potem bo komisija predstavila tudi razmere na kmetijskih trgih. Pri tem nas veseli, da se v splošna razmerja na kmetijskih trgih na ravni Evropske unije stabilizirajo tudi zahvaljujoč sprejetim tržno stabilizacijskim ukrepov Evropske unije zaradi epidemije covid 19 ter ponovnemu odpiranju sektorja Horeka. Bo pa Slovenija ponovno opozorila, da pričakujemo oziroma že beležimo že negativen vpliv na razmere na kmetijskih trgih v Sloveniji nedavne pozebe v začetku aprila. Škoda je predvsem na sadju in pa na nekaterih vrstah zelenjave ter tudi na vinogradniških površinah ter seveda tudi v čebelarstvu.

Ena od pomembnih točk, ki bo potreben političen dogovor je pa sveženj o reformi skupne kmetijske politike po letu 2020. Tako so še vedno odprte točke glede zelene arhitekture. To je shema za okolje in podnebje. Gre predvsem za delež zamejitve pri shemi za okolje in podnebje, ki je ena izmed ključnih novosti reforme skupne kmetijske politike. Ostajajo odprta vprašanja glede deležev obvezne zamejitve v okviru prvega stebra, tako za razliko od Sveta, ki zagovarja 20% sredstev nacionalne ovojnice za neposredna vplačila. Evropski parlament predlaga nekoliko višji delež obvezne za omejitve in sicer na ravni 30%.

Slovenija podpira predlog predsedstva, pri čemer za izvajanje ključnih paket prožnosti, menimo pa, da je predlog Evropskega parlamenta 30% previsoka obveza za omejitve, pri čemer bi 25% Slovenija tudi lahko podprla.

Potem je zelena arhitektura. Zelo pomembna tudi vključitev socialne dimenzije v skupno kmetijsko politiko, potem so krizne rezerve, torej obseg, prenos neporabljenih sredstev. V okviru tega bodo bo Slovenija v pogajanjih, kjer Svet zastopa predsedstvo, zagovarjala stališča, ki izhajajo iz sprejetega splošnega pristopa ob čemer bo Slovenija podprla tudi predlog Evropskega parlamenta, ki so v interesu Republike Slovenije. Ob tem se zavedamo, da je pri določenih potrebno v pogajanjih pokazati določeno mero prožnosti, vendar pri tem ne smemo izgubiti ravnotežja v celotnem svežnju reformo skupne kmetijske politike, kar še posebej velja za zeleno arhitekturo in pa na izvedbeni model.

Še naprej bomo konstruktivno sodelovali v iskanju rešitev. Zavedamo se kako pomembno je, da čim prej dosežemo dogovor in da se lahko polno posvetimo pripravi in izvajanju strateških načrtov.

Potem so pa še tri točke pod razno. Gojenje krzna v Evropski uniji. Gre za poročanje nizozemske in pa avstrijske delegacije. Sledijo skupni ukrepi za protimikrobno odpornost in z zdravstvom povezane okužbe. Gre za poročanje komisije in pa zadnje prehranska dopolnilna, poročanje predsedstva.

S tem zaključujem s predstavitvami vsebin. Hvala.

Hvala tudi vam gospod državni sekretar za predstavitev teh izhodišč. S tem pa prehajamo na razpravo poslank in poslancev in kot prvi se je k besedi prijavil poslanec dr. Franc Trček. Izvolite, imate besedo.

Ja, hvala lepa za besedo predsedujoči, hvala državni sekretar na dokaj izčrpnem povzetku. Bom relativno kratek, ker skačem danes med dvema odboroma in moram reči za začetek, da je malo nenavadno, da del demokratične opozicije v bistvu drži sklepčnost Odbora za zadeve EU, potem pa nam boste v sedanji vladi in koaliciji očitali nedržavotvornost.

Zdaj ob težavah glede dogovora o nadaljnji skupni kmetijski politiki se seveda tukaj postavlja vprašanje ali to dejansko tudi pomeni zamik v financiranju le-te in kako bomo to reševali, kar verjetno bo prihajalo do zamikov.

Druga zgodba, ki jo nekako tukaj nisem zasledil pri vas pa v bistvu resne analize tako Umarja kot naše statistike kot v primerljivi tujini kažejo, da kot posledica pandemije covid 19 dokaj močno rastejo cene cele vrste prehrambnih izdelkov. Se vam ne zdi, da je to nekaj, kar bi gremi ministrov pod kateri resor to spada na ravni EU moral tudi ustrezno nasloviti. Se zahvaljujem za odgovor.

Hvala gospod Trček. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako da državni sekretar, izvolite lahko odgovorite.

Hvala za vprašanje. Morda na prvo točko. Mi že sedaj smo v tem obdobju kajti nova kmetijska politika reforma bi se morala pričeti že v letu 2020, pa je prestavljena tako na leto 2023 in že v tem obdobju prehodnem sicer črpamo sredstva, denar iz nove reforme, vendar po pravilih, ki jih je imela stara reforma.

Torej zagotovo pa se zavedajo tudi vse države, da morebitni neuspeh oziroma nedoseganje dogovora lahko predstavlja težave v prihodnje. S tem se pa zagotovo strinjam.

Kar se tiče cen prehrambnih izdelkov, ja to zaznavamo tudi mi, da se cene predvsem povečujejo, tudi material, da tako rečem, ki ga imajo kmetje za potrebe, da proizvajajo svoje pridelke se povečujejo, medtem ko cene njihove prodajne pa so ostajajo na isti ravni oziroma se ne povečujejo. Zagotovo je to problematika, ki se je minister tudi zaveda in je tudi v vseh razprava tudi odpira. Hvala.

Hvala lepa. Ker ugotavljam, da ni več interesa za razpravo, jo zaključujem in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Luksemburgu, 28. in 29. junija 2021 in jih podprl.«

Glasovanje se začenja.

Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je Odbor sklep sprejel.

Zahvaljujem se vsem in s tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in pa tudi 26. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije in vam želim lep dan. Hvala lepa.