Spoštovane članice in člani komisije, državni sekretar, predstavniki ministrstev, vabljeni ter ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Pričenjam 16. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Članice in člane komisije prosim, da preverite tudi ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za morebitno glasovanje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: Lidija Divjak Mirnik, Felice Žiža, Marko Bandelli, Koprivc Marko. Na seji kot nadomestni član oziroma članice komisije s pooblastilom, trenutno ni nobenega.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, na tem mestu nebi prebiral, saj je razviden s sklica.

Udeležbo so opravičili: predsednika Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša mag. Suzanne Weitner, predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo ter predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE SEZNANITEV S POROČILOM VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O REALIZACIJI, NAČRTOVANIH DEJAVNOSTIH IN SREDSTVIH ZA SLOVENCE IZVEN MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2020.

Gradivo k tej točki, ki smo ga prejeli od Vlade Republike Slovenije, z dne 10. 6. 2021 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Gradivo predstavlja realizacijo sprejetega sklepa komisije na 1. nadaljevanju 2. seje dne 21. 3. 2019, s katerim se je Vladi priporočalo vsakoletno poročanje o realizaciji, načrtovani dejavnosti in sredstvih za Slovence izven meja Republike Slovenije.

Za uvodno predstavitev obravnavanega gradiva dajem besedo državnemu sekretarju na Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejanu Valentinčiču.

Državni sekretar, izvolite. Imate besedo.

Gospod predsednik, hvala lepa. Lep pozdrav vsem.

Torej Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi v letu 2020, kot vsako leto, kot je ustavna obveznost Republike Slovenije s 5. člena in Uradu poverjena ta naloga, torej da koordinira politike Republike Slovenije do Slovencev izven njenih meja.

Torej izvajali smo različne aktivnosti, ukrepe z namenom spodbujanja ohranjanja in razvoja slovenske identitete, jezika, kulture v zamejstvu in po svetu. Mogoče začnem pri izseljenstvu, torej pri tej točki, ki je tako finančno kot recimo tudi vsebinsko mogoče malo manj izrazita. Torej ker so manjši, začnimo pri njih. Pozitivna diskriminacija.

Torej seveda Urad poskuša z različnimi aktivnostmi biti tem ljudem čim blizu, njihovim organizacijam, jih navezovati na Slovenijo. Je pa v letu 2020 to seveda bistveno spremenila pandemija, tako da osebnih srečanj je bilo zagotovo manj kot običajno, smo se pa tukaj na vse možne načine poslužili sodobne informacijske digitalne tehnologije. Tako za zelo veliko virtualnih srečanj, sestankov in lahko rečem tudi dogovorov in premikov se je zgodilo v tem letu. Urad vsako leto objavi razpis za podporo kulturnim dejavnostim, tako je bilo tudi v preteklem letu. Lahko rečemo, da se v zadnjih letih poleg vseh običajnih aktivnostih podpiramo fokus predvsem premika tudi napram tem mladim izobražencem, ki zadnja leta zapuščajo državo. Torej govora je to t.i. begu možganov, ki ga poskušamo spremeniti v kroženje možganov, in tukaj potem podpiramo tako, lahko bi rekel, ti dve centralni organizaciji, ki s te s tem ukvarjata, to sta UTIS in ASEF, pa potem razne pobude, ki se na terenu pojavijo v določeni državi. Kar se tiče odnosa do tradicionalnih skupnosti, torej poskušamo seveda po eni strani sodelovati z Ministrstvom za izobraževanje, ki napotuje razne učitelje po Evropi, ki učijo. Za neevropske države, ki kjer takih učiteljev ni, pa predvsem poskušamo tem prostovoljcem, ki poučujejo v sobotnih šolah, z našimi izobraževanji čim bolj pomagati pri, da tako rečem, ohranjanju in izboljševanju didaktičnih sposobnosti. Na žalost v lanskem letu ni moglo biti do realizacije do seminarja za učitelje, ki se izvaja bodisi v Sloveniji, kjer prihajajo predvsem učitelji iz južne Amerike, ali pa naši učitelji odhajajo v severno Ameriko, torej da izvajajo take delavnice za ameriške in kanadske učitelje slovenščine, zato pa je seminar potekal v virtualni obliki. To seveda ni popolnoma enakovredno, ampak vendarle je pa pozitivna stvar tega, da potem tudi omogoča celo večjo udeležbo, ker se seveda marsikdo, ki zaradi službenih obveznosti sicer nebi mogel priti, pride, se udeleži virtualno. Ena pomembna stvar, ki jo tudi Urad izvaja, je spodbujanje arhivske dejavnosti, torej seveda naša društva po svetu imajo stoletno in več kot stoletno tradicijo, veliko gradiva se je nabralo. Včasih se sprašujemo, kaj se bo s tem zgodilo, zato Urad zelo sodeluje z Arhivom Republike Slovenije, da hodijo arhivarke tja, malo da popisujejo stvari, pa tudi zato da nekako izobražujejo te lokalne ljudi, entuziaste v teh društvih, kako pravilno hraniti in arhivirati to gradivo.

Mogoče, kar se tiče izseljeništva, še tri take kratke točke. Torej, prva je, da je Urad sofinanciral ciljno-raziskovalni projekt na temo stoletnice rojstva slovenske raziskovalke dr. Branislave Sušnik, ki je v Paragvaju si ustvarila zelo veliko ime. Torej ta projekt je zaključen in je v preteklem mesecu tudi doživel javne predstavitve prvih rezultatov. Druga stvar, ki jo delamo, o čemer je na tej komisiji pogosto govora, je repatriacija. Torej repatriacija je potekala, kolikor so okoliščine dovoljevale, ampak nekih večjih težav in zapletov ni bilo. In nenazadnje ravno v soboto, torej v Ribnici pripravljamo prireditev Dobrodošli doma, naša centralna vsakoletna prireditev, kjer poskušamo tudi slovenski javnosti, slovenski publiki predstaviti našo izseljensko in tudi zamejsko kulturo, aktivnosti, hkrati pa seveda si želimo, da se tudi ti ljudje med seboj povezujejo. Zato vsi lepo vabljeni v Ribnico v soboto.

Kar se tiče zamejstva mogoče en tak čisto kratek pogled po štirih državah. Torej lahko bi rekli, da je za vse štiri države značilno, da se odnos tako oblasti kot večinskega prebivalstva do naših skupnosti izboljšuje. Seveda še vedno ni idealen. Povsod nekako prizadevamo, da bi prišlo do boljše kolektivne zaščite, do višjega financiranja, ampak premiki so divni, saj naša naloga je tudi kako sedaj iz tega maksimalno nekako izkoristiti.

Torej, v Italiji je gotovo preteklo leto zaznamovala 100 letnica požiga Narodnega doma in 90 obletnica usmrtitve Bazoviških junakov, vsi vemo, kaj se je tam dogajalo. Torej za nas gotovo, poleg teh spravnih dejanj, zelo pomembno tudi torej podpis memoranduma, ki nekako nakazuje, da bi kmalu prišlo do vrnitve narodnega doma. Tema, ki je zagotovo trenutno zelo aktualna, je zagotovitev političnega predstavnika na deželni in državni ravni za Slovence v Italiji. Vemo, da nobena od sosednjih štirih držav nima ureditve kot jo ima Slovenija za italijansko in madžarsko narodno skupnost. In ker je tukaj Slovenija dober zgled, seveda vedno spet izražamo naša pričakovanja, da se v enaki smeri uredi tudi v teh državah.

Torej kar se tiče Avstrije, tudi seveda ena taka zelo pomembno simbolno leto, stoletnica plebiscita, ki ga seveda Slovenci ne moremo praznovati, lahko pa obeležujemo to. Tudi tam je prišlo do nekih premikov, lahko rečemo. In seveda tudi tukaj neke posledično pozitivne zadeve kot je recimo postavitev dodatnih dvojezičnih tabel v trški občini Šentjakob v Rožu, skoraj podvojitev sredstev in tako naprej. Seveda to so vse stvari, kjer je Urad nekako poskušal stati ob strani, pomagati, kjer se je dalo, in bil udeležen v te pogovore.

Slovenska skupnost na Hrvaškem. Torej zagotovo največji nekako uspeh, ki smo ga šteli, je bila v preteklem letu izvolitev Barbare Antolić Vupora iz Varaždina v sabor, v hrvaški parlament. Torej ona ni nastopala kot manjšinska poslanka, ampak kot poslanka na hrvaški listi, kljub temu pa seveda s svojimi aktivnostmi za nas zelo pomembna. Drugače seveda Urad poskuša z društvi, ki delujejo na Hrvaškem, imeti reden dialog, jih spodbujati pri njihovi dejavnosti, predvsem pa seveda, da bi se njihove aktivnosti približale tudi aktivnostim kot so v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, torej poleg kulturnega dela tudi nekako zavedanje o političnih pravicah, o možnosti živeti kot neka politična skupnost. En večji projekt, ki smo ga začeli v preteklem letu oziroma nadaljevali, se opravičujem, je vzorčna kmetija v Gorskem Kotarju. Torej to je nekako bilo narejeno po zgledu zelo dobrega primera v Porabju in se sedaj nadaljuje naprej.

In tako se premikam na Madžarsko. Torej vzorčna kmetija, že omenjena, je zagotovo nek dober primer, kako Slovenija pomaga pri razvoju lokalnega teritorija. S tem nadaljujemo, poskušamo ta projekt razvijati, hkrati pa, torej pojavljajo se različne možnosti za gospodarski razvoj tega območja tako znotraj Slovenije kot v sodelovanju s Hrvaško. In pri tem zelo aktivno sodelujemo, da bi vendarle tudi se nekako ekonomske možnosti ljudi na tem območju izboljšale. Seveda ob tem pa ne pozabljamo na jezik, torej da bi se jezik ne samo ohranjalo, ampak tudi razvijalo.

Torej to je pogled po državah. Mogoče še en centralni pogled, torej iz vidika Urada. Torej neke aktivnosti, ki smo jih v zadnjem letu, lahko rečemo, zelo okrepili, poleg to, kar sem prej omenil, priseljenstvo, torej vprašanje sodobnega izseljevanja in kroženja možganov, pri zamejstvu je gotovo treba vedno več pozornosti namenjati ohranjanju in razvoju jezika na teh teritorijih, posebej pri prvih stopnjah izobraževanja, se pravi jasli in vrtci. Kajti, vemo, ko se je pisala manjšinska zakonodaja, ni še bil standard, da so otroci hodili v vrtce, kaj šele v jasli, ampak se je po navadi izobraževanje začelo z osnovno šolo. In tam je zaščita boljša, medtem ko pri teh najnižjih stopnjah torej teh zavez ni in zato potem tudi, ko se te potrebe pojavijo, seveda so potrebni večji napori Slovenije tako pri prepričevanju teh držav, da prevzamejo del bremena, kot nenazadnje seveda tudi Slovenija mora tukaj malo prispevati.

Lahko rečem, da smo v preteklem letu zelo okrepili in intenzivirali sodelovanje z ostalimi resorji. Torej Urad je gotovo koordinator tematike Slovencev v zamejstvu in po svetu, ampak seveda ne more vsega urad sam rešiti. Tako, da z ostalimi resorji sodelujemo intenzivneje in bolje kot prej. Recimo en tak rezultat, ki ga lahko povem, recimo ravno trenutno v obravnavi je ta Zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, in recimo prvič je tukaj zamejska tematika izrazito omenjena in tudi zamejski inštituti bodo lahko nekako del tega slovenskega znanstvenega sveta.

In mogoče samo še zadnja stvar, ki jo omenim. Torej zelo se trudimo tudi, da bi ta dejavnost postala, torej aktivnosti Slovencev v zamejstvu, bolj javno prisotne, bolj poznane, zato si trudimo, da bi bile čim bolj medijsko pokrite, čim bolj medijsko prisotne. In mislim, da na tem področju dosegamo neke rezultate, vsaj postopne. En dogodek, kjer tudi upamo in računamo na medijsko prisotnost, ker bi po vseh pravilih moral biti odmeven, je ravno jutri na Uradu odpiramo razstavo in imamo literarno branje Vincenca in Verene Gotthardt. Vsi člani komisije ste prejeli vabilo. Torej Vincenc Gotthardt je bil nominiran za Kersnika, Verena Gotthardt pa za najvišjo nemško literarno nagrado, tako da je velika čast, da ju imamo med sabo in vas tudi iz tega mesta lepo vabim, da se jutri udeležite tega branja in otvoritve.

In nenazadnje seveda za vse te naše aktivnosti, ki sem jih naštel, seveda je potrebna tudi gmotna, materialna podstat. V preteklem letu je prišlo do povečanja sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej vsega skupaj je Republika Slovenija namenila 11 milijonov 955 tisoč evrov, pa še malo več. Seveda največji delež pri tem ima Urad, sodelujemo pa tudi z ostalimi resorji, ki nekako v svojih delokrogih podpirajo različne aktivnosti; o tem bodo gotovo sami povedali. Kot si lahko predstavljate, seveda tudi potrebe naraščajo. Mi seveda si prizadevamo, da bi se ta proračun še povečal. Do sedaj smo imeli vedno podporo te komisije, ste razumeli tematiko in pomen. In tudi seveda nenazadnje vse investicije v naše rojake se multiplicirajo. In seveda se priporočamo za takšno podporo tudi vnaprej.

Hvala lepa.

Hvala vam za izčrpno poročilo.

Želi še kdo besedo od predstavnikov Vlade? Prosim, da se za magnetogram tudi predstavite, če boste govorili.

Hvala lepa. Vladimir Čeligoj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Jaz bi želel samo v nekaj stavkih povedati glede slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij in njihovem delovanju v minulem letu v vseh štirih državah.

Če začnem s Kmečko zvezo Trst na področju Furlanije-Julijske krajine. Odigrava, je tudi lani odigravala pomembno vlogo v smislu svetovalne službe. Za razliko od Slovenije in Avstrije, kjer imamo kmetijsko-gozdarsko zbornico, v Italiji te zbornice ni, zato pomembno vlogo med slovenskimi kmetij vzdolž celotne meje, od Milj pa tja do Kanalske doline, opravlja Kmečka zveza Trst. Lani so tudi praznovali 70-letnico svojega obstoja in delovanja in seveda tudi ustrezno obeležili. Sodelujejo tudi pri projektu Gastro 21, pomembno pa je, da tudi vsako leto zelo dajo svoj delež pri predstavitvi turističnih kmetij iz Slovenije in zamejstva na največji regati Barkovljanki.

Če gremo v Avstrijo, tukaj moram povedati, da je Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov pomemben faktor narodnostne zavesti na Avstrijskem Koroškem. Še posebej zato, ker v sklopu Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov je, so zastopani tudi v deležni kmetijsko-gozdarski zbornici s štirimi člani. Letos so ponovno volitve jeseni in mi jim bomo skušali tudi določeno podporo dati ob priliki teh volitev. V sklopu Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov je kmečka izobraževalna skupnost, ki je tudi lani kljub koroni virtualno izpeljala določena izobraževanja in predavanja za slovenske kmete na Avstrijskem Koroškem. Pomembna stvar pri njih je tudi srečanje kmetov petih dežel, ki jo organizirajo vsako leto. Lani žal zaradi covida je to odpadlo. Upajmo, da bo morda to letos.

Če gremo na Madžarsko, tukaj imamo razvojno agencijo Slovenska krajina. Naj omenim, da razvojna agencija je zelo pomemben faktor razvoja predvsem na kmetijstvo in da so zelo uspešni pri prijavljanju in pridobivanju sredstev pri čezmejnih programih. Tudi zdaj teče projekt, ki se bo odražal na kmetiji, in sicer projekt Etoslant. Potenciali kmetije so kar veliki in glede na to, kot je že prej državni sekretar omenil, da so določeni fondi, tako madžarski kot tudi potencialno naj bi bili slovenski, velja to kmetijo tudi v bodoče podpreti z določenimi programi, ki jih pač sami pripravljajo. Nenazadnje bo o tem več povedala predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem gospa Andreja.

No, in če zaključujem s Hrvaško. Hrvaška tukaj, tudi lani smo nudili določeno izobraževanje in praktične primere skozi Kmetijsko-gozdarsko zbornico, konkretno enoto Ljubljana. In moram reči, da so kar velike korake naredili na tem področju. Glavna stvar pa je, kot je že državni sekretar prej omenil, vzorčna turistično-izobraževalna kmetija, ki smo jo lani skupno z Uradom začeli graditi.

Vse štiri zamejske slovenske kmetijske organizacije so povezane v koordinacijo AGRA-SLOMAK. No, in lani je bistvena stvar poleg rednega programa, v okviru AGRA-SLOMAK-a smo tudi posneli film V objemu domovine. Tako, da jih tudi skozi ta filmski zapis želimo obeležiti. Vsaka od teh organizacij, ki sem jih naštel in povedal določene stvari, so svoja specifika. Nekaj jim je pa skupnega. Skupno je to, da kmetije ohranjajo oziroma da Slovenci, da slovenski kmetje ohranjajo kmetije - in s tem ohranjajo tudi teritorij. Kajti zavedamo se, da tam, kamor je slovenski kmet, tam bo tudi slovenski jezik in slovenska kultura. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se tega dobro zaveda, zato te kmete v vsem celotnem zamejstvu podpiramo in jih bomo tudi v bodoče.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi še kdo od predstavnikov Vlade? Vidim, da ne.

Potem odpiram še za ostale vabljene. Pri tem vas obveščam, da lahko svoja stališča vabljeni podajo le v tej fazi, saj je razprava, ki sledi, namenjena le članicam in članom komisije v kolikor ne boste pozvani k dodatni obrazložitvi. Lepo vas prosim, da se za zvočni zapis in njegov prepis uvodoma predstavite ter svoje stališče omejite nekje na 5 minut. Želi kdo?

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani člani in spoštovane članice komisije, dragi državni sekretar. Bernard Sadovnik, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk in trenutno tudi predsedujoči sosvetu.

Sprva bi se Uradu zahvalil za, ne samo za finančno podporo v letu 202, tudi temu, da vedno bolj Urad sledi tudi usklajenemu predlogu krovnih političnih organizacij. Ampak predvsem bi se zahvalil na pomoč v okviru pandemije, ki je tako rekoč dejansko terjala marsikaj tudi pri dejavnostih pri narodni skupnosti. In smo v tem dobrem sodelovanju lahko tudi to krizo tako rekoč mojstrovali s podporami, s fizično pomočjo in seveda tudi s tem, da smo bili v stalnem stiku z Uradom tudi preko socialnih in drugih medijev. Za to velja Uradu dejansko zahvala, ministrstvu, državnemu sekretarju in osebju v Uradu.

Leto 2020, državni sekretar je že omenil, je prav gotovo bilo leto, ki je na Koroškem marsikaj pozvalo. Namreč ne samo obletnica, 100. Obletnica plebiscita, ampak predvsem tudi 75. Obletnica konce 2. svetovne vojne, 65-letnica podpisa državne pogodbe, in vse te obletnice smo poskušali kljub pandemiji na nek način obeležiti. Predvsem sem tukaj hvaležen predsedniku Republike Slovenije, ki je storil dejansko zgodovinski korak, da se je udeležil prireditve v Celovcu in s tem krepil zavest, ki je v naši deželi, raste, namreč zavest dveh narodov, dveh jezikov in skupne poti v deželi in predvsem tudi skupne poti v tej skupni regiji, skupni Evropski uniji.

Drugo, kar bi rad omenil, da smo, in tudi sam, zelo hvaležni predsedniku Državnega zbora, ki se je udeležil srečanja / nerazumljivo/ in da smo lahko se skupaj spomnili, mi kot potomci in še dve preživeli žrtvi, tudi poboja pri Peršmanu in je s tem država Republika Slovenija tudi izkazala potrebno čast vsem tistim, ki so v tem hudem času nacionalizma dali življenja na vseh ravneh narodne skupnosti.

Tretje bi rad omenil, seveda politični premik, ki je bil storjen v Avstriji, in tukaj velja zahvala tudi Uradu in vsem institucijam, parlamentu, Vladi, za podporo. Na Dunaju, namreč, da se končno po dolgih 10 letih dejansko povišala finančna podpora Republike Avstrije in s tem omogoča dejansko novo zaorano pot, ledino, da bomo lahko sfinancirali vse dejavnosti in vse potrebe. In ravno pri usklajevanju teh podpor v letošnjem letu se kaže, kakšne velike potrebe so in kaj vse je privedlo do tega, da enostavno ni bilo možno več vzdrževati kulturnih domov in tako naprej. Tako, da imamo velik naval projektov, sanacij, naših kulturnih domov, izobraževalnih ustanov in tako naprej. In predvsem to, kar je državni sekretar izpostavil – da zagotovimo prostore predvsem za jasli, za otroke, ki s tem pridobijo možnost, da se učijo jezika od prvega leta starosti naprej.

Tretje bi rad omenil, seveda, da smo bili tudi v volilnem letu, in tudi tu smo hvaležni tudi za podporo politični upravni akademiji in seveda tudi našim kmeticam in kmetov, ker ta podpora je na vsak način tudi privedla do tega, da smo lahko občinske in županske volitve ne samo uspešno izpeljali, ampak da smo prvič v zgodovini Koroških Slovencev pri nas v Glavasnici kot enotna lista dosegli v neki dvojezični občini absolutno večino in seveda ohranili, hvala bogu, tudi župana. Zato bi še rad izpostavil, da je ta podpora, ki jo prejemamo, dobro naložena in na vsak način kaže, da dolgoročne strategije privedejo tudi do uspeha, če jih tudi dosledno podpira Republika Slovenija kot to tudi se dogaja na področju podpiranja samostojne politične dejavnosti koroških Slovencev in Slovenk.

Mi imamo seveda na dnevnem redu vrsto odprtih vprašanj. Paket ukrepov, ki smo ga tudi v sosvetu lansko letu, spominskem letu, soglasno sklenili in naslovili na vse naslove bodisi na Dunaju bodisi na deležni ravni, na občinski ravni, in pričakujemo, da bodo tako rekoč predvsem na zvezi ravni zagotovili čim prej ustrezne zakone, ustrezne reforme, ki bodo krepili ne samo področje šolstva, ampak predvsem področje otroškega varstva in jasli. Tu nujno potrebujemo tozadevne zakone. Znotraj narodne skupnosti smo uskladili tozadevno resolucijo, ki je usklajena, ki jo bomo zdaj obravnavali na vseh forumih in naslovili na zvezno vlado. In bi prosil tudi komisijo in vse prisotne, da potem to resolucijo podpirate, namreč, da pride tukaj do pogodbe 15.a med zvezno vlado in deželno vlado koroško, ki zagotavlja finančno pomoč, finančne okvire in tudi zakonske okvire za otroško varstvo za jasli in tako naprej. 7. člen nam zagotavlja tudi elementarno pedagogiko in zato je nujno potrebno da to, kar je državni sekretar že tudi naznanil, da dejansko to tudi zagotovimo preko zakonov na zvezi ravni in seveda potem tudi ukrepe, ki so potrebni na deželni in občinski ravni.

V tem smislu bi zaključil tudi moja izvajanja, se še enkrat zahvalil za vašo podporo in ob koncu čestital nam vsem k rojstnem dnevu samostojne države. Pred dnevi smo obeležili samostojnost Republike Slovenije, ne samo tukaj na trgu prireditev, ki je dejansko nas vse ganila, ampak smo obeležili tudi na obmejnih prehodih, na Holmecu in na Viču, kjer smo pred 30-imi leti iz, v tem primeru iz Globasnice, skrbeli za hrano za tam zaprte policiste in vojake. In v teh dneh smo se spomnili tega, da so to bili mladi fantje, ki so varovali Republiko Slovenijo, ki so dejansko želeli, da se udejanji to, kar se je v plebiscitu odločilo – da bo samostojna Republika Slovenija zaživela. In smo se spomnili tega, da bi lahko ti mladi fantje bili čez nekaj minut na avstrijski strani in varnosti, ampak so branili slovensko državo. In v tem smislu si želim, da vsi skupaj branimo slovenski narod, slovenski jezik, kulturo, za prihodnost in da izkoristimo predvsem predsedovanje Republike Slovenije Evropski uniji kot možnost res, da promoviramo slovenski jezik in kulturo v Evropo in da se postavimo kot zelo zrel in zelo kulturen narod v tej širini, globalni širini.

Hvala lepa in vse najboljše.

Hvala tudi vam.

Želi še kdo?

Zahvaljujem se za besedo. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Spoštovani državni sekretar, spoštovani člani komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, spoštovani tu vsi prisotni. Zahvaljujem se za priložnost, da na kratko komentiram poročilo o realizaciji načrtovanih dejavnosti in sredstvih za Slovence izven meja v letu 2020.

Izjemno optimistično sem začela z branjem tega poročila. Ostala sem ponovno razočarana z delom, ki govori o delovanju slovenske skupnosti na Hrvaškem. Dovolite, naj poskusim objektivno predstaviti situacijo slovenske skupnosti v letu 2020. Mogoče bo na ta način nekoliko bolj vidno, da se med pripadniki te skupnosti le dogaja kaj, da obstajajo tudi drugi elementi, ki niso omenjeni v tem poročilu.

Za začetek bi okvirno predstavila naše razmere, da bi člani komisije vsaj približno dojeli, v kakšnih pogojih delujemo na Hrvaškem. Nisem prepričana, da so vsi seznanjeni z našimi res skromnimi zmogljivostmi.

Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2011 je bilo nekaj nad 10 tisoč Slovencev, v manjšinskem volilnem imeniku – ker tudi to imamo – pa nekaj nad 14 tisoč Slovencev. S čimer se odpira prvo vprašanje, kam je izginilo približno 4 tisoč polnoletnih Slovencev, ampak to je pravzaprav nekatera druga tema. Stebri slovenske kulture na Hrvaškem so samo kulturna društva. Torej lahko žal govorimo o tem, česa na Hrvaškem nimamo, a ohranitev skupnosti bi močno potrebovali. Nimamo slovenske šole. Obstajajo sicer možnost učenja slovenskega jezika 2 do 5 šolskih ur na teden. To financira Republika Hrvaška in to je ta famozni model C, o katerem bom govorila še malo kasneje. Ne obstajajo glasbene šole, ne obstajajo predšolske ustanove, vrtci, ni medijev kot so dnevni, tedenski, mesečni tisk, samo bilteni, ki izhajajo nekajkrat ali samo enkrat letno. Ne obstajajo radijske ali televizijske oddaje in poleg tega večji del hrvaškega obmejnega območja zaradi naravnih geografskih meja, kot je na pri Učka, Čičarija, ne more spremljati programov Radiotelevizije Slovenija, kar si pripadniki slovenskih skupnosti želijo in opozarjajo vsa leta po osamosvojitvi, pa tudi še naprej. In potem verjetno se sprašujete, kaj imamo. Pa obstaja osrednja slovenska knjižnica v Karlovcu, formalno, ki žal relativno slabo sodeluje s slovenskimi društvi, in to so zelo omejene finance s strani Republike Hrvaške. Ter zveza slovenskih društev skupaj z ravnateljico zelo intenzivno zadnja tri leta dela na tem, da bi promovirali in da bi izkoristili vse možnosti, ki nam ta osrednja slovenska knjižnica da. Obstaja edina raziskovalna institucija, ko gre za Slovence na Hrvaškem, in to je podružnica Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, za katero si je raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja dr. Vera Kržišnik-Bukić prizadevala od konca 90-ih let. In inštitut se bori od leta 2006, da bi končno bila odprta ta reška enota. Soustanovitelj je urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, in to samo z eno zaposleno osebo. In nič ne kaže, da bi lahko bila v doglednem času možna zaposlitev vsaj še ene osebe vsaj za polovični delovni čas. Novi Zakon o raziskovalni dejavnosti Republike Slovenije pa ne bo pomagal v tem smislu, temveč prav obratno in bo slovenski raziskovalni prostor na Hrvaškem celo s tem skrčen. Obstaja Zveza slovenskih društev na Hrvaškem z eno zaposleno osebo tajnico. Vodstvo, predsednica in podpredsednica delava pro bono in imava svoji redni službi, jaz na inštitutu, kolegica na ekonomski fakulteti. Tako, da tajnica društva ureja tekoče zadeve zveze, išče dodatne možnosti sofinanciranja delovanja zveze ter obenem prijavlja projekte – kar je nemogoče prijaviti en večji evropski projekt. Obstaja 17 slovenskih kulturnih društev, obstaja kmetijsko-izobraževalna skupnost in obstaja slovensko-hrvaški gospodarski klub. Od teh 17-ih slovenskih društvih pa so zaposlene štiri osebe za polni delovni čas in ena oseba za polovični delovni čas. Obstajajo tudi predstavniki slovenske narodne manjšine na Hrvaškem, a imajo, z izjemo zagrebškega, zelo skrčene finančne možnosti.

To je realna situacija med pripadniki slovenske manjšine na Hrvaškem. Lani res nismo bili aktivni kot smo načrtovali prav zaradi Covid-19, toda kljub temu bi omenila nekaj aktivnosti, ki so za nas pomembne, prav zato, ker je, ko gre za zaposlitev znotraj slovenske skupnosti na Hrvaškem, to število izjemno majhno.

Odobreni so bili vsi trije prijavljeni projekti, ki smo jih prijavili, za dodatno financiranje na Ministrstvo za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške, in to je, da je zveza prvič uspela dobiti take projekte.

Prvi je bil literarni nagradni razpis za učence in dijake pouka slovenščine v vseh oblikah na Hrvaškem. To je torej prvič v zgodovini. Prijavilo se je 15 otrok, vsi prispevki so bili objavljeni v glasilu Sopotja, ki ga na Reki izdaja Slovenski dom Bazovica v sodelovanju s slovenskima sveta na mestni in županijski ravni. Prinesla sem nekaj izvodov in se zahvaljujem, da je gospa razdelila poslancem.

Drugi razpis je bil povezan z učnim gradivom, ki je tudi, ga imate, to je tista pobarvanka. Namreč Slovenci na Hrvaškem nimamo didaktičnega materiala za učenje slovenskega jezika in učitelji uporabljajo gradivo namenjeno otrokom v Italiji in Avstriji. Zveza je tako v letu 2020 izdala pobarvanko namenjeno predšolskim otrokom in učencem prvih dveh razredov osnovne šole. Pobarvanko smo brezplačno poslali vsem društvom ter tudi učiteljicam, učiteljem, ki imajo pri pouku skupino te starosti. Pobarvanko so prejele tudi učiteljice, ki v osnovnih šolah poučujejo slovenski jezik in kulturo po modelu C. Pobarvanka je za nas prvi korak k pripravi didaktičnega gradiva in iskreno upamo, da bomo v naslednjem letu uspeli, oziroma v letu 2021, da se bo projekt nadaljeval in da bomo v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja kot tudi s slovenskim Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport nadaljevali. Pri tem pa se iskreno tudi zahvaljujem ministrstvu za podporo, ki jo dobimo.

Kljub omejitvi delovanja in težavam pri izvajanju načrtovanih dogodkov pa moram povedati, da sta lani nastali dve novi društvi. Mogoče je to za nekatere, tako, nepomembna informacija, ampak do tedaj je na Hrvaškem delovalo 15 slovenskih društev. Torej dva slovenska društva sta za nas oziroma so za nas izjemno pomembna. Eno od društev je ustanovljeno v Lokvah, Gorski Kotar, in drugo v Puntu na otoku Krku. Društvo iz Lokev je pristopilo tudi k zvezi na skupščini maja letos. Sicer je bilo doslej najmlajše društvo na Hrvaškem ustanovljeno pred desetimi leti, 2011, in to je slovensko društvo, ki deluje v Umagu. Velja posebej pa dodati, da sta omenjeni društvi nastali samoiniciativno in je prišlo do samostojnega grupiranja pripadnikov slovenske manjšine. To je pomembno, ker dosedanje raziskave so pokazale, da je to boljše kot če obstaja vpliv od drugod. Pomembno je omeniti, da nas je obiskala tudi ministra dr. Helena Jaklitsch, ki se je kljub pandemiji udeležila celodnevnega uradnega obiska. V prvem delu je obiskala predstavnike v Gorskem Kotarju, v popoldanskem delu pa nas je obiskala na Reki in se srečala tudi s predstavniki več slovenskih društev.

Za slovensko skupnost na Hrvaškem pa je tudi pomembno omeniti, česar v poročilu ni, da je bil tudi skupni poklon obeh predsednikov, Slovenije in Hrvaške, ko sta septembra leta 2020 na Hrvaškem položila venec k spomeniku žrtvam italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu. To je prvič, da sta se slovenski in hrvaški predsedniki skupaj poklonila spominu na te žrtve. Skozi taborišče je šlo v 14 mesecih in pol njegovega obstoja približno 15 tisoč Hrvatov, Slovencev Judov, med katerimi je bilo tudi okoli tisoč dvesto otrok. V delegaciji, ki se je poklonila spominu na žrtve, smo bili prisotni tudi pripadniki Slovenske skupnosti na Hrvaškem.

Tudi gospodarsko delovanje zveze letu 2020 prav tako ni bilo kot smo ga načrtovali, a vseeno so storjeni pomembni koraki. Izjemno in aktivno uspešno je sodelovanje pri izvedbi projekta Mreža Alpe Jadran – MAJ. Povezovanje s slovensko-hrvaškim poslovnim klubom. Narejen je osnutek za ustanavljanje slovenskega gospodarskega društva ter prvo grupiranje potencialnih članov zanj. Povezovanje in sodelovanje s hrvaško gospodarsko zbornic lani je obnovljeno po prvih stikih iz leta 2018. Povezovanje z zamejskimi gospodarskimi društvi, vzpostavitev stikov med njimi, tudi z istrsko gospodarsko zbornico, v okviru krepitve sodelovanja v regiji Alpe Jadran.

In na koncu, ne pa manj pomembno, pravzaprav zelo pomembno, je napredek glede števila učencev v pouku slovenskega jezika in kulture pri tistem modelu C, ki ga financira hrvaško ministrstvo. Omenila bi, da je v letu 2019 ta pouk končalo 171 učencev in dijakov, v letu 2020 pa 236, in to je 65 udeležencev več. Menim, da je to lepo število in da priča o našem prizadevanju, da bi slovenski jezik in kultura postala vidna in navzočna tudi izven slovenskih društev na Hrvaškem oziroma v hrvaških državnih institucijah. No, to, kar je še vedno problem in nas ovira na poti, da bi uresničili svoje ideje, je iskanje ustreznega kadra za poučevanje. Že sem na tem mestu govorila o težavah, ki smo jih imeli in jih še vedno imamo v Pulju, ko gre za iskanje ustreznega kadra. Zato se je zaprl ta pouk v tamkajšnji gimnaziji in je vprašanje, kako dolgo bo še ostala učiteljica slovenščine, ki zdaj poučuje na srednji šoli za dizajn v Pulju. Iz pogovora z njo poučevanje slovenščine ni njena primarna želja in je samo vprašanje časa, kdaj bo še ta oddelek znova ostal brez učiteljice in se tudi zaprl. V dveletnem iskanju rešitve od leta 2019 smo se obrnili na različne hrvaške in slovenske institucije, tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, a smo ostali v tem problemu sami. Hvaležna sem ravnateljici šole za oblikovanje, ki ni zaprla tega oddelka kot se je zgodilo v puljski gimnaziji. In čeprav se v letu 2020 sicer niso odprle nove šole, kjer bi potekal pouk slovenskega jezika po modelu C, moram pa reči, da smo v letu 2021 dosegli za nas izjemno velik korak v tej smeri, saj je na reški gimnaziji na Sušaku za naslednje šolsko leto interes za slovenščino izkazalo več kot 30 učencev od 180 anketiranih. In, kot se kaže, se bo od jeseni tam začel pouk – z upanjem, da najdemo učitelja in ustrezen kader.

Vse omenjeno je zahtevalo in še vedno zahteva izjemno veliko časa, energije in truda, ker se določena aktivnost po tem, ko enkrat zaživi, opusti in ni sodelovanja s slovensko skupnostjo. Žal potem izjemno hitro tudi izgine. Tak je bil problem z igralnimi uricami slovenščine, ki so se izvajale v enem reškem vrtcu, a smo kljub lepem številu otrok, ki jih je bilo 15, zaradi več dejavnikov izgubili. Menim, da smo na Hrvaškem v letu 2020 nasploh le dosegli določen napredek in da bi tu omenjeni primeri pravzaprav lahko bili navedeni v poročilu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na drugih plateh in za sodelovanje z drugimi ministrstvi pa se bomo vsekakor potrudili, kolikor je v naši moči. Toda, roko na srce, za ohranjanje in uveljavitev jezika, za krepitev slovenstva tudi med mlajšo generacijo napredka ni mogoče pričakovati brez infrastrukture, tudi lastnih prostorov, ki jih slovenska društva nimajo, brez zaposlenega kvalitetnega kadra, brez zadostnih sredstev zanj. Po 30-ih letih je sicer vse manj prostora za optimizem, a bomo kaj od rečenega deležni, pa vendar upamo. Iskreno upam, da ne bomo še naprej prepuščeni večinoma samo prostovoljni dejavnosti prizadevnih rojakov in da bo Republika Slovenija prepoznala pomen, nam omogočila, da med drugim naš položaj v poročilih Urada v prihodnje ne bo obeležen kot v glavnem status quo. S tem upanjem pa se najlepše zahvaljujem za besedo in iskreno upam, da nisem presegla 5 minut.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Naprej, gospod.

Najprej seveda lep pozdrav tudi v mojem imenu. Iz Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.

Se pridružujem čestitkam, ki jih je Sadovnik povedal. Mislim, da urad za zamejce je zelo dobro opravil še posebno prisotnost na teritoriju, ki je še bolj pomembna kakor, bi lahko rekel, finančna plat. Finančna plat je seveda odvisna, kako izdelaš načrt, in če to izdelaš dobro, tudi izkoristiš v najboljšem primerih. Zato seveda ministrice, državni sekretar in celotnemu uradu naj gre lepa hvala za vso požrtvovalnost, ki delate z nami, ki mislim, da tudi vidite na terenu. V nekaterih krajih seveda je boljše, nekaterih je slabše. Mislim, s tem tudi je oko vidno in z vidnim očesom lahko tudi potem se predstavi in se izoblikuje načrte, ki gredo seveda v pozitivnost.

Seveda jaz bi podčrtal poleg jezika tudi slovensko identiteto. To je zelo pomembna. Jaz nisem nikjer opazil, mislim, to je še posebno za nas, ko vidimo recimo 30-letnico naše države, matične države. Je res, da smo vsi ganjeni in zaradi tega tudi identiteta za nas je zelo, zelo pomembna.

Jaz bi se obrnil malo tako na dokumentu. Seveda dokument je zelo, zelo dober. To nam daje tudi eno konfrontacijo z drugimi državami, če tako lahko imenujem, vendar so nekatere pomanjkljivosti, če tako lahko rečem. Recimo jaz bi potreboval eno statistiko za državljanstvu, koliko jih je, štipendij, recimo. Tako tudi, da, s temi zadevami tudi, da v vsaki državi popravimo tiste pomanjkljivosti. To je.

Potem če grem na šolstvo in na gotovo v šolstvu izobraževanje to zelo dobro počrtano, detajlno. Potreboval bi malo za šolstvo v Kanalski dolini. Nekaj se je začelo, vendar še nimamo enih dobrih izmenkov, kako bi tam izdelali, na kakšen način, če je ta prava smer ali kakšna druga. Jaz mislim, da pa je ,ta šolstvo v Kanalski dolini je prepotrebno, da tam se začne.

Če gremo na kmetijstvo, tukaj je Čeligoj, bi pa vprašal za vzorčno turistično-izobraževalna kmetija. Jaz ne poznam, če to načrtovanje je pozitivno ali negativno. Jaz vem samo, da v Italiji tega nimamo. Zakaj nimamo, nimam pojma, če to je. Je pa, če je to en sad načrtovanja s strani Ministrstva za kmetijstvo, ki je pa za Slovence v Italiji zelo pomemben, zelo pomemben argument, panoga, še mislim tudi dobrih odnos med mejami, bivši mejami. Mislim na Brda, Koljo oziroma na Kras. Zdaj tega, to je za nas še posebej pomembno, če to bi lahko načrtovali, če pa seveda je pozitivno to načrtovati.

Malo kritičen sem pa na stran 9. Ministrstvo za zunanje zadeve ne more biti v šestih stavkih oziroma šestih črt napisano, en dokument za Ministrstvo za zunanje zadeve. Jaz mislim, da Ministrstvo za zunanje zadeve zelo dobro dela. Če malo gledam, malo kaj se je zgodilo 2020 v Italiji, mislim 13. julij je bil za nas pomemben. Se pravi, če je bil 13. julij pomemben, je bila tudi promocija pomembna. To se pravi, da v tem seveda kaj se je zgodilo in kaj bi se moralo zgoditi. Protokol seveda vračanja narodnega doma bi moral v kratkem biti potrjen. Bi si pa pričakoval 26. člena zakona / nerazumljivo/ mislim, da vsi vemo, da zaščitni zakon v Italiji je neizpopolnjen. Ostaja vprašanje zagotovitve svojega političnega predstavnika na deželni ravni oziroma na državni ravni. Še posebno državni ravni, ker mislim, da / nerazumljivo/ dobro, da referendum je prinesel 40 % manj poslancev in zaradi tega 40 % manj poslancev je tudi težje, da bomo tam dobili parlamentarca. Zaradi tega vsa manjšina v Italiji je to vprašanje najbolj pomembno. To se pravi, da tukaj jaz mislim, da pomanjkljivost v teh par stavkih je Ministrstvo za zunanje zadeve, je prepotrebno, da se to izoblikuje.

Glede gledališke dejavnosti, tukaj jaz bom pogledal, ma, se mi zdi malo pretirano glede, da pokriva približno 50 % materialnih stroškov. Če se ne motim, približno, stalno gledališče v Trstu ima delovanje okoli enega milijona osem, grem na pamet, če se ne motim, gledališče iz Slovenije dobi še 100 tisoč, to se pravi ena tretjina. To se pravi, da bi moralo biti 33 % približno. Zdaj, jaz te številke, jih tako na pamet povem, vendar so pa potrebne za pregled.

Jaz bi popravil glede področja knjige, javne agencije. Je res, da tukaj je prisotnost založnikov v Dravi, / nerazumljivo/ oziroma pardon, v Leipzigu, Bologni, Frankfurtu se udeležujejo nekatere založniške hiše, vendar založniške hiše v sodelovanju z drugimi založniki kot so Katoliška knjigarna, goriška Mohorjeva in Most, sta vsi prisotni. To tukaj bi dodal to. Bi, isto bi dodal tudi seveda Katoliška knjigarna, ki pripravlja ene pogovore, seveda ne v večernih urah, pač pa v jutranjih urah.

Druga stvar pa, na koncu bi še to dodal, pa je ljubiteljska dejavnost. Mislim, da vsi vemo, da zlati znaki, ki ga podeljujejo predvsem mladim za izjemne enkratne dosežke na področju / nerazumljivo/ kulture tako doma kot v zamejstvu. Leta 2020 so bila najvišja odličja podeljena osem nagrajencu, žal pa iz Italije nihče. Zdaj tukaj ne vem, kje je problem. Zaradi tega tudi tale dokument je še važnejši, da ga imamo, da tudi nam da eno jasno sliko, kje so naše pomanjkljivosti. Zato jaz s tem bi zaključil in bi se vam zahvalil za to predstavitev.

Hvala.