Pričenjam 32. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so vzdržani in se seje ne morejo udeležiti Franc Jurša, po pooblastilu pa sodelujeta na seji Zmago Jelinčič na mesto Dušana Šiška in pa Jani prednik na mesto mag. Bojane Muršič in pa še Janez Moškrič namesto Ljuba Žnidarja.

Sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu;

22. 28., in 29. 6. 2021 pa sem predlagal razširitev dnevnega reda z naslednjimi točkami, in sicer:

2. Predlog za imenovanje članice Sveta Banke Slovenije – viceguvernerke;

3. Predlog za imenovanje zagovornika načela enakosti;

4. Predlog za izvolitev sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije;

5. Zahteva Okrajnega sodišča v Kranju, kazenski oddelek za odločitev o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnika Igorja Fortuna.

Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda seje? Če ne, bomo prešli na glasovanje po posameznih točkah razširitev. Še za magnetogram, Mojca Škrinjar nadomešča Danijela Krivca.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seja z novo 2. točko.

Kdo je za? (12 članov. ) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj prehajamo na glasovanje za novo 3. točko. Kdo je za? (11 članov. ) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj bomo glasovali za razširitev z novo 4. točko.

Kdo je za? (12 članov. ) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj bomo glasovali še za razširitev z novo 5. točko.

Kdo je za? (13 članov. ) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V koliko jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožiti vprašanja vas prosim za predhodno opozorili, saj moram v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika Državnega zbora sejo zapreti za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - Predlog za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je Državnemu zboru predložil predsednik Republike Slovenije. Del gradiva je objavljen pri EPI, celotno gradivo pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. K tej in naslednjim točkam dnevnega reda sem vabil Urad predsednika Republike Slovenije. Seje se udeležuje gospa Nataša Kovač generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki jo prav tako pozdravljam.

Uvodna pojasnila: v skladu s 6. točko zakona o predlaganem kandidatu iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč se predsednik Republike Slovenije po pridobiti mnenja Vlade in Sodnega sveta opredeliti do prijavljenih kandidatur za kandidata za sodnika Mednarodnega sodišča ter posreduje predloge potrebnega števila kandidatov za izvolitev Državnemu zboru. Lahko pa predlaga tudi več kandidatov, kot je potrebno po pravilih mednarodnega sodišča. Predsednik Republike na podlagi 6. člena navedenega zakona Državnemu zboru predlagal, da za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu izvoli Dr. Damjana Bukovca. Predlog je obrazložen. Priloženi sta mu tudi mnenji Vlade in Sodnega sveta. Iz predloga predsednika Republike Slovenije tudi izhaja, da kandidat izpolnjuje vse formalne pogoje za izvolitev. Na podlagi prvega odstavka 7. člena navedenega zakona izvoli Državni zbor kandidata za sodnika mednarodnega sodišča s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev. Želi gospa Nataša Kovač generalna sekretarka Urada predsednika Republike Obrazložiti predlog izvolitve. Beseda je vaša.

Hvala lepa gospod predsednik, poslanke poslanci!

Predsednik republike je dobil v obravnavo in presojo osem predlogov kandidatov za mesto sodnika oziroma sodnice na splošnem sodišču v Luksemburgu. Pridobil je mnenje Vlade in Sodnega sveta. Sodni svet je oblikoval stališče o tem katerega kandidata ocenjuje za najboljšega in se do drugih kandidatov ni opredeljeval. Njegovo glavno vodilo pa so bile strokovne kompetence kandidatov v skladu z usmeritvami Odbora 255, predvsem s pozornostjo na referencah kandidatov glede poznavanja prava Evropske unije in pa konkretnih izkušenj s postopki pred obema sodiščema Evropske unije. Sodni svet je soglasno ocenil, da je izredni profesor dr. Damjan Kukovec najboljši kandidat v razpisu.

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje, da je vseh osem kandidatk in kandidatov, ki so bili prijavljeni primerni za to mesto.

Pred opravljenim posvetovanjem z vodji poslanskih skupin Državnega zbora sta od kandidature odstopili dr. Maja Brkan, ki je kot veste uspešno zasedla prvo prosto mesto na tem sodišču in mag. Andrej Auersperger Matić.

Predsednik republike se je o presoji kandidatur in opravljenih pogovorih s poslanskimi skupinami odločil, da predlaga v imenovanje za kandidata za sodnika izrednega profesorja dr. Damjana Kukovca, ki je po diplomna pravi Fakulteti Univerze v Ljubljani opravil tako magistrski kot tudi doktorski študij na univerzi Harvard. Od leta 2006 je član pravne službe Evropske komisije z občasnimi prekinitvami in je pred sodiščem in splošnim sodiščem Evropske unije Komisijo zastopal več kot v 70 primerih in pridobil dragocene izkušnje in sposobnost neodvisnega razmišljanja, kot je zapisal, pravnega sklepanja in sprejemanja utemeljenih odločitev. Nadaljeval je tudi s svojim akademskim delom, predaval na vrsti najuglednejših pravnih institucij in univerz po vsem svetu. Trenutno je izredni profesor na Milsex? school of low v Londonu, kjer predava pravo Evropske unije in pa mednarodno konkurenčno pravo. Je tudi namestnik direktorja za doktorski program na Midelsex school of low, član univerzitetne komisije za strategijo in inovacije ter član Komisije za enakopravno konverzacijo ocen na tej univerzi.

Dr. Damjana Kukovca odlikujejo poleg akademske odličnosti na področju prava Evropske unije tudi bogate delovne izkušnje v institucijah Evropske unije, predvsem neposredno izkušnje z zastopanjem pred obema sodiščema Evropske unije in pa tudi bogato udejstvovanje v širšem mednarodnem pravnem okolju.

Po opravljenih posvetovanjih z vodij poslanskih skupin je mogoče sklepati, da ima kandidat prepričljivo podporo za izvolitev.

Predsednik republike ocenjuje, da izredni profesor dr. Damjan Kukovec zaradi svojega izjemnega strokovnega znanja in izkušenj in zaradi izkazanega poznavanja strokovnega področja, ki predstavlja velik del obsega dela splošnega sodišča odličen kandidat za predlagano mesto in Državnemu zboru predlaga, da ga izvoli za kandidata za mesto sodnika na splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za dodatno obrazložitev. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? Če ne zaključujem razpravo in v razpravo in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu izvoli dr. Damjana Kukovca.«

Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Kdo je za? (16 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANICE SVETA BANKE SLOVENIJE, VICEGUVERNERKE, ki ga je Državnemu zboru predložil predsednik Republike Slovenije. Del gradiva je objavljen pri EPI, celotno gradivo pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

Uvodna pojasnila: V skladu s 30. členom Zakona o Banki Slovenije Svet Banke Slovenije sestavlja pet članov, in sicer guverner in štirje viceguvernerji. Na podlagi 35. in 36. člena Zakona o Banki Slovenije guvernerja in viceguvernerje imenuje Državni zbor za dobo šestih let na predlog predsednika Republike Slovenije in so lahko ponovno imenovani.

Predsednik Republike Slovenije zaradi poteka mandata viceguvernerki mag. Ireni Vodopivec Žan, in sicer s 6. 10. 2021, Državnemu zboru predlaga, da za članico Sveta Banke Slovenije viceguvernerko tudi za novo šestletno obdobje imenuje mag. Ireno Vodopivec Žan.

Predlog predsednika Republike Slovenije je v skladu s četrtim odstavkom 37. člena Zakona o Banki Slovenije obrazložen. Priloženo pa mu je tudi pisno soglasje kandidatke, da sprejema kandidaturo.

V skladu s petim odstavkom 37. člena navedenega zakona mora Državni zbor o predlagani kandidatki glasovati v 30 dneh po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno. Predlagana kandidatka pa bo imenovana, če bo zanjo glasovala večina vseh poslancev.

Želi besedo gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu Predsednika Republike Slovenije, da še dodatno obrazloži predlog? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Predsednik je na poziv na mesto viceguvernerja oziroma viceguvernerke Banke Slovenije prejel štiri predloge kandidatur. Po pogovoru s kandidati in presoji ter posvetovanju s poslanskimi skupinami se je odločil, da Državnemu zboru v imenovanje predlaga mag. Ireno Vodopivec Žan, univerzitetno diplomirano ekonomistko in magistro znanosti, ki tudi trenutno opravlja funkcijo viceguvernerke na Banki Slovenije, kjer je s svojim delom začela že v letih 1994 do 2002, kjer je opravljala delo svetovalke analitičarke v analitično-raziskovalnem centru in pozneje kot svetovalka v oddelku za nadzor bančnega poslovanja. Pozneje je opravljala pomembne naloge na Ministrstvu za finance. Od leta 2011 pa do izvolitve na mesto viceguvernerke je bila zaposlena na Združenju bank Slovenije kot namestnica direktorja, med drugim odgovorna za vodenje področij upravljanja s tveganja v bankah, bančnega računovodstva in poročanja notranje in zunanje revizije in davčnega svetovanja.

V zadnjem šestletnem obdobju je bila kot viceguvernerka odgovorna za različna vsebinska in organizacijska področja delovanja banke in koordinacijo teh področij. Bila je med drugim namestnica guvernerja pri Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki, predstavnica slovenske centralne banke v Ekonomsko finančnem odboru Sveta Evropske unije, namestnica guvernerja v Upravnem odboru Centra za odličnost in financah. V septembru leta 2019 pa je postala odgovorna za področje … kot nadzor bančnega poslovanja, sistemski nadzor in regulativa ter centralni kreditni register.

Skupaj s sodelavci na Banki Slovenije je bistveno prispevala k krepitvi prepoznavnosti in kredibilnosti slovenske centralno-bančne stroke v okviru Evropske unije in v odnosu do mednarodnih organizacij in tudi novih članic evropske družine.

Strokovno delo in raziskovalna dognanja je redno objavljala v obliki številnih publikacij, ki so vsem dostopne na spletnih straneh Banke Slovenije.

Mag. Irena Vodopivec Žan se je za svoje delo usposabljala na številnih uglednih bančnih ustanovah v tujini, tudi na Mednarodnem denarnem skladu v Združenih državah Amerike in bila članica številnih odborov in komisij Evropske komisije, Sveta Evropske unije in OCED-ja.

Predsednik Republike Slovenije ocenjuje, da bo mag. Irena Vodopivec Žan v primeru izvolitve tudi vnaprej pomembno prispevala k strokovnemu, učinkovitemu in transparentnemu delovanju ter mednarodnemu sodelovanju Banke Slovenije v skladu z njenim mandatom in strategijo, zato jo predlaga za mesto članice Sveta Banke Slovenije viceguvernerko.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi za to dodatno obrazložitev. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da za članico Sveta Banke Slovenije viceguvernerko imenuje mag. Ireno Vodopivec Žan.«

Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IMENOVANJE ZAGOVORNIKA NAČELA ENAKOSTI, ki ga je Državnemu zboru predložil Predsednik Republike Slovenije. Del gradiva je objavljen pri EPI, celotno gradivo pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

Uvodna pojasnila: Na podlagi 23. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo Zagovornika načela enakosti imenuje Državni zbor na predlog Predsednika Republike Slovenije. Zagovornik je imenovan za dobo 5 let in je lahko največ enkrat ponovno imenovan.

Predsednik Republike Slovenije zaradi poteka mandata zagovorniku Mihu Lobniku, in sicer s 25. 10. 2021, Državnemu zboru predlaga, da Miho Lobnika imenuje za Zagovornika načela enakosti tudi za novo petletno obdobje.

Iz predloga izhaja, da kandidat izpolnjuje zakonske pogoje za to funkcijo. Predlog Predsednika Republike Slovenije je v skladu z drugim odstavkom 25. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo obrazložen. Priloženo pa mu je tudi pisno soglasje kandidata, da sprejema kandidaturo.

V skladu s prvim odstavkom 26. člena navedenega zakona mora Državni zbor glasovati o predlaganem kandidatu v 30 dneh po predložitvi obrazloženega predloga.

Posebne večine za imenovanje Zagovornika zakon ne predvideva, kar pomeni, da Državni zbor odloča o imenovanju zagovornika z javnim glasovanjem z navadno večino.

Želi gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu Predsednika Republike Slovenije dodatno obrazložiti predlog? Izvolite.

Hvala lepa.

Predsednik Republike Slovenije je na poziv za zbiranje kandidatur prejel en predlog kandidature, in sicer sedanjega Zagovornika načela enakosti gospoda Mihe Lobnika. Po presoji kandidature in posvetovanjih se je Predsednik Republike Slovenije odločil, da Državnemu zboru za Zagovornika načela enakosti predlaga Miho Lobnika, univerzitetnega diplomiranega sociologa.

Miha Lobnik je v preteklem mandatu vlogi Zagovornika načela enakosti vodil in izvedel proces vzpostavitve novega organa predvidenega s sprejetim Zakona o varstvu pred diskriminacijo v letu 2016. To nalogo je opravil več kot uspešno.

Slovenija je tako iz članic unije, ki na tem področju zaostajala, napredovala v status države, ki ima zgledno urejeno institucionalno delovanje na tem občutljivem in zahtevnem področju. Dobra umeščenost zagovornika v kontekst sorodnih institucij drugih držav članic Evropske unije potrjuje tudi izvolitev Mihe Lobnika v izvršilni odbor Zveze evropskih organov za enakost iz Slovenije v oktobru 2019.

Gospod Miha Lobnik se je med drugim dokazal z odličnimi organizacijskimi in vodstvenimi sposobnostmi, poskrbel za vzpostavitev osnovnih pogojev za zakonito, strokovno in učinkovito delovanje novega organa.

Zagovornik je danes vpet v konstruktivno in tesno sodelovanje z drugimi državnimi institucijami, hkrati pa je poskrbel za vključujoč dialog z zunanjimi deležniki in učinkovito organizacijo dela znotraj institucije. Vzpostavljen je sistem podpore in svetovanj za vse, ki so v svojih stiskah obrnejo na organ zagovornika.

Republika Slovenija je mednarodni javnosti na tem izredno občutljivem področju uveljavljanja enakopravnosti pridobila na ugledu in prepoznavnosti.

Temeljna načela vizije delovanja zagovornika v prihodnje morajo po njegovem mnenju biti predvsem dialog, vključujoče sodelovanje z vsemi deležniki in javnostmi, kvalitetno izvajanje nalog, visoko stopnjo strokovnosti in organizacijske kulture dela.

Predsednik Republike Slovenije ocenjuje, da bo gospod Miha Lobnik glede na njegovo dosedanje uspešno delo in premike, ki jih je dosegel kot aktualni Zagovornik načela enakosti zaupano nalogo tudi vnaprej opravljal z največjo mero strokovnosti in skrbnosti in zato predlaga Državnemu zboru, da ga izvoli za Zagovornika načela enakosti.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi za to dodatno obrazložitev. Sedaj odpiram razpravo članic in članov Komisije. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se Zagovornika načela enakosti za dobo petih let imenuje Miha Lobnik. Mandat začne teči 26. 10. 2021.«

Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (6 članov.)

Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IZVOLITEV SODNIKA USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru predložil Predsednik Republike Slovenije. Predlog ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

Uvodna pojasnila: Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 163. člena določa, da je Ustavno sodišče sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog Predsednika Republike Slovenije izvoli Državni zbor na način, ki ga določa zakon. V drugem odstavku navedenega člena pa, da se sodniki izvolijo izmed pravnih strokovnjakov.

V Zakonu o Ustavnem sodišču v 9. členu določa, da je za sodnico oziroma sodnika Ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. V skladu s prvim odstavkom 14. člena navedenega zakona sodnika Ustavnega sodišča izvoli Državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.

Predsednik Republike Slovenije namesto ustavne sodnice, ki ji je mandat potekel 14. 7. 2020 ter na podlagi že drugega ponovljenega poziva za zbiranje predlogov možnih kandidatov Državnemu zboru v izvolitev za sodnika Ustavnega sodišča predlaga dr. Janeza Kranjca. Predlog je podan ob upoštevanju prvega odstavka 13. člena Zakona o Ustavnem sodišču, po katerem lahko Predsednik Republike Slovenije predlaga kandidate za prosto mesto sodnika Ustavnega sodišča izmed predlogov, prejetih na podlagi objavljenega poziva, lahko pa predlaga tudi druge kandidate.

Predlog Predsednika Republike Slovenije je v skladu z drugim odstavkom 13. člena navedenega zakona obrazložen, priloženo pa je tudi pisno soglasje kandidata.

Želi tudi tu dodatno obrazložiti predlog gospa Nataša Kovač. Izvolite.

Hvala lepa.

Predsednik Republike Slovenije tokrat tretjič predlaga Državnemu zboru kandidata za mesto sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Po temeljitem razmisleku in večjim številom pogovorov ter posvetovanj z vodij poslanskih skupin se je Predsednik Republike Slovenije odločil, da v skladu s prvim odstavkom 13. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ki mu omogoča, da kandidate za to mesto predlaga tudi izven prijavljenih na javni poziv, Državnemu zboru Republike Slovenije za mesto sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije predlaga dr. Janeza Kranjca, doktorja pravnih znanosti, zaslužnega profesorja za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter za nemško pravno terminologijo na Pravni fakultete Univerze v Ljubljani, izrednega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Dr. Janez Kranjc je nedvomno eden najvidnejših pravnih strokovnjakov pri nas, ki hkrati uživa velik ugled tudi v mednarodnih pravnih krogih. Po diplomi in opravljenem doktorskem študiju na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je od tukaj začel tudi svojo kariero, bil naprej izvoljen za docenta, nato za izrednega profesorja in v letu 1992 za rednega profesorja.

Večkrat se je izpolnjeval v tujini, v Rimu, na Univerzi v Kembriču?, Univerzi v Kolnu, bil je raziskovalec v Univerzi v New Yorku, na Univerzi Karlo Strit? v Madridu, kot vabljeni gostujoči profesor predaval na Univerzah v Potjeju?, Gradcu, Pravnem inštitutu (nerazumljiva beseda) Državne univerze.

Poleg tega je dva mandata opravljal funkcijo prodekana in tri mandate funkcijo dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Na tej isti fakulteti že od ustanovitve leta 1994 vodi mednarodni forum. Trenutno je na Univerzi v Ljubljani predsednik Komisije za etična vprašanja.

Dr. Kranjc je bil med drugim tudi član predsedstva in predsednik Evropske zveze pravnih fakultet, pa tudi član in predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije. Bil je urednik prve tujejezične pravne revije pri nas Slovenian (nerazumljivo) in je še vedno član uredniškega sveta nekaterih strokovnih revij doma in v tujini.

Njegova bibliografija obsega preko šesto enot. Dr. Kranjc je nedvomno največji poznavalec in avtoriteta rimskega prava pri nas. Njegovo najpomembnejše delo monografija rimsko pravo, ki je doslej izšla že v štirih izvodih. Zanjo je leta 2010 prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti.

Je nosilec visokih domačih in tujih državnih oblikovanj; častnega znaka svobode Republike Slovenije, viteza francoske legije časti, viteza reda akademskih palm, prejemnik avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost pravnega reda ter častni doktor Univerze v (nerazumljivo) in Univerze v Lapzigu. Leta 2017 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja, v letu 2019 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Dr. Janez Kranjc uživa ugled cenjenega in odličnega pravnega strokovnjaka z visoko stopnjo osebne integritete. Odlikujejo ga bogate več desetletne izkušnje na akademskem raziskovalnem in drugih področjih pravne znanosti in pravne zgodovine.

V primeru izvolitve bo nedvomno lahko pomembno prispeval k delu in vlogi Ustavnega sodišča Republike Slovenije kot najvišjega organa sodne oblasti v državi.

Predsednik Republike Slovenije tako predlaga Državnemu zboru, da zaslužnega profesorja dr. Janeza Kranjca imenuje za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi za to dodatno obrazložitev.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov Komisije. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da za sodnika Ustavnega sodišča izvoli dr. Janeza Kranjca.«

Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (8 članov.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda, gospe Nataši Kovač pa se zahvaljujem za sodelovanje. Hvala lepa.

Ker bo 5. točka dnevnega reda v skladu s prvim odstavkom 206. člena Poslovnika Državnega zbora potekala brez navzočnosti javnosti, prekinjam sejo za 10 minut in jo bomo nadaljevali ob 9.40 uri.

Odprti del seje je končan 1. julija 2021 ob 9.30.