Spoštovani! Začenjam 29. sejo odbora. Lepo pozdravljam vse prisotne in vse vabljene!

Obveščam vas, da nimamo pooblastil za nadomeščanje.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji predlog dnevnega reda: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah, skrajšani postopek,

2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, druga obravnava,

3. pobude in vprašanja članov odbora.

Po sklicu seje ste prejeli še predlog za razširitev dnevnega reda s točko Pobuda Društva Alpe Adria Green Jesenice za začetek postopka za oceno ustavnosti 9., 12. in 18. člena, 11. točke 21. člena, 9. točke 35. člena ter 36. in 54. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja 12. člena tega zakona. V zvezi s pobudo vas obveščam, da bomo na današnji seji razpravljali le o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja 12. člena zakona, o navedbah v pobudi pa se bomo opredelili na eni izmed naslednjih sej odbora.

Ali želi kdo od predstavnikov poslancev predstaviti svoje stališče o tem predlogu? (Ne želi.)

Prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda s točko A1. Odločamo o širitvi dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je prot? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet.

Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA, ki jo bomo obravnavali na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prejeli ste naslednje gradivo: pobudo Društva Alpe Adria Green Jesenice, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade Republike Slovenije. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Zakonodajno-pravne službe in pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najprej dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Mag. Saša Bricelj Podgornik, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih določb Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih in pa tudi predlog za začasno zadržanje izvrševanja 12. člena tega zakona. Na podlagi Zakona o ustavnem sodišču, sme Ustavno sodišče dokončne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

Ustavno sodišče predlog s sklepom zavrne, če meni, da niso izpolnjeni pogoji za držanje, iz ustaljene ustavno sodne presoje pa izhaja, da mora predlagatelj navesti konkretne škodljive posledice, ki bi jih povzročilo izvrševanje izpodbijanega predpisa. Odločanje torej temelji na tehtanju škodljivih posledic, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa na eni strani, na drugi strani pa škodljivih posledic, ki bi nastale, če se izpodbijan predpis ne bi izvrševal.

V nadaljevanju mnenja so navedeni razlogi, zaradi katerih Državni zbor meni, da predlog za zadržanje izvrševanja 12. člena zakona ni utemeljen.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik ministrstva? (Da.)

Minister, dr. Podgoršek, izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Tudi Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je pobuda za začasno zadržanje izvajanja 12. člena interventnega zakona neutemeljena, kajti ukrep zmanjšanja populacije divjih prašičev je del strateškega pristopa k obvladovanju afriške prašičje kuge v celotni Evropski uniji, ki bo v razvid z namenom vzpostavitve usklajenih ukrepov kot odziv na epidemiološko situacijo oziroma razmere v EU. Strateški pristop je namenjen vsem državam članicam, namenjen je preprečevanju in nadzoru širjenja bolezni in sčasoma izkoreninjenju bolezni na prizadetih ozemljih Evropske unije. Ta cilj bi bilo treba doseči z uporabo sklenjenih ukrepov, prilagojenih posebnostim vsake države članice, med drugim tudi glede imetja(?) populacije divjih prašičev. In zmanjševanje populacije divjih prašičev in stabilizacija gostote populacije divjih prašičev še pred pojavom afriške prašičje kuge, so nujni, tako pri zmanjševanju verjetnosti izpostavljenosti populacije virusu afriške prašičje kuge, kot pri prizadevanjih, potrebnih za morebitne nujne ukrepe, na primer manjša prisotnost poginulih prašičev po vnosu afriške prašičje kuge v Sloveniji.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 6. 2021 in mnenjem Vlade z dne 22. 6. 2021, ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora, pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.«

Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na glasovanje o predlogu. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZADRUGAH.

Odbor je matično delovno telo, predlagateljica predloga zakona pa je Vlada. K obravnavi te točke sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije. S sklicem seje ste prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Naknadno ste prejeli še amandmaje poslanskih skupin SDS, SMC in Nova Slovenija, pregled amandmajev, na podlagi katerega bomo delali in pa predlog za amandma odbora k 5. členu, ki ste ga prejeli danes na klopi. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in vloženih amandmajih ter morebitnih predlogih za amandmaje odbora.

Najprej vprašam gospoda ministra, ali želi uvodno besedo? (Da.)

Dr. Podgoršek, izvolite.

Hvala lepa.

Naj uvodoma začnem z zahvalo zadružni zvezi, s katero smo pri pripravi tega zakona sodelovali na način, da smo praktično zakon pisali skupaj, ne zgolj se usklajevali, ampak ga pisali skupaj. In mislim, da je ta zakon nek tak dober odziv na aktualne razmere v slovenskem zadružništvu. S tem zakonom želimo odgovoriti na dve ključni vprašanji. Eno vprašanje je, kako povečati možnost nadzora v primeru, ko prihajajo nekatere zadruge v težave. Na drugi strani pa, da ne bomo vedno govorili samo o tistih zadrugah, ki jih je treba reševati, ta zakon odpira tudi drugo zelo pomembno poglavje, in sicer poglavje, ko govorimo o zadrugah s posebnim namenom. Ta del je pa namenjen tistim najboljšim zadrugam za spodbujanje tako zadružništva, za spodbujanje zadrug v smeri, da bodo opravljale tudi širšo funkcijo kot zgolj svojo prvotno v okviru zadružništva.

Dovolite mi samo nekaj še bolj podrobnih pojasnil. Skratka, tudi epidemija covid nam je pokazala potrebo po tem, da tudi pri zadrugah in pri delovnih telesih zadrug omogočimo glasovanje po pošti oziroma s pomočjo elektronskih sredstev, kajti tudi v tem času smo bili nekajkrat pred zadrego, pa vendar smo že v protikoronskem paketu potem omogočili, da so nekatere zadruge lahko glasovale tudi na drugačen način. Poudarjam, lahko, še vedno ohranjamo star, klasičen način glasovanja z udeležbo vseh deležnikov oziroma članov na posameznih odborih, vendar pa v primeru kakšne podobne situacije, kot je bila sedaj, oziroma upam, da smo že na poti proti koncu te epidemije, pa vendar, da omogočimo tudi drugačen način. Torej, zakon predpisuje dodatne možnosti za glasovanje, po pošti, udeležbo na sejah občnega zbora, pa tudi sredstev elektronske identifikacije. Omogoča tudi podpis zapisnika s kvalificiranim elektronskim podpisom ter tudi članom upravnega ali nadzornega odbora omogoča sodelovanje na sejah s sredstvi elektronske identifikacije in podpis zapisnika s kvalificiranim elektronskim podpisom.

Drugi sklop sprememb zakona je namenjen predvsem okrepitvi nadzornih in upravljavskih funkcij zadrug. Na žalost prepogosto ugotavljamo in tudi izkušnje preteklih let, desetletij ali pa zadnjih desetih let govorijo o tem, da so nekatere zadruge po nepotrebnem zašle v neke težave, tudi zaradi napačnih odločitev v zadrugah, o nekaterih investicijah in tako naprej, ki se na koncu niso izkazale za prave odločitve. In zato smo v tem zakonu predlagali dodatno okrepitev nadzornih in upravljavskih funkcij zadrug. Skratka, gre za zaščito premoženja in dejavnosti zadrug. In to je eden ključnih ciljev tega zakona. Zato na novo uvajamo revizijo posameznega pravnega posla v zadnjih treh letih. Revizorje lahko imenuje upravni odbor, predsednik zadruge ali občni zbor z večino glasov navzočih in zastopanih članov ali predstavnikov. Če pa občni zbor zavrne predlog za imenovanje revizorja, ga lahko imenuje sodišče na predlog najmanj ene desetine članov zadruge, poudarjam, najmanj ene desetine, to je skladno tudi z Zakonom o gospodarskih družbah, kjer lahko tudi neka manjšina zahteva revizijo posameznega pravnega posla, in tudi to dikcijo zdaj vnašamo v ta Zakon o zadrugah. Samo z enim dodatkom, ta desetina članov zadruge mora biti član najmanj tri leta. Zakaj najmanj tri leta – zato, ker ocenjujemo, da pa vendar ne bi bilo korektno, da bi se nekdo danes včlanil in jutri zahteval neke revizije, ker gre morda tudi za kakšen drugačen način sodelovanja, recimo, želimo se izogniti nekim nepoštenim interesom nekaterih, ki bi se v zadružništvo včlanili.

Naslednje poglavje pa je pomembno, kot sem že omenil, za najboljše zadruge, torej za zadruge s posebnim pomenom. Na novo uvajamo inštitut zadrug s posebnim pomenom. To je novost v zakonu, torej ne gre samo za popravljanje nekaterih členov. In sicer gre za tiste zadruge, ki poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja, zagotavljanja družbenih oziroma drugih storitev v svojem geografskem območju. O zadrugah s posebnim namenom oziroma o podelitvi statusa zadruge s posebnim namenom odloča ministrstvo, ki je pristojno za področje na katerem zadruge delajo, torej vemo, da zadruge v Sloveniji imamo tako s področja kmetijstva, socialne zadruge, avtomobilske zadruge in imamo številne različne zadruge tudi v Sloveniji in zato smo se tako dogovorili tudi na tem našem usklajevanju med resorji, da vsako pristojno ministrstvo za posamezno področje podeljuje te statuse. Mimogrede evidenco pa vodi naše kmetijsko ministrstvo za vse slovenske zadruge zato, da je enoten register zadrug s posebnim namenom. Torej, vsaka zadruga mora potem tudi pristojnemu ministrstvu predložiti dokaze, da tudi po podelitvi statusa tekom naslednjih let še vedno izpolnjuje pogoje za ohranitev tega statusa. Kje je pa v bistvu namen podelitve status zadrug s posebnim namenom? V bistvu gre lahko za eno od meril za pridobivanje sredstev na javnih razpisih tako našega resorja morda tudi občinskih razpisov in tako naprej, skratka te zadruge s tem statusom želimo nagraditi na način, da bodo lažje dostopale v nekaterih primerih do posameznih sredstev za nadaljnji razvoj za področje kmetijskih zadrug lahko rečem kmetijstva, na področju drugih zadrug pa iz tistih področij, ki jih zadruge pokrivajo.

Toliko na kratko. Če bo pa še kakšno vprašanje pa z veseljem s kolegi tudi odgovorimo.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, mag. Saša Bricelj Podgornik.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu zakona pripravila pisno mnenje. Ugotovimo lahko, da so z vloženimi amandmaji naše pripombe upoštevane. Prav tako je ustrezen tudi predlog za amandma odbora k amandmaju k 5. členu.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.)

Gospod Zupančič, izvolite.

CVETKO ZUPANČIČ: Predsednik, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav poslankam, poslancem, ministru, vsem prisotnim na današnji seji!

Komisija Državnega sveta je predlog zakona obravnavala na 29. seji 14. 5. in predlog zakona podprla. Kar se tiče razprave in vsebine pa tudi sklepov komisije pa bom podal kratko poročilo. Podobno kot je že predstavil gospod minister tudi komisija ugotavlja, da glede na situacijo, ki je bila v lanskem letu in pa v letošnjem glede bolezni je potrebna tudi zakonska rešitev, kajti kar nekaj upravnih odborov občih zborov se ni izvedlo in tudi posledica ne izvedbe občih zborov so tudi manjkajoči sklepi, ki bi morali biti pri potrditvah določenih dokumentov kot so zaključni računi in tako naprej, seveda treba je pa tukaj imeti na umu, da zakon to zdaj omogoča, ampak to je izhod v sili, tega se je treba čim bolj ogibati, kajti člani upravnega odbora občni zbor, člani zadruge so lastniki, se pravi upravljavci zadruge in odgovorni za poslovanje zadruge in ne moreš odločati samo na podlagi nekega sklepa, ki ga pošlješ po elektronski obliki, to je upravljanje, to mora biti živa stvar, ki jo je treba mesečno delati, tudi ko delaš programe, načrte moraš biti dogovorjen, usklajen, vedeti kaj delaš in zaradi tega je to res samo tista oblika, ki omogoča, da stvari ne stojijo ali pa da so nezakonite, drugače pa naj se to ne uporablja v normalnih razmerah, vsaj tako je bilo v razpravi razbrati.

Kar se tiče same revizije, seveda vsaka kontrola že iz tistega kar sem prej navajal, je pomembna, potrebna in nikoli je ni dovolj, včasih so rekli zaupanje je dobro, kontrola je pa boljša. In revizija, ki jo zadruga uvaja, je običajno ne glede, da gre za revizije katera bi bila nekako ustanovljena znotraj ali pa postavljena znotraj zadružnega sistema lastna revizija ali pa če je zunanja, je vedno roko na srce vedno malo naklonjena naročniku, vedno je na koncu koncev to le posel, ki si ga nekdo na koncu koncev na nek način želi in je običajno problem v tem, da je revizija dovolj kritična že takrat, ko je res kritično. Se pravi, da ni v tistih rednih razmerah dovolj kritično revizijsko poročilo napisano. Zaradi tega pričakujem, da bo ta revizija, ki smo jo že včasih imeli, zadružna revizija ali pa lastna revizija, delovala predvsem v smislu tudi tega, da bo pravočasno svetovala, tudi če zadruga ne bo imela nekega razvojnega načrta, neke vizije, da bo revizija znala reči upravnim organom ali pa občnemu zboru, »pa dajte se zmigat, dajte tudi to malo razmišljat, kaj boste delali v prihodnje,« kjer pa mogoče ne bo prometa, tako kot je ta trenutek. Se pravi, da bo več iniciative prihajalo tudi s strani revizorske hiše do teh organov v zadrugah. Kajti človek ima občutek, da če nam dobro gre, kar malo zaspimo. Za zadruge moramo reči, da so bile ti dve leti ugodne, kajti zadruge so, predvsem poslovno govorim, v prometu, se pravi, repromaterial in drugo, normalno poslovale, celo bolje, kajti druge trgovske hiše so morale biti pri covidu zaprte, zadruge pa so lahko, tudi s pomočjo zakona, ki ga je Državni zbor sprejel, poslovale normalno. In v takih razmerah moramo imeti vizijo. Lahko bi se tudi vprašali, koliko smo v tem letu pripravili neke strategije zadružništva, investirali. Na koncu koncev smo v času, ko se kar da investirati, ko je denar na razpolago. In ko vse to združiš, nekako ugotoviš, da je potrebna taka revizija, predvsem tudi svetovalnega tipa, da je v tem zakonu dobrodošla.

Za zadruge s posebnim namenom je minister lepo povedal. To je zelo dobrodošlo, zaradi tega, ker največkrat so zadruge izpadle pri določenih razpisih za gospodarske družbe. Se mi pa zdi, da je okrog tega še malo neznanke. Ko bereš zakon, premalo pove o tem, kaj se bo znotraj tega dogajalo. Je pa dobrodošlo v tem delu, da so tudi zadruge enakopravne z drugimi gospodarskimi družbami, ko govorimo o razpisih.

K ostalemu pa ne bi ničesar dodajal. Na seji komisije je bilo govora tudi o tem, da smo mogoče pričakovali še več teh potrebnih nekih dikcij v zakonu, kjer bi bilo več napisanega ali predlaganega v smeri združevanja zadrug, odgovornosti članov do zadruge, kajti vedno se ugotavlja nekako, da kmetje smo zelo dobri gospodarji na svojih kmetijah, ko pa upravljamo s skupnim premoženjem, imamo pa odgovornost malo manjšo. In bi v tem smislu bilo zelo potrebno to odgovornost do lastne zadruge še pojačati tudi z nekimi zakonskimi zapisi.

Komisija je zakon podprla, stališče sem pa tudi povedal.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice? (Da.)

Gospod Žveglič, izvolite.