Članice in člane Odbora za pravosodje, vabljenega kandidata za ministra ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 32. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Ob začetku seje vas prosim, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitne maske.

Na seji kot nadomestne članice in člani s pooblastili sodelujejo: Gregor Perič namesto mag. Dušana Verbiča, Poslanska skupina SMC, Nik Prebil namesto Rudija Medveda, Poslanska skupina LMŠ.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV MARJANA DIKAUČIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA PRAVOSODJE.

Gradivo z dne 4. 3. 2021 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora oziroma ste ga poslanke in poslanci prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Na sejo odbora je k tej točki vabljen Marjan Dikaučič, kandidat za ministra za pravosodje.

Marjan Dikaučič, ki je predlagan za ministra za pravosodje se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil Odboru za pravosodje kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Prosim gospoda Marjana Dikaučiča, kandidata za ministra za pravosodje, da se predstavi Odboru za pravosodje. Izvolite, beseda je vaša.

Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Najprej lep pozdrav vsem prisotnim damam in gospodom!

Predstavitev bi rad začel z vprašanjem, ki je najverjetneje pričakovano, to je argumentacija moje kompetentnosti za opravljanje funkcije ministra za pravosodje.

Najprej bi se rad zahvalil predsedniku Stranke modernega centra Zdravku Počivalšku, da me je povabil na pogovor in na koncu tudi izbral za kandidata, ker mi je s tem izkazal zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije.

Prvo pomembno dejstvo moje kandidature je zavedanje, da je do konca mandata ostalo še manj kot leto dni in da prihajam v politično zelo napetem času. Poleg tega je program dela za to obdobje v največji meri že določen, in sicer s predsedovanjem Svetu Evropske unije ter z zaključkom projektov, ki jih načrtuje koalicijska pogodba. Pri tem je velika prednost v tem, da prihajam v izredno urejen sistem, za kar je poskrbela ministrica Lilijana Kozlovič, ki je dosegla večjo veljavo pravosodja, tako glede proračunskih sredstev kot glede kadrovske okrepitve sistema.

Če me boste potrdili za ministra za pravosodje, bom zato imel večji del agende in delovanja jasno določenega in podprtega tako s kvalitetno ekipo kot tudi sistemom. Moja vloga v prihodnjem letu bo zato usmerjena predvsem v posamezne zakonske spremembe, ki so načrtovane, in v druge projekte ministrstva vnesti vsaj nekaj svežine in nekakšnega neobremenjenega pogleda. In to je bil tudi ključni razlog za moj izbor. Letos bom dopolnil 40 let in sem nekje na polovici svoje karierne poti, torej imam dovolj izkušenj, da poznam tako delovanje sistema, predvsem pa poznam težave pravosodja iz prakse, torej iz prve roke z vidika manjših akterjev. In to je bilo zelo pomembno pri odločitvi za mojo kandidaturo. Do sedaj sem se namreč ukvarjal predvsem z manjšimi primeri in zato, razumljivo, nisem tako znan kot številni uglednejši in pomembnejši pravni kolegi. Ampak prav zaradi tega tudi nisem obremenjen. Stranka modernega centra na prvo mesto strategije razvoja pravosodja namreč postavlja izhodišče, da mora pravosodje v središče postaviti človeka in skupnost; to pomeni, da razumemo, kakšna je vloga pravosodja v naši družbi. Včasih se namreč nekako zgodi, da se razprave vrtijo v nekih abstraktnih tonih, da se pri tem pozablja, da je pomembno, kako celoten sistem izpolnjuje svoje naloge, ki mu jih zaupajo ljudje. Zato bom v vseh projektih in zakonskih predlogih na prvo mesto postavil prav ta pogled, v katerega središču sta človek in skupnost. Pri odločitvi za mojo kandidaturo je torej prevladala želja po svežem, neobremenjenem pogledu. Pri tem pa je seveda ključna varovalka ta, da bom imel na voljo izkušeno ekipo in urejen sistem delovanja, za kar gre še enkrat zahvala ministrici Lilijani Kozlovič.

Pri svoji odločitvi sem imel sicer nekaj pomislekov, saj se zavedam, da vstopam v precej, bi rekel, brutalno politično okolje in da bom deležen takšnih in drugačnih napadov ter žalitev verjetno že danes. Pa vendar sem te pomisleke postavil na stran in sprejel ponujeno odgovornost, ker sem predstavnik tiste generacije, katere čas prihaja. Ne glede na vse negativne plati trenutnega političnega okolja je namreč pomembno, da odgovornost prevzamejo tudi ljudje, ki jim je namesto političnega boja pomembno državotvorno sodelovanje pri oblikovanju takšnega družbenega okolja, v kakršnem bi si vsi želeli živeti. Verjamem, da je pot do teh sprememb prav v tem, da se angažiramo in da s svojim delovanjem dosežemo te spremembe. Moja naloga bo tako skrbeti za celoten sistem pravosodja. Pri tem je povsem jasno, da je ta sistem v največji meri avtonomen in da je vloga ministra namreč le omogočanje pogojev za izvajanje te avtonomije. Glede tega vprašanja potekajo burne politične razprave in verjetno boste to temo odpirali tudi danes. Kot pravnik sem seveda legalist in spoštujem sistem in zakone, ki jih sprejemate v Državnem zboru. V svoji praksi pa sem do sedaj seveda občasno doživel tudi določene anomalije in videl zlorabe takšnega sistema. Avtonomnost pravosodja je tako pomembna za pravično delovanje naše družbe, s seboj pa nosi navsezadnje tudi zelo veliko odgovornost. Za vladavino prava namreč ni bistvena politika ali širša javnost, za vladavino prava je ključno samo pravosodje. Vsekakor bom v tem slabem letu mandata, če bom seveda dobil vaše zaupanje, na vsakem koraku skrbel za avtonomijo pravosodja in zagotavljanje vseh pogojev, ki jih posamezni deli sistema potrebujejo za opravljanje svoje funkcije.

Preden predstavim svoje poglede na posamezna področja dela in program aktivnosti, bi želel povedati samo nekaj stavkov o najbolj razvpiti temi tega trenutka, to je vprašanje o evropskih delegiranih tožilcih. S tem vprašanjem sem se zadnje dni zelo dobro seznanil in predstavili so mi vse relevantne informacije. Ker je v tem primeru napovedana uporaba pravnih sredstev tako s strani Državnotožilskega sveta kot s strani dveh kandidatov za to funkcijo, je na tem mestu zelo pomembna zadržanost, saj kot pravosodni minister ne smem z enim samim stavkom vplivati ali že samo dajati vtis vplivanja na potek napovedanega sodnega postopka. Zato danes in ne v prihodnje vse do zaključka napovedane uporabe pravnih sredstev tega vprašanja ne bom komentiral. Torej, kot minister za pravosodje v tem času namreč nimam aktivne vloge in se moram enostavno izogibati vsakemu dejanju ali pa besedi, ki bi lahko takšen postopek kontaminirala. Ker je tudi med prisotnimi na tej seji kar nekaj pravnikov, verjamem, da me razumete in navsezadnje pri tem stališču tudi podpirate.

Pri predstavljanju vsebine mojega programa dela bom tako posebno pozornost namenil tudi temi, s katero so me v preteklih dneh predstavili že mediji. Stranka modernega centra kot politični partner gospodarstva želi tudi v pravosodnem resorju zagotoviti izboljšanje poslovnega okolja in pogojev za gospodarski razvoj. V tej luči bom v nadaljevanju predstavil številne korake. Ključna programska prioriteta v tem zaključku mandata pa je navsezadnje sprememba zakonodaje ravno na tem področju, kjer se kažejo največje težave in anomalije, to je področje insolventnosti in stečajne zakonodaje. Nekateri so se v zadnjih dneh obregnili ob to programsko točko, a verjetno zato, ker ne poznajo težav, ki jih trenutni sistem povzroča ljudem, pa tudi podjetjem. Predvsem pa verjetno ne poznajo, koliko delovnih mest bi lahko ohranili z bolj učinkovitim in transparentnim sistemom. In prav to bo moj ključni cilj glede točke programa dela.

V nadaljevanju vam želim predstaviti prioritete po posameznih sklopih.

Kot sem že na začetku omenil, bo ta mandat glede na to, da ga je preostalo le še leto dni, zaznamovan s predsedovanjem Svetu Evropske unije, kar je na eni strani izjemna priložnost, na drugi strani pa tudi velika odgovornost za Slovenijo. Predsedovanje prevzemamo v času, ko se epidemiološke razmere v Evropi izboljšujejo in bo ponovno mogoče izvajati, vsaj upamo, srečanja v živo. Čeprav smo se v zadnjem letu počasi privadili uporabe videokonferenc, je vendar osebni stik tudi na najvišjih ministrskih ravneh izjemnega pomena, predvsem za uspešno medsebojno sodelovanje, rast in razvoj, zato pozdravljam načrte za izvedbo zasedanj Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v živo. Pozdravljam opravljeno delo, ki so ga v preteklem letu pripravili naši strokovnjaki v okviru priprav na predsedovanje. Ocenjujem, da so naše prioritete, ki jih je Slovenija predstavila na Svetu ministrov za pravosodje v Luksemburgu ravno v začetku tega tedna, zastavljene ambiciozno, vendar tudi realistično. Sam bom nadaljeval zastavljeno delo s posebnim poudarkom na zaščiti človekovih pravic, predvsem v luči izzivov, ki jih predstavljajo nove tehnologije in uporaba interneta. To je še posebej relevantno v dobi interneta, družbenih omrežij, umetne inteligence in eksponentne rasti uporabe teh tehnologij, navsezadnje tudi zaradi posledic covid krize v zadnjem letu.

Kot minister bom v času predsedovanja Slovenije Svetu EU dal poseben poudarek pripravam in izvedbi zastavljenih dogodkov, s katerim bomo sledili zastavljenim ciljem in prioritetam. Prav tako pa bomo nadaljevali delo v okviru tria predsedovanja, in sicer Nemčija, Portugalska in Slovenija. Ena glavnih prednostnih nalog predsedovanja Slovenije na področju pravosodja bo obravnava etičnih vidikov in potencialnih vplivov uporabe umetne inteligence na temeljne človekove pravice. Kajti menim, da bo posebno pozornost treba nameniti etični in človeku prijazni uporabi umetne inteligence, pri čemer je treba izhajati iz evropskih vrednot in spoštovanja temeljnih pravic.

Eden od ciljev predsedovanja bo tudi ozaveščanje o pomenu učinkovitega boja proti sovražnemu govoru in dejanjem iz sovraštva ter zlasti učinkoviti boj proti širjenju nezakonitih sovražnih vsebin na spletu. Glede na množično uporabo spletnih platform, množično širjenje spletnih vsebin in nenehen razvoj novih tehnologij in umetne inteligence, ki nekako zabrišejo mejo med resničnostjo in virtualnimi svetovi, želimo nasloviti s tem povezane izzive na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Podpiram pristop, da je treba ta vprašanja učinkovito razrešiti, predvsem pri nadaljnjem razvoju vsebinskih in političnih prioritet v Evropski uniji.

Na področju zaščite otrokovih pravic bomo nadaljevali z obravnavo Strategije Evropske unije o otrokovih pravicah, tako da bomo posebno pozornost namenili zaščiti otrokovih pravic na spletu in si prizadevali, da se sprejmejo sklepi Sveta v zvezi s to strategijo.

Navsezadnje je treba izpostaviti, da je izjemno pomemben tudi napredek na področju digitalizacije pravosodja. V okviru predsedovanja bomo tako začeli razpravo, osredotočeno na nove zakonodajne predloge, in nadaljevali delo Portugalske na Predlogu uredbe o e-Kodeksu, s katerim se omogoča enostaven pristop in dostop do čezmejnega pravosodja za državljane, podjetja in navsezadnje tudi pravne strokovnjake po vsej Evropi.

V času slovenskega predsedovanja se bodo začela pogajanja o pristopu Evropske unije k Haaški konvenciji o priznavanju in izvrševanju tujih sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Predlog bo okrepil sam dostop do pravnega varstva tako za podjetja kot državljane Evropske unije s sistemom, ki bo olajšal priznavanje in izvrševanje tujih sodb ter povečeval pravno varnost za podjetja in državljane.

Stečajna zakonodaja bo v luči okrevanja gospodarstva po epidemiji resda moja prioriteta, prav tako seveda predsedovanje Slovenije Evropski uniji in s tem prispevek k ugledu Slovenije in pravnemu redu Evropske unije. Vendar se zavedam, da mora minister za pravosodje ves čas skrbeti, da so izpolnjeni pogoji za učinkovito, predvsem pa kakovostno delovanje pravosodnega sistema kot temelja zagotavljanja pravne države. Pravosodje je namreč namenjeno učinkovitemu varstvu pravic, zato se mora v njem posameznik počutiti varnega, pa naj bo to zaradi spora s sosedom ali kakšnim poslovnim partnerjem ali pa tudi zaradi ravnanja, ki je v skupnosti nesprejemljivo, pri čemer je treba nuditi tudi žrtvam ustrezno podporo. Vsakdo, ki se znajde v življenjski situaciji, ko išče varstvo pravic, ima v pravosodnem sistemu poleg enakopravnosti zagotovljene tudi enake možnosti. Na prvi pogled se vendar zdi, da ima v tem delu ključno vlogo sodstvo, vendar pa ne smemo spregledati vloge ostalih deležnikov, ki niso manj pomembni. Zato je še posebej potrebno zaupanje v vse pravosodne deležnike. To je zaupanje v sodstvo, odvetništvo, državno odvetništvo, državno tožilstvo, v sodne izvedence, cenilce, sodne tolmače kot tudi v sodni in državnotožilski svet. Prav tako pa na tem mestu ne gre spregledati tudi notarjev, upraviteljev in izvršiteljev, niti strokovnjakov v probaciji in izvrševanju kazenskih sankcij. Vsi deležniki morajo svoje delo opravljati neodvisno, samostojno, strokovno in odgovorno ter utemeljeno na načelu vladavine prava. Za vse to je treba pravosodnim deležnikom zagotoviti ustrezne pogoje. Ti niso le materialni, kadrovski, tehnični ali prostorski, temveč tudi normativna orodja. Ta naj bodo seveda strokovno pripravljena, celovito in strateško dolgoročno oblikovana. Ministrstvo za pravosodje je vendar resor, ki skrbi za delovanje pravosodnega sistema, s tem da omogoča ustrezne materialne pogoje za delo pravosodnih organov ter pripravlja zakonodajne podlage za organizacijo in delovanje pravosodnih organov, to je sodstva, tožilstva kot tudi državnega odvetništva. Prav tako pa ministrstvo pripravlja tudi predpise, ki urejajo status in delovanje drugih pravosodnih deležnikov, ki so nujno potrebni za nemoteno učinkovito in kakovostno delovanje pravosodnega sistema in navsezadnje pravne države. Vlogo ministra za pravosodje razumem nekako kot arbitra, ki mora pogosto iskati ravnotežje med predlogi in interesi, tako med pravosodnimi organi in deležniki sami kot tudi med pravosodjem in drugimi sistemi, navsezadnje tudi politiko, pri tem pa mora z vsemi akterji sodelovati konstruktivno, vse z namenom krepitve pravne države in zavedanja, da mora pravosodni sistem služiti pravičnosti in pa ljudem. V odnosu do pravosodnih organov in drugih deležnikov imam seveda namen ohranjati takšno držo, bo pa mandat za katerega se potegujem, kratek in prežet s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije, zato bom v večji meri nadaljeval korektno sodelovanje dosedanje ministrice z vsemi deležniki, ker vidim posebne izzive, pa bom svoje dejavnosti tudi intenziviral. Vsekakor bomo na ministrstvu skupaj z vsemi pravosodnimi deležniki moramo gledati tudi naprej. Ministrstvo mora namreč čim prej pripraviti strategijo pravosodja do leta 2030, v katerem se moramo vsi deležniki vprašati kaj moramo postoriti, da bo slovensko pravosodje leta 2030 še bolj v službi stranke, uporabnika ter navsezadnje še bolj učinkovito in zaupanja vredno, torej pravosodje po meri človeka. V smislu zagotavljanja materialnih in tehničnih pogojev za pravosodne organe vidim potrebo po nadaljnjem poudarku ministrstva na področju zagotavljanja ustreznih prostorov tako za pravosodne organe in zagotavljanja informacijsko-komunikacijske opreme in rešitev. V odnosih do pravosodnih organov bom nadaljeval s povečanimi aktivnostmi ministrstva glede zagotavljanja prostorskih in materialnih pogojev tako, da bodo imeli vse pogoje za delo. Sem sodijo investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb skupaj z nabavo oziroma najemanjem novih poslovnih prostorov in nabavo ustrezne varnostne opreme in pa službenih vozil. Menim, da mora biti čim več prostorov lastniških, zato bom proučil sedanje stanje in se zavzemal, da bo to strateška usmeritev ministrstva, kajti menim, da mora ministrstvo še naprej skrbeti, da bo vsaj ohranjalo neko razmerje med najetimi prostori in prostori v lasti Republike Slovenije. Predvsem pa je pomembno, da so prostori pravosodnih organov takšni, da omogočajo varno in učinkovito delo ter seveda dostop strank, tudi starejših in invalidov do teh prostorov. Kot sem seznanjen, so bile v mandatu sedanje ministrice izvedene že nekatere večje investicije, zato bom namenil posebno pozornost prioritetni obravnavi planiranih aktivnosti ministrstva za sanacije, energetske prenove in dostope za funkcionalno ovirane ter starejše osebe. Še posebej je pomemben investicijski projekt nove sodne stavbe v Ljubljani, ki je navsezadnje stal že od leta 2014, v tem mandatu pa ga je ministrstvo znova zagnalo. Ker je v prestolnici tudi največ pravosodnih organov, ki so razpršeni po raznoraznih lokacijah, bom naredil vse, da se ta projekt pospešeno nadaljuje tako, da bo projekt zaključen vsaj v letu 2026. Eden izmed glavnih ciljev aktualne Vlade je, da na področju informacijske družbe v Sloveniji izboljšamo digitalno konkurenčnost Slovenije, zato si je predsednik Vlade zadal cilj, da bo Slovenija po petih letih na digitalnem indeksu Desi med prvimi petimi državami. Na ministrstvu so v prejšnji ekipi digitalizacijo obravnavali kot prioriteto in to se je izkazalo z zelo pravilno odločitev, ki je dejansko pospešila modernizacijo e-storitev pravosodnih deležnikov. Področje digitalizacije zajema ne le dela sodišč, temveč čim širši krog institucij v pravosodju in je pomembno tako zaradi olajšanja in pohitritve njihovega delovanja, kakor tudi zaradi večje dostopnosti po e-poti ter obenem večje pravne varnosti. Pri tem igra pomembno vlogo tudi kibernetskavarnnost oziroma zaščita vseh teh sistemov in podsistemov pred kibernetskimi napadi. Poskrbeti je seveda potrebno za še večjo zaščiti osebnih podatkov v dialogu z Ministrstvom za javno upravo. Pri tem se zavedam, da uvajanje informacijskih rešitev lahko poseže tudi v že obstoječe pravice in razmerja oziroma veljavne predpise, zato je potrebna ustrezna zakonska oziroma normativna podlaga, ki jo oblikuje strokovna ekipa ministrstva ob vključevanju širše strokovne javnosti, seveda pa je pri tem potrebno upoštevati dosedanje pravice in varstva najrazličnejših strank v raznovrstnih sodnih postopkih. Čeprav se morda na prvi pogled sliši enostavno, gre pri tem za obsežen in dolgoročen projekt, ki ga je mogoče doseči le s sodelovanjem vseh pravosodnih deležnikov. Pomembno je tudi, da Ministrstvo pripravi pravočasno ustrezno pravno podlago, da bodo lahko pravosodni deležniki sploh peljali sodobne e-rešitve v njihove procese poslovanja. Zato bom vsekakor posvetil veliko časa tudi redni komunikaciji z njimi ter redni izvedbi skupne evalvacije realizacije projektov za zagotovitev čim večje učinkovitosti. Le s skupnimi močmi lahko namreč zaženemo in dokončamo procese digitalne transformacije.

Seznanjen sem z napredkom v tem mandatu, tako s stališči krepitve možnosti elektronskega poslovanja pravosodnih organov kot so e-spis, e-vlaganje, e-vročanje, uporaba video konferenc, kakor tudi ponujanja elektronsko podprtih pravosodnih storitev za državljane in podjetja kot tudi stališča optimizacije poslovanja pravosodnih deležnikov. In s to dobro prakso in s tem tempom realizacije projektov nameravam tudi sam nadaljevati, seveda ne bi slučajno zaspali na lovorikah dosedanjih uspehov.

Prihajam iz prakse, zato bom dal še večji poudarek na uporabniški izkušnji digitalnih rešitev. Pri izbiri osrednjih rešitev moramo imeti ves čas pred očmi končnega uporabnika, sodnika, odvetnika, državljana, gospodarske subjekte in mnoge druge, ki so tudi zakonsko primorani uporabljati naše storitve. Če so dobre rešitve dobro zastavljene nam namreč omogočajo varno in učinkovito poslovanje, kakor tudi delo na daljavo, poenostavitev procesov in dela ter odpravo administrativnih ovir ter transparentnost in preglednost poslovanja.

Visoko na mojem prioritetnem seznamu so projekti, ki bodo omogočili še večjo dostopnost sodstva. To je projekt objave sodb skupaj s podporno rešitvijo s strojno anonimizacijo sodb, objavljanje podatkov v elektronskih vpisnikih, nadgradnja informacijskega sistema za delo notarjev, izvedba v okviru katerega bo potrebno vzpostaviti elektronski dokumentni sistem in pa arhiv in pa vložitev dodatnega napora pri realizaciji e-poslovanja pravosodnih organov, predvsem e vlaganja in e-vročanja. To je navsezadnje v veliki meri odvisno od Vrhovnega sodišča oziroma našega sodelovanja z njimi, na primer pri morebitnih pilotnih projektih s področja gospodarstva.

Prav tako bi nadaljevali z investicijami v IT opremo, ki ohranja in omogoča še večjo učinkovitost pravosodnih organov. Dolgoročno gledano se nameravam strateško lotiti digitalne transformacije pravosodja. Da bomo lahko v prihodnje resnično učinkovito uvedli tehnologije je seveda potrebno k cilju pristopiti z enotnim pristopom z jasno strategijo in tudi cilji ter predvsem s transparentnimi stroški. Neenotnost na tem področju lahko namreč pripelje do parcialnih rešitev, ki jih bo potrebno povezovati, kar pa lahko povzroči nepotrebne dodatne stroške in pa zamik od postavljenih ciljev.

Zavzel se bom za digitalizacijo vseh vhodnih pisem, ki jih prejemajo sodišča pri svojem poslovanju. Ta bi morala biti centralizirana z digitalizacijo zemljiških knjig in zbirk listin ter se sedaj namreč hranijo kar na 44. okrajnih sodiščih kakor tudi ostalih listin, ki se redno uporabljajo v sodnih postopkih. Predvsem je pomembno, da uporaba digitalnih tehnologij ne sme ogroziti temeljnih načel pravosodnih sistemov, med drugim neodvisnosti in nepristranskosti sodišč, jamstva učinkovitega pravnega varstva ter pavice do poštene in javne obravnave. Tako bo na primer uporaba umetne inteligence v pravosodju v prihodnjih letih zagotovo doživela razmah kakor tudi mnoge rešitve, ki jih v tem trenutku niti ne poznamo. Vendar pa te rešitve oziroma sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, v nobenem primeru ne smejo dovoliti, da nadomestijo človeško odločanje na tem področju, prav tako bo tudi zaradi navedenega izrednega pomena stalna skrb in pa prizadevanje za oblikovanje in nadgrajevanje etičnih standardov za vse, ki delajo v pravosodju. Med tem pa je treba z vidika državljanov zasledovati cilj, da umetna inteligenca takole orodje za še lažje izvrševanje njihovih pravic.

Izvajanje politike se kaže tudi skozi številke. Brez zadostnih financ slednje prav tako ni mogoče izvajati. Tukaj gre zahvala dosedanji ministrici, mag. Lilijani Kozlovič, ki je uspela v letošnjem proračunu in proračunu za leto 2020 zagotoviti bistveno zvišanje finančnih sredstev glede na proračune preteklih let, s tem pa zagotoviti začetek investicijsko naravnanega obdobja. Tako je predlog rebalansa za leto 2021 za več kot 22 milijonov evrov višji od rebalansa za leto 2020 in na vseh proračunskih postavkah znaša kar 97,5 milijona evrov. V letu 2022 pa je po dostopnih podatkih v proračunu ministrstva z organoma v sestavi načrtovanih približno 120 milijonov evrov oziroma skoraj za 45 milijonov evrov več sredstev glede na leto 2020 in za dobrih 22,5 milijona evrov več glede na rebalans za leto 2021. Brez dvoma sta proračuna za prihodnji leti rekordna, a vendar za temi številkami stojijo tudi realni projekti, ki bodo prispevali h gospodarski rasti in bodo neposredno rezultirali v boljših delovnih pogojih zaposlene v zaporskem sistemu in pravosodnih organih ter k zagotavljanju standardov, ki jih od nas pričakujejo mednarodne institucije in uporabniki. Pa naj gre to za gibalno ovirane osebe, ki dostopajo do sodišč, druge deležnike v pravosodju, ki si želijo bolj digitalizirano poslovanje ali zaprte osebe, ki prestajajo kazen zapora v enem izmed slovenskih zaporov.

Proračun za prihodnji dve leti je za pravosodje res ugoden in upam, da nam bo izvedba zastavljenih ciljev možno izvesti, da ne bo vmes posegla ponovna epidemija. Vlada Republike Slovenije je na podlagi interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 na predlog ministrstva na seznam pomembnih investicijah investirala projekte prenove in novogradnje ženskega zapora na Igu in novogradnje moškega zapora na Dobrunjah kakor tudi nove sodne stavbe. S tem bodo postopki za te investicije tekli bolj pospešeno predvsem v fazi pridobivanja raznih dovoljenj. Pravosodja seveda ni brez sodnih in pravosodnih organov kakor tudi drugih deležnikov, zato želim predstaviti moj pogled in vizijo sodelovanja do vsakega izmed njih. Seveda sodstvo predstavlja neodvisno vejo oblasti do katere moramo imeti poseben odnos. Vsi moramo namreč v mejah zavor in ravnovesij skrbeti, da bo v vsakem od nas v sodnem postopku odloča nepristranski, učinkovit in kakovosten sodnik. Zavedam se, da je v javnosti in politiki veliko govora o stanju v pravosodju, zato sem se seznanil in začenjam s podatki, ki jih edine lahko primerjamo, čeprav se močno zavedam, da so številke morda le do določene mere odraz učinkovitosti in hitrosti postopkov, kakovost, neodvisnost pa odražajo drugi dejavniki. Iz letnega poročila Vrhovnega sodišča v letu 2020 prejela 11 % manj zadev kot v letu 2019, da se je število rešenih zadev znižalo za 12 %, da po večletnem padanju števila nerešenih zadev ponovno beležimo porast števila nerešenih zadev, to se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za 5 %, v primerjavi z letom 2014 pa zmanjšalo kar za 38 % ter se dvignilo nekako na raven nerešenih zadev konec leta 2017. Kazalnik reševanja prejetih zadev je v letu 2020 dosegel 99 %, kar pomeni, da so sodišča rešila za 1 % manj zadev kot so jih prejela. Manjši pripad zadev glede na leto 2019 in upad števila rešenih zadev se odraža tudi na kriteriju učinkovitosti. Slednja se je namreč povečala le pri pomembnejših zadevah na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Skupno so sodišča v letu 2020 izvedla kar 22 % manj narokov kot v letu 2019. splošno sodstvo tudi ugotavlja, da poslovanje sodstva v letu 2020 zaradi epidemije koronavirusne bolezni ni primerljivo z drugimi leti. Razmere so povzročile določen upad storilnosti sodstva, a ne na vseh področjih v enaki meri. Glede na poznavanje podatkov iz prejšnjih let se lahko strinjam, da leto 2020 po teh kazalnikih ni primerljivo, saj se v zadnjih letih do leta 2020 vsa sodišča z izjemo Upravnega sodišča, obvladovala pripad novih zadev in rešila več zadev kot so jih prejela. Prav tako je bil zadnja leta opazen trend zmanjševanja števila nerešenih zadev. Glede na to, da je sodstvo večino leta 2020 zaradi epidemije opravljajo nujne naloge, ocenjujem, da pričujoči pričakovani slabši podatki za leto 2020 ne odražajo trenda, ki gre v zadnjih letih v sfer izboljševanja učinkovitosti sodstva. Seveda pa se bom v primeru, da bo minister prioritetno seznanil o morebitnih dolgoročnih posledicah epidemije na učinkovitost sodstva in kako jih le-to namerava sanirati. Kot vendarle nekaj pozitivnega v epidemiji, bi posebej izpostavil podatek, da se je v letu 2020 bistveno povečalo število narokov, ki so bili izvedeni preko video konference. K temu je v veliki meri pripomoglo Ministrstvo za pravosodje, ki je v tem mandatu pričelo s sistematičnim opremljanjem sodišč in zavodov za prestajanje kazni zapora z avdio-video konferenčnimi sistemi, seveda pa pozdravljam tudi pripravljenost sodnikov in pa strank, da se poslužujejo tega načina opravljanja narokov in drugih dejanj, ki bodo pripomogli k večji učinkovitosti sodstva tudi izven epidemije. Vsekakor bom kot minister prioritetno nadaljeval s tem trendom opremljanja sodišč za avdio-video konferenčnimi sistemi, hkrati pa bom omogočil tovrstne naroke tudi v insolventnih postopkih. Ne glede na splošen trend izboljševanja učinkovitosti sodstva, moram izpostaviti dve področji, ki v mojem mandatu še bolj pa v bodoče za dolgoročno strategijo potrebno še naprej naslavljati zaradi zagotovitve večje učinkovitosti sodstva, to sta obvladovanje pripada Upravnega sodišča in po moji oceni najbolj pereč očitek poročila Evropske komisije o vladavini prava, to je trajanje postopkov zlasti na področju pranja denarja in gospodarskega ter finančnega kriminala na splošno. Glede ukrepov v zvezi s problematiko obvladovanja pripada Upravnega sodišča sem seznanjen, da je na ministrstvu v pripravi novela Zakona o upravnem sporu, ki kratkoročno naslavlja problem večjega števila glavnih obravnav razpisanih v skladu z odločitvijo Vrhovnega sodišča ob hkratnem pomanjkanju kapacitet upravnega sodišča, kar negativno vpliva na potek in dolžino upravnega spora. S problematiko se bom še podrobneje seznanil, prepričan pa sem, da je potrebno pripad zadev na Upravno sodišče nasloviti tudi dolgoročno. Zavedam se, da je potrebno, da se opravi medresorska analiza vseh pristojnosti Upravnega sodišča in hkrati popravi tudi strokovna razprava glede primernosti splošne ureditve Zakona o upravnem postopku, kakor tudi načina poteka postopka pred upravnimi organi.

Zavedam se problema trajanja kazenskih postopkov, ki pa ga je potrebno naslavljati celokupno v okviru celotne verige, to je policije, tožilstva in tudi sodstva. Kot povem bom nadaljeval z ukrepi za večjo učinkovitost kazenskega postopka, kot so že bili zastavljeni v tem mandatu.

V odnosu do sodstva izpostavljam tudi potrebo po kadrovskih okrepitvah in reorganizaciji, kakor tudi redistribucijo opravil in še okrepljenemu izobraževanju, ki bo seveda prilagojeno sodobnim trendom in potrebam, zlasti v smislu interdisciplinarnosti in mehkih veščinah, vse s ciljem, da se izboljša kakovost sodstva. Dolgoročno gledano se zavzemam, da se število sodnikov in sodnega osebja uravnoteži, tako da se število sodnikov zmanjša, saj imamo kljub konstantnemu vpadanju največje število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev med članicami Evropske unije. Še naprej pa naj se kreši število sodnega osebja, hkrati s tem je potrebno tudi razbremeniti sodišča s prenosom nesodnih zadev na druge inštitucije ter tako razbremeniti sodnike s prenosom dodatnih manj zahtevnih sodniških del na sodno osebje.

Kakovosti pravosodja, menim, da v največji meri lahko prispevajo izobraževanja, predvsem v smislu dviga kompetenc sodnikov in pa sodnega osebja, tako pristopu v funkcijo oziroma delo, kakor tudi pri konstantnem nadaljnjem usposabljanju posameznikov skozi njihovo kariero. To se mi zdi še posebej pomembno pri krepitvi specializaciji sodnikov in osebja, zato se bom zavzemal, da se preko centra za izobraževanje v pravosodju izvaja tudi celovita in obvezna izobraževanja in usposabljanja za sodnike začetnike in državne tožilce začetnike, kakor tudi njihovo osebje ter da se pri izobraževanju vsega sodnega osebja čim bolj obravnava praktične, torej že zaključene primere, da se prenašajo dobre prakse koncentriranega vodenja postopkov.

Ocenjujem, da je potrebno pristopiti tudi k prenovi pravniškega državnega izpita, s čimer bo izpit bolj prilagojen kandidatom za pravosodne funkcije in pravosodne poklice in ne bo le več kot neko nadaljevanje pravniškega izobraževanja po fakulteti na splošno.

Nenazadnje bi v okviru mojega odnosa do sodstva izpostavil neodvisnost le-tega kot temeljni postulat pravne države. Primerjalno gledano je Slovenija med državami EU, kateri pravosodje v javnem mnenju ne uživa visokega zaupanja v njegovo neodvisnost. Potrebno je ločiti med javnim mnenjem in neodvisnostjo sodstva in dejansko neodvisnostjo sodstva in sodnikov. Izpostavljam pa, da se bo iz izboljšanjem kakovosti in učinkovitosti pravosodja lahko samo izboljšalo tudi javno mnenje o neodvisnosti sodstva. Vsekakor podpiram uporabo vseh mehanizmom za uveljavljanje oziroma ohranjanje neodvisnosti sodstva oziroma sodnika samega.

Eden od mehanizmov zagotavljanja neodvisnosti sodstva je tudi način pridobitve sodniške funkcije. Seznanjen sem, da sodstvo že več let opozarja na mednarodna priporočila o potrebi po reviziji postopka za imenovanje vsaj sodnikov Vrhovnega sodišča, zato da se zmanjša možnost za politično vplivanje. Podpiram, da se opravi vsaj širša razprava na to temo.

Tudi na ravni posameznega sodnika spodbujam uporabo instituta predloga za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova nedovisnost, ki se seveda vloži pred Sodnim svetom. Skrb za neodvisnost sodstva je najprej pri posameznem sodniku, vsekakor pa ne samo na njem.

Če se sedaj osredotočim na Sodni svet, ki je samostojen in neodvisen organ, ki je s svojimi pristojnostmi v okviru imenovanja in napredovanja ter opravljanja sodstva ključen za varovanje samostojnosti in pa neodvisnosti sodne veje oblasti ter spodbujanja učinkovitosti in kakovosti razsojanja. Sem pa seznanjen, d se pri izvrševanju zakonskih določb Zakona o Sodnem svetu v praksi pojavlja vse več vprašanj in dilem ter tudi predlogov za drugačne rešitve, zlasti v smislu bolj jasnih razmejitev pristojnosti med Sodnim svetom in pa Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Glede na to, da je koalicijska zaveza Ministrstva za pravosodje tudi analiza učinkov sprejetega zakona o Sodnem svetu in pa priprava predloga ustreznih sprememb, bo seznanitev s predmetno analizo ena mojih prvih nalog v primeru, da postanem minister. Glede na koalicijske zaveze, ki še niso izpolnjene, in jih obravnavam v nadaljevanju, pričakujem, da bo Vrhovno sodišče Republike Slovenije in sodstva na sploh kakor tudi sodni svet pomembne in reden sogovornik bodočega ministra za pravosodje. Tožilstvo opravlja temeljno funkcijo vlaganja in zastopanja kazenskih obtožb. Iz letnih poročil državnih tožilstev sem se seznanil, da tožilstvo kot celota že sedmo leto zapored obvladuje pripad ovadb, torej odloči o več ovadbah kot jih prejme, ob zmanjšanju pripada so tožilci sicer številčno rešili manj ovadb kot prihodnje leto, vendar so dosegli znižanje števila nerešenih zadev na koncu leta. Trend uspešnosti, učinkovitosti dela državnih tožilcev se je tako nadaljeval tudi v letu 2020. Verjamem, da bo trend učinkovitosti in uspešnosti tožilstva rasel tudi v prihodnje. Za pravno državo je namreč učinkovito in odgovorno državno tožilstvo izjemnega pomena. Menim, da je ugled pravosodnega sistema močno povezan z ugledom samega tožilstva. Tožilstvo je ena ključnih ustanov, ki lahko utrdi pravno državo in zaupanje ljudi v pravni red. K temu menim, da je pripomogla tudi v tem mandatu pripravljena in sprejeta novela Zakona o državnem tožilstvu, ki je v skladu s koalicijsko zavezo okrepila odgovornost vodje državnega tožilstva in sicer do te mere, da mora državni tožilec v primerih zavržen ovadb iz določenih razlogov za kazniva dejanja za katera je zagrožena kazen zapora več kot treh let, pred odločitvijo osnutek akta predložiti na vpogled tudi vodji tožilstva. Glede na to, da so koalicijske zaveze v zvezi s tožilstvom izpolnjene, pričakujem, da bom seveda, če bom postal minister, sodeloval s tožilstvom zlasti v zvezi z ukrepi za večjo učinkovitost kazenskega postopka. Ključen organ pri zagotavljanju in varovanju samostojnosti državnih tožilcev ter enotnega pregona je seveda Državnotožilski svet. Seznanjen sem tako s kadrovsko problematiko tako Sodnega sveta kakor tudi Državnotožilskega sveta in se bom zavzemal za njuno kadrovsko okrepitev. Prav tako se zavzemam za utrditev položaja Državnotožilskega sveta kot samostojnega državnega organa z nadgradnjo nekaterih vsebinskih rešitev, med njimi tudi glede pristojnosti za sprejem lastnega kadrovskega in pa finančnega načrta. Želim si, da nadaljujem konstruktivno sodelovanje tako med tožilstvo, Državnotožilskim svetom in tudi ministrstvom v tem mandatu. Državno odvetništvo Republike Slovenije se enako kot ostali pravosodni organi, ki jo pri opravljanju svojih nalog zasleduje splošni cilj razreševanja sporov v družbi in pa krepitve pravne varnosti in spoštovanja človekovih pravic, prizadevajo tudi za varovanje državnega premoženja kot enega od konstitutivnih elementov države ter drugih pravic in interesov Republike Slovenije in s tem krepijo delovanje pravne države. Državno odvetništvo je praktično na vseh področjih dela v letu 2020 zaključilo več zadev kot v letu 2019, kar pripisujejo dejstvu, da je v letu 2020 potekalo intenzivnejše delo na zadevah kjer ni neposrednih opravil pred sodiščem. Vsekakor se zavzemam za to, da se državnemu odvetništvu ustvarijo pogoji, ki bodo omogočali učinkovito in pa uspešno zastopanje države in državnih organov, čim večje možnosti za reševanje sporov na miren način, ki je navsezadnje najbolj ugoden način rešitve za vse udeležene stranke, kakor tudi za sodišča ter tvorno sodelovanje z vsemi subjekti, ki jih zastopa.

Odvetništvo v okviru pravosodja izvaja temeljno pravico strank do pravne pomoči, ki je ključna za zagotovitev poštenega sojenja, saj lahko pomembno pripomore k pravilnosti odločitev. V mojem mandatu bi v pogovoru z Odvetniško zbornico izpostavil predvsem predloge, ki bi zagotovili čim boljše in bolj dostopno zastopanje najranljivejših skupin v okviru zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. Vsekakor si želim dobrega sodelovanja z Odvetniško zbornico pri pripravi te zakonodaje.

Ustava Republike Slovenije opredeljuje notariat kot javno službo. Notarske storitve imajo visok pomen za zagotovitev ustavnopravnih pravic državljanov in njihovega varstva, zato morajo notarji nuditi zanesljiv in enostaven postopek sklepanja pravnih poslov, varovati morajo potrošnike, omogočati gospodarskim subjektom strokovne in pravno varne temelje za njihovo poslovanje, kakor tudi hitro in zanesljivo vpisovati podatke v obstoječe javne registre. Kot veste imam tudi sam osebno afiniteto do tega poklica, saj so notarji varuhi pravic strank in morajo delati v dobrobit vseh strank in skrbeti za zaščito njihovih pravic. Notar torej ne more delati zgolj v korist enega, temveč mora skrbeti za vse stranke.

K pravilnosti ugotavljanja dejanskega v sodnih postopkih in posledično sodniških odločitev pomembno pripomorejo tudi sodni izvedenci, sodni cenilci in pa sodni tolmači. Seznanjen sem z nekaterimi težavami na tem področju. Najbolj preče je namreč pomanjkanje sodnih izvedencev nekaterih strok, zlasti izvedencev klinične psihologije otrok in mladostnikov, ker je že vrsto let v Sloveniji kliničnih psihologov premalo. To vpliva navsezadnje tudi na zastoje v sodnih postopkih, saj so sodni postopki o družinskih zadevah vse daljši. Klinični psihologi so zaradi preobremenjenosti začeli delo tudi zavračati, vsekakor je kot dolgoročni ukrep ključno, da se poveča število specializacij klinične psihologije, za kar bom vodil ustrezen dialog z Ministrstvom za zdravje. Poleg tega bi bilo ena izmed spodbud k večjemu številu sodnih izvedencev klinične psihologije tudi višja nagrada za izvedensko delo na tem deficitarnem področju. Na tem področju je zaznati tudi polemike glede neenotnosti stroke pri pripravi samih izvedeniških mnenj in pa njihove ustreznosti, na kar bom posebej pozoren pri seznanitvi z evalvacijo zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih in predlogih za izboljšavo pravosodja. Zavzamem se za večjo odgovornost stroke v sistemu sodnega izvedenca, izvedenstva, cenilstva in tolmačenja.

Izvršitelji in upravitelji opravljajo pomembno javno službo oziroma so jim zaupana javna pooblastila. So nepogrešljiv deležnik sodnih postopkov in od njihovih ravnanj je odvisna uspešnost, učinkovitost in zakonitost teh postopkov. Njihova ravnanja odražajo in pri državljanih krepijo ali pa šibijo zaupanje v delovanje pravosodja. Pri svojem delu morajo biti neodvisni od parcialnih interesov upnikov ali drugih oseb, prav tako pa morajo vsa njihova ravnanja v postopku biti usmerjena v čim hitrejše in čim večje poplačilo upnikov, izvršitelji pa morajo seveda tudi paziti na pravice dolžnikov.

Glede urejanja funkcije izvršitelja in ugotavljanja morebitnih disciplinskih kršitev je na predlog sedanje ministrice v državnem zboru z veliko večino pred kratkim bila sprejeta novela zakona o izvršbi in zavarovanju. Pozdravljam rešitve v smeri krepitve samostojnosti oziroma zavezanosti izvršiteljev, da bodo izvršilna ravnanja opravljali v skladu s predpisi in pri svojem delu ne morejo in ne smejo biti vezani na navodila upnikov.

V mojem mandatu bomo nadaljevali z izvajanjem nadzorstvenih pristojnosti, pri čemer bo nadzor usmerjen tudi v ta vidik. Enako oziroma še bolj velja na področju insolventnosti. Upravitelj je namreč organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, ki so določene v zakonu zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Za razliko od izvršbe, kjer praviloma nastopa zgolj en upnik in izvršitelj primarno skrbi, da se torej na zakonit način doseže pravno varstvo in poplačilo terjatve tega upnika je vloga upravitelja toliko interesno težja, saj je upnikov zmeraj več. Upravitelj je v skladu z zakonom dolžan ravnati v najboljšem interesu vseh upnikov in ne le nekaterih. Poleg tega pa mora skrbeti za dokončanje vseh poslov in razmerij stečajnega dolžnika in je velikokrat soočen tudi z nasprotnimi interesi prejšnjih lastnikov.

Pozabiti ne smemo tudi na izvajalce alternativnih oblik reševanja sporov, mediatorji in v širšem pomenu tudi poravnalci v kazenskih zadevah. Dolgoročno se zavzemam za ukrepe za pospešitev alternativnega načina reševanja sporov, saj v primerjavi s sodnim postopkom vodijo k rešitvam, ki so hitrejše, na eni strani tudi cenejše in navsezadnje tudi bolj prilagojene interesom strank.

Vsekakor nenazadnje Ustavno sodišče kot najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji, zato je na tem mestu zelo pomembna vloga Ministrstva za pravosodje, pri tem ključnem organu seveda omejena. In prav je tako. Na pripravo novele zakona o Ustavnem sodišču. V kolikor se bo izkazala potreba po spremembi novele v mojem mandatu, čeprav tem, da je bila novela sprejeta pravkar, bom vsekakor pri tem sodeloval z Ustavnim sodiščem. Tudi posvet, ki ga mora na podlagi sklepa tega odbora ministrstvo izvesti na temo ustavnega prava glede časovnega reševanja zadev, izločanja sodnikov Ustavnega sodišča ter razbremenitve Ustavnega sodišča nameravam izvesti v širši sestavi, skupaj tako z Ustavnim sodiščem kakor tudi pravnimi fakultetami.

Želim si in verjamem v korektno sodelovanje z vsemi naštetimi pravosodnimi deležniki. Vsekakor pa tudi z organoma v sestavi ministrstva, to je Uprava za probacijo in pa Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Uprava za probacijo je kljub zgolj trem letom obstoja vse bolj prepoznavna kot organ, ki skrbi za izvrševanje kazni in ukrepov skupnosti. To je torej izvajanje varstvenega nadzorstva, dela v splošno korist, pogojnega odpusta in hišnega pripora. Ti ukrepi in kazni alternativnemu zaporu storilcu kaznivega dejanja sicer naložijo neko obveznost, vendar ga pustijo vključenega v družbo, verjetno včasih še bolj vključijo vanjo, kot je bil on sam prej. In s tem dejansko tudi zasledujejo cilj preprečevanja ponovitve kaznivih dejanj. Zanimiv je podatek, da je bilo v Evropi januarja 2020 na 100 tisoč prebivalcev v probacijo vključenih 149 oseb, zapornikov pa je bilo 103 prav tako na 100 tisoč prebivalcev. Glede na mlado tradicijo probacije v Sloveniji so številke pri nas še v prid kazni zapora, vendar je Slovenija med državami Sveta Evrope, ki so v letu 2020 najbolj povečale odstotek probacije. Zavzemal se bom tudi sam za povečanje probacije, zlasti z nadaljevanje promocije probacije in pa vključevanja različnih izvajalcev kazenskih sankcij na področju dela v splošno korist. Prav tako ocenjujem, da gre pri osebah vključenih v probacijo večinoma za ljudi iz težjih socialnih okolij, zato se bom zavzemal za tesno medresorsko sodelovaje z Ministrstvom za delo, družino in socialo in vsemi drugimi deležniki.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je ena od velikih podsistemov pravosodja, pa tudi državne varnosti, ki omogoča varnost družbe in zaprtih… / oglašanje iz klopi/

Prosim brez motenj… / oglašanje iz klopi/ Najprej se bo kandidat predstavil, potem pa postopkovno.

Prosim, če nadaljujete.

Kot sem že omenil je torej Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij eden od velikih podsistemov pravosodja, pa tudi državne varnosti, ki omogoča varnost družbe in pa zaprtih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora in mladoletnikov v / nerazumljivo/ domu s posebnim poudarkom na spoštovanje človekovih pravic in pa na obravnavi, ki omogoča reintegracijo v družbo in odvrača zaprtje od povratništva.

Gre za sistem, s katerim se bom z velikim zanimanjem še podrobneje seznanil za enkrat pa vem, da bo potrebno za nadaljnje zagotavljanje varnosti in uspešno vključevanje ljudi nazaj v družbo sistem tako kadrovsko kot prostorsko okrepiti. Zavedam se, da je potrebno zlasti okrepiti status pravosodnega policista in ga do neke mere približati statusu policista tako z vzpostavitvijo posebne akademije kot formalne nadgradnje tega poklica, da bo to čim bolj poklic, s katerim rasteš kot ga uprava navsezadnje tudi sama promovira ter seveda z izboljšanjem delovnih pogojev in pa določenih ugodnosti.

Glede samih zaporov je nujno, da ministrstvo in uprava še naprej pospešeni izvajata aktivnosti za adaptacijo in novo gradnjo ženskega zapora na Igu ter novo gradnjo moškega zapora na Dobrunjah. Obe investiciji naj bi bili zaključeni do leta 2025 zlasti izgradnja na Igu bodo tudi v tem ženskem zaporu omogočeni boljši pogoji, ki jih do sedaj postori kot takšni niso omogočali, kar še posebej pozdravljam. Hkrati se morajo nadaljevati tudi za črtanje obnove nekaterih zavodov. Ti projekti bodo težko povsem rešili tradicionalno prezasedenost zaporov brez, da bi dolgoročno vzpostavili neki širši konsenz glede kaznovalne politike države.

Za zaključek tega sklopa želim še posebej izpostaviti priznanja in poklon prav vsem pravosodnim deležnikom in ministrstvu, da so kljub turbulentnem letu epidemije uspeli ohraniti zdravje ljudi ter se prilagoditi situaciji in s tem ohraniti delovanje pravosodja in pravne države. Prepričan sem, da je k temu doprinesla hitra reakcija ministrstva za pripravo vseh interventnih ukrepov in tudi novela Zakona o sodiščih. To je omogočila vzvode sodstvu, da se lažje z odredbami predsednika Vrhovnega sodišča prilagaja stanju epidemije. Drugi pravosodni deležniki vezani na delovanje sodstva pa so se tudi dobro prilagodili na nekaterih področjih je zato manj narokov celo boljše steklo delo na drugih zadevah. Posebno priznanje si za delovanje v času epidemijo zasluži Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, saj očitno skupaj z ministrstvom prejela pravilne ukrepe, nekatere tudi pogumne za obvladovanje zasedenosti zaporov in zunanjih stikov ter ohranila zdravje zaprtih oseb kakor tudi zaposlenih. Poleg pravosodja v ožjem smislu Ministrstvo za pravosodje skrbi tudi za pravne podlage s področja omejevanja korupcije, varstva osebnih podatkov ter ima določene pristojnosti tudi v okviru uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zato bodo moji ključni sogovorniki v primeru, da postanem minister tudi Komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec, Varuh človekovih pravic ter zagovorniki načela enakosti.

Glede na omejenost mandata in pravkar sprejeto Novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pričakujem nadaljevanje tekočega sodelovanja s KPK. Z informacijskim pooblaščencem bomo zlasti v usklajevanju glede priprave novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. V pogovorih z Varuhom človekovih pravic ter zagovornikom načela enakosti pa si bom prizadeval za čim večjo realizacijo nujnih priporočil oziroma odločb za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin. Prepričan sem, da bom nadaljeval korektno sodelovanje s temi neodvisnimi organi. Zaradi predsedovanja Svetu EU in kratkega mandata bodo seveda aktivnosti Ministrstva za pravosodje osredotočene predvsem na izpolnjevanje preostalih še neuresničenih koalicijskih zavez na pripravo zakonodaje, ki je nujno potrebna za implementacijo sodb Ustavnega sodišča in evropskih predpisov ter nadaljevanje ostalih projektov tega mandata. Ministrstvo za pravosodje je s sprejemom Novele Zakona o kazenskem postopku in Novele Zakona o državnem tožilstvu zlasti pa z velikimi koraki v smeri digitalizacije sodstva že izpolnilo kar nekaj koalicijskih zavez. Prepričan sem, da bomo ob ustrezni podpori lahko tudi v kratkem času dokončali izpolnjevanje še ostalih, ki so preostale, zato se bo nadaljevalo intenzivno delo na pripravi nove sodniške zakonodaje. Število sodnih zadev namreč stalno narašča poleg tega pa so vedno bolj zahtevne. Tega problema ni mogoče rešiti le z zaposlovanjem novih sodnikov, zato je potrebno poiskati rešitve, ki bodo najbolj optimalno uporabile razpoložljive sodne vire. Seznanjen sem, da glede optimizacije sodne mreže sodstvo že vrsto let pričakuje reorganizacijo, ki bi omogoča izboljšanja orodja za vodenje in organizacijo sodišč, zato mora biti cilj reforme izboljšati poslovanje in učinkovitost sodišč sodniškega in sodnega osebja. Okrajna sodišča je potrebno približati ljudem in zato potrebujejo dodatne vsebine, zato je ključnega pomena, da se okrajnim sodnikom omogoči, da prevzamejo tudi delo na zahtevnejših spisih. Potrebno je tudi proučiti kako nadgraditi področja sojenja v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala. Nesporno je, da je pravo danes preobsežno in preveč zahtevno, da bi ga posameznik lahko v celoti obvladoval. Sodna specializacija je, zato lahko pomemben del uspešnega sodnega sistema. Ta bi omogoča sodniku, da se lahko poglobi v določeno pravno področje, ker s tem sodnik postane specialist za posamezno področje, mu to omogoča bolj učinkovito obvladovanje in reševanje zadev. Ko o zadevah sodijo sodniki specialisti to dobrodejno vpliva navsezadnje tudi na samo hitrost postopka. To tudi vpliva na sodbe, ki so, potem lahko bolj kvalitetno obrazloženo, poenoti se lahko sodna praksa. Pri okrožnih sodiščih namreč na sedežih višjih sodišč sedaj delujejo štiri specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v najzahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Najprej je treba poudariti, da ti štirje specializirani oddelki pripad prejetih zadev obvladujejo, zato je potrebno vsakršen poseg v delujoči sistem skrbno pretehtati in oceniti njegove prednosti in seveda tudi slabosti. Zagotovo so možnost za izboljšave tudi na tem področju. Osnovni problem je namreč ta, da sodniki, ki sodijo v najzahtevnejših kazenskih zadevah niso pravi specialisti, saj ne zasedajo sodniških mest v specializiranih oddelkih trajno, ampak se vanje razporedijo z letnim razporedom. Specializirano kazensko sodišče bo torej zagotovo pomenilo premik v smer prave in popolne sodniške specializacije, vendar pa je treba tudi vedeti, da kar je prednost lahko ima tudi na drugi strani kakšno slabost. Sodniki specializiranih oddelkov trenutno v veljavnem sistemu namreč sodijo tudi v rednih kazenskih zadevah, zato bi bilo potrebno ob ustanovitvi specializiranega kazenskega sodišča ta kadrovski izpad nadomestiti, novemu sodišču pa tudi sicer zagotoviti vse personalne prostorske in materialne pogoje, kar bi zahtevala znatna proračunska sredstva.

Kot sem že omenil menim, da je potrebno nadaljevati z uresničevanjem zavez iz koalicijske pogodbe tudi glede prenove insolvenčne zakonodaje. Poštenim in pa odgovornim podjetnikom je potrebno ponuditi nove možnosti prestrukturiranja, po drugi strani pa zaostriti položaj in obveznost neskrbnim in neodgovornim še posebej pa nepoštenim podjetnikom. To je pokazala tudi nedavna epidemična kriza in sicer na podlagi nesposobnosti lahko nastopi tudi, če poslovodstvo ravna skrbno in odgovorno. Skrbnost in odgovornost podjetnikov pa je odločilna, ko takšna plačilna nesposobnost nastopi. V tem primeru se podjetnik mora zavedati, da njegova ravnanja in tudi opustitve ravnanj lahko namreč še dodatno škodijo upnikom, zato je potrebno poštenim in odgovornim podjetnikom omogočiti nove metode prestrukturiranja. Podjetnike, ki bodo k prestrukturiranju pristopili pravočasno torej takrat, ko jim insolventnost šele grozi pa je potrebno k tem spodbujati tako, da bodo deležni ugodnosti predvsem v smeri, da bodo še naprej ostali lastniki svojega podjetja. Seveda je potrebno položaj upnikov zoper nepoštene dodatno okrepiti predvsem tudi v smeri pregled dokumentacije. Nadzor nad tem postopkom pa mora vršiti tako upravitelj kakor tudi v končni fazi sodišče. Spremembe je potreben tudi stečajni postopek, ta mora biti voden odgovorno predvsem pa transparentno. V tistih primerih, ko je možnost še rešiti podjetje ali del podjetja stečaj za ta del ne sme pomeniti konca. Potrebno je namreč spodbujati ohranitev zdravih jeder insolventnih podjetij in s tem ohraniti delovna mesta. K stečajnem postopku je potrebno zagotoviti najboljše možno poplačilo upnikom. To nam sedaj omogočajo tudi nove tehnologije in je zato potrebno uvesti digitalizacijo v poslovanju upravitelj. Vse prodaje naj bodo objavljene na enem mestu, s čimer se spodbuja večja transparentnost prodaj. Prodaja naj se izvede tudi preko spletnih javnih dražb, s čimer bi se lahko širili krog ponudnikov in onemogočila morebitna dogovarjanja, katerih posledica je vedno na koncu nižja cena. Omogočiti bi tudi morali možnost najema kredita za nakup premoženja v stečajnem postopku, saj bo s tem razširjen tudi potencialni krog kupcev v stečaju. Prav tako je potrebno prevetriti pravila postopka osebnega stečaja in za najranljivejše skupine je potrebno skrajšati preizkusno obdobje za odpust dolga na največ treh let. Ključna vodila seveda morajo biti, da postopek odpusta dolga predstavlja pravno dobroto, ki jo pravni red daje poštenim in prizadevnim dolžnikom.

Želja vseh nas je, da bi torej pripomogli k temu, da bo uspešen dialog med vsemi pravosodnimi deležniki in tega se bom držal tudi v mojem mandatu.

Hvala lepa kandidatu za predstavitev.

Postopkovno je želela poslanka Maša Kociper.

Izvolite.

Za začetek lahko ugotovim, da kandidat svojega dialoga s pravosodnim deležnikom Odborom za pravosodje ni začel najbolj posrečeno, zato ker jaz mislim, da še v zgodovini nismo imeli tako dolge predstavitve in bi prosila predsedujoči, da spoštujete 230. člen Poslovnika Državnega zbora, ki pravi, da se vsak kandidat za ministra se najprej tri dni in najkasneje 7 dni po vložitvi predloga kandidature predstavi pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Se predstavi in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Ta predstavitev ni bila predstavitev kot smo jo navajeni pri vseh dosedanjih kandidatih, ampak je bila v detajle že obrazložitev dela, pri čemer sem jaz, ki sem želela dobiti danes eno predstavo o tem koliko je kandidat verodostojen ali pa tudi koliko je kompetenten za enkrat dobila samo odgovor na to, da dobro bere in da nam je ena po ena razložil kaj delajo posamezni deležniki: kaj je vloga sodstva, kaj je Državnega odvetništva, kaj je tožilstva, kaj je vloga probacije, kakšna je dodana vrednost alternativnega reševanja sporov, poravnavanj in tako naprej. Kaj pa, če članov to sploh ni zanimalo? Če je to taktika izčrpavanja, spoštovana koalicija, ali pa če je to taktika, glede na katero bi, potem kandidat rekel pa saj to sem že povedal? Jaz povem za sebe, da ta taktika pri meni ni vžgala. Jaz imam pred seboj vprašanja in predsednik upam, da boste spoštovali 230. člen Poslovnika, ker nameravam vsa ta vprašanja postaviti, ker mi to omogoča Poslovnik ne glede na to predstavitev. Jaz sem že domov javila, da zgodaj zjutraj pridem upam pa, da bomo od sedaj naprej malo bolj konkretni, ker tako z branja jaz nobene predstave ne o človeku ne o kompetencah ne morem dobiti. Takole napisati pa prebrati to je pa res najlažja stvar.

Hvala.

Hvala lepa.

/ medsebojno pogovarjanje/ Ja in s tem členom se je kandidat predstavil. Način in časovno omejitev pa v tem členu ni določena, zato sedaj prehajamo na … Dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja. Vprašanja poslank in poslancev se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za pravosodje kot to določa 37. člen Zakona o državni upravi. V kolikor se strinjate bom kandidat za ministra omogočil, da bo po posameznem sklopu vprašanj članic in članov odbora dobil besedo, da poda odgovore do takrat postavljena vprašanja. Sedaj nas je oziroma vas je prijavljenih 9 poslank in poslancev nekje nad 3 do 4 bi dal kandidatu možnost, da do takrat postavljena vprašanja odgovori. Prav tako pa bom članicam in članom odbora, ki z odgovori kandidata na svoja vprašanja ne bodo zadovoljni omogočil, da postavijo dopolnilna vprašanja oziroma obrazložijo zahtevo za dopolnitev odgovora. Kot sem že omenil imam do sedaj prijavljenih 9 poslank in poslancev in kot prvi dobi besedo poslanec Jani Möderndorfer.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Ne glede na to, da pravite, da je seja v skladu s Poslovnikom kandidat za ministra predstavil veste sami in vemo tudi mi vsi sami, da to ni bila nobena predstavitev in tukaj moram reči, da sem najprej na začetku izredno razočaran. Kar nekaj časa že sedim v Državnem zboru in kar nekaj hiringov sem že slišal, ampak kaj takega še ne, še posebej pa ne, da mi bo kandidat za pravosodje bral neka vladna izhodišča s področja pravosodja mislim to pravzaprav ni nobeden način kako pravzaprav poteka. Pa vendar spoštujem, da pač kandidat za ministra v resnici si sam izbere pot kako bo to naredil to je pač legitimno in ker sem demokrat in še posebej liberalec mi je zelo všeč kadar nekdo govori o človekovih pravicah, o vladavini prava in moram reči, da kandidat za ministra je danes omenil najmanj 10-krat insolvenčnost, trikrat človekove pravice malo večkrat, potem še besedo digitalizacija v pravosodju, potem pa vse več ali manj samo še naštevanje. Nič pa ne vemo o temu kandidatu v resnici, nič ne vemo. Razen to kdaj je rojen pa tega ne smem govoriti, ker so varstvo osebnih podatkov pa kje živi. Moram izraziti tukaj izredno nezadovoljstvo, kajti prvič v zgodovini 30. let tega parlamenta predsednik Vlade pošlje v Državni zbor trivrstično predstavitev kandidata za ministra, trivrstično to je prvič v zgodovini tega ni bilo nikoli še. Oprostite jaz bi to, če bi imel to možnost kje drugje na kakšnem drugem položaju in funkciji bi preprosto zahteval dopolnitev take predstavitve, kajti pravzaprav iz tega razen to, da je gospod pravnik pravzaprav ne vemo nič. Verjamem, da je v zadnjih nekaj dneh od petka naprej, ko je predsednik Vlade to poslal v Državni zbor google verjetno počil, ker so verjetno vsi guglali kdo to sploh je, kaj je to za eden kandidat, kakšna znanja ima, kakšne so kompetence, kakšne so reference in v prvi vrsti nas na tem odboru to zanima, da vemo kdo je ta kandidat. Mimogrede fajn je, če je minister za pravosodje pravnik, ampak nikjer ne piše, da mora biti. Obvezno za kandidata za ministra za pravosodje pa je, da je v zgodovini svoji spoštoval zakon, da ve, ko govori kaj to v resnici tudi pomeni. Zakaj to govorim? Ker smo imeli že ministre, ki so zasedli položaje pa niso imeli pričakovane bom rekel izobrazbe pa so to funkcijo opravljali, ampak so se vsaj dostojno predstavili, če ne drugega vsaj to.

Glede na to, da jaz še vedno ne vem razen to koliko je gospod star pa, da je pravnik verjamem, da tako kot marsikoga drugega sem se seveda sam malce zakopal v papirje in obrnil nekaj telefonov se moral pozanimati, ker po navadi smo dobili neko predstavitev tudi v Udis v zaprti predal, kjer je predsednik Vlade dal tudi jasno obrazložitev. V obrazložitvi, ki jo je dal predsednik Vlade piše samo to, da je v bistvu delovne izkušnje pridobival na sodišču v odvetniški pisarni in v gospodarskih družbah pika zgodba se konča. To je vse, kar vemo o tem kandidatu. Tudi sam je povedal danes v predstavitvi, če ste dobro poslušali, da ima bogate izkušnje s področja gospodarstva in pa tudi ostalih področij, ki jih je našteval. In tukaj je zgodba končana. Povedal je tudi to in tukaj bom imel kar nekaj vprašanj. Bil sem priznan v dilemi in sem predsednika nagovoril kako bo sploh zgledalo to zaslišanje glede na to, da imam zelo veliko vprašanj in zato, ker to ni parlamentarna preiskava, to ni sodišče, ampak je zgolj hiring, mi je bilo malce nenavadno, da bi imel toliko veliko vprašanj in da bi šlo z odgovorom da ni in tak naprej, sem si enostavno dovolil, da sem malo pobrskal po zgodovini gospoda, predvsem iz področja glede na to, da minister za pravosodje, v kolikor bo postal, je varuh, on je prvi varuh zakonitosti in branik vladavine prava znotraj Vlade in še posebej v Vladi, ko vidimo zadnje čase, da pravzaprav tega ne razume najboljše ali pa si razlaga to po svoje, bom pustil odprte opcije, da si vsak razlaga po svoje. Moram reči, da sem zgrožen nad stavkom, ki ga je izrekel, zgrožen sem. V temi, s katero je seveda začel, delegirani tožilci, on odgovori, da bo molčal, on bo molčal in potem se izgovori na tisto znano floskulo, saj veste nepristranost je zelo pomembna. Oprostite, gospod kandidat za ministra, vi niste sodnik, nepristran mora biti sodnik, vi ste pa predvsem, če boste stopil na to vroči stol, politik, ki mora dati državljanom jasno sporočilo ali brani zakonitost postopka in nenazadnje, ker ste se trikrat v svojem nastopu zahvalil gospe odstopljeni ministrici Lilijani Kozlovič, boste mogel na glas povedati ali je delala ne zakonito, ker ta vlada je razveljavila razpis in s tem povedala, da jem ministrica naredila nezakonit razpis, vi te jo pohvalil, da je dobro delala, da prihajate v urejeno okolje in ne vem kaj še vse, zato je moje vprašanje zelo preprosto, če jo tako cenite in se ji zahvaljujete, odgovorite na preprosto vprašanje, to ni stvar opredeljenost in kaj ti jaz vem kaj še vse, ali je ministrica naredila zakonit razpis, ki ga je Vlada razveljavila ali ne, to je ključno vprašanje, ključno, nič drugega, tukaj ne rabite, poleg tega noben postopek uradno še ne teče in se vi do ničesar ne opredeljujete, jaz ne vem, da je uradno vložena kakšna obtožba, zahteva vsaj na Upravno sodišče, kandidata se še nista pritožila, še razmišljata o tem, torej vi kot politik bodoči se boste mogel odločiti, to je ena stvar in ključna. Zdaj drugo je pa tisto kar je mene moram reči priznam zbodlo to pa je, sicer priznam ne samo danes že v najavi predlagatelja tako uradnega predsednika Vlade kot nenazadnje predsednika stranke SMC, kateremu ste se tudi lepo zahvalil, da vas je sploh omenil oziroma predlagal, da boste se ukvarjali z insolvenčno zakonodajo. No, tukaj moram reči, da po pregledu vsega kar sem, in imam danes pred sabo, pa verjetno imam samo eno desetino tistega kar dejansko obstaja, saj veste, po navadi se vedno samo ena desetina odkrije, ostalo morajo še kakšni drugi narediti in ker imam malo izkušenj s pregledovanjem dokumentom in iskanjem podrobnosti, moram reči, da ste zelo zanimiv kandidat za ministra, predvsem zanimiv zato, ker moram reči, da ste že blizu meje tistega zaradi česar, če boste slučajno postal minister, boste verjetno kmalu poklicani na preiskovalno komisijo o pranju denarja. In to ne zato, ker ste vi na začetku rekel, da pričakujete obdolžitve, žalitve, poniževanja, oprostite ne, ampak samo zaradi tega, ker razpolagamo z nekimi dejstvi, podjetje, v katerih ste vi sodeloval, bil ustanovitelj ali bil direktor, so sodelovala s podjetji, ki je več kot jasno in evidentno, da perejo denar in ste seveda zelo zanimivo sodeloval v vseh teh podjetjih, pa če dava to na stran, boste imeli možnost to seveda tudi zelo jasno zanikati na glas in bom zelo zadovoljen, če boste zanikal in ovrgel moje trditve. Danes smo sicer lahko brali nekaj na Necenzurirano, ampak bom dal to stran, ker me to sploh ne zanima kar oni pišejo, ker gledam predvsem tisto kar sem našel v uradno dostopnih podatkih v AJPES-u na primer. Z mano se boste strinjal, da ste bil ustanovitelj podjetja TRIUS d.o.o., o katerem niste danes nič spregovoril kje delate, verjetno ga tudi v svojem kurikulumu niti ne navedete kot referenco, da imate izkušnje s tem podjetjem. Bil ste ustanovitelj, na kar leto dni potem izstopite iz lastništva in obdržite funkcijo direktorja podjetja in jo opravljate še danes ali pač ne, ne vem, boste povedal, če jo opravljate. Zelo zanimivo bi bilo slišati kje sploh ste v službi, ker jaz ne vem kje ste vi v službi, ker tega podatka nimam, me pa kot bodočega ministra zelo zanima kje je vaše zadnje službovanje, da bom vedel s kakšnimi referencami razpolagamo o bodočem kandidatu. Zakaj je to pomembno? Pomembno je predvsem zaradi tega, ker to podjetje Trius, če pogledamo, pa moram reči, da sem končal pri letu 2019, ker nima smisla potem več naprej gledati, to so tako imenovana prazna podjetja, ki pravzaprav imajo bilanco tako sestavljeno, da je več nul kot pa kakšnih bistvenih številk, ki bi nam karkoli kaj povedale. Nule na prihodkih, nule na odhodkih, to je najbolj zanimivo. Še več, če je za leto 2019 ta firma imela vsaj nekaj prometa in ga tudi izkazovala, je sicer končala res, da če gledamo čisti poslovni izid obračunskega obdobja in čistega dobička v minus 124 evrov, je pa zanimiv en drug podatek, da če ste imeli leta 2019 pod B stroške storitev, pomeni, da ste, če ne drugega vsaj plačevali stroške plačevanja tekočega računa, ki ga je imelo podjetje, v letu 2020 pa imate popolno nulo več ali manj in kar je najbolje zanimivo stroškov storitev TR-ja sploh nimate več. Veste kaj to pomeni, ko bilanco to pogledamo? Da podjetje nima računa ali pa ni plačeval. Nekaj je hudo narobe s temi bilancami, ko jih gledamo. In še več, ko gledamo zadnjo stran bilance, kjer dajejo lastniki oziroma odgovorne pravne osebe določena pojasnila, mimogrede to so javno dostopni podatki dostopni vsem, napiše, verjetno vi, ker ste bil direktor oziroma ste, saj niti ne vem ali ste še tam, družba ocenjuje, da razkrivanje posameznih podatkov, prihodkov in odhodkov ni potrebno, saj družba v poslovnem letu 2020 ni izkazovala prihodkov in odhodkov, ki bi se bistveno razlikovali oziroma izstopali od teh, ki so značilni za redno poslovanje družbe. Glejte, vsak, ki je samo kdaj resno delal z bilanco ve, da to ne drži in da kaj takšnega ne moreš napisati v bilancah, ker če da, če lahko, mi povejte na podlagi katere zakonodaje kot bodoči kandidat za ministra verjetno to veste, ste to lahko zapisal. To pač preprosto ne gre.

Naslednja stvar, ki je pomembna, je ta, da če gremo pogledati kako je poslovalo to podjetje TRIUS pa lahko pogledamo samo nekaj let. Bila je 33-krat blokirana, 33-krat je bilo to podjetje blokirano, na zadnje je bilo blokirano 26. 5. 2021, prejšnji mesec, to ni izpred treh letih ali pa desetih, da se razumemo, to ni iz leta 2008, ko smo imeli finančno krizo, pa je pol podjetij ali pa ena tretjina podjetij propadlo. No, če gremo pogledamo drugi podjetje, malo se lahko še zaustavimo pri tem podjetju, ki je še nekaj zanimivo. Če gledamo zgodovinski izpis sodnega poslovnega registra bomo videli iz TRIUS-a kako so pravzaprav sploh potekli ti poslovni deleži. Zelo zanimivo bi bilo videti zakaj je postal lastnik in potem izstopil. Zakaj ta vprašanja postavljam? Podjetja, ki se ustanovijo in so prazna, ga ustanoviš, izstopiš, postaneš samo direktor, lastniške deleže postaviš pa nekam drugam oziroma postane drugi, to je eden od petih elementov pranja denarja firm, kjer se pretakajo finančni tokovi in to nekateri poslanci, ki imamo v izobilju v kleti tega za gledati, lahko vidimo ogromno. Če gremo gledati naprej. Podjetje Legalus, pravne storitve, tam ste tudi udeležen. Pa gremo pogledati samo bilanco kako posluje in pogledamo pod stroške B, ugotovimo, da tam spet tekoči račun sploh nima nobenih stroškov. Glejte, če nimate prometa morate plačati stroške TR-ja, če ga ni, ampak tukaj pa tudi tega ni, to je isto podjetje, mislim na enak način posluje. Seveda isti tekst kot prej in če gremo pogledati še zgodovino ali pa bom rekel najprej blokade, pri tem podjetju ugotovimo, da je podjetje bilo blokirano 365 dni, se opravičujem, 365-krat, pomota. Ali veste o čem govorim? Zopet, zopet. In kar je najbolj pomembno zadnja blokada je bila zaključena 11. 4. 2020. Še več. To, kar lahko ugotavljamo pri teh podjetjih, je pa bistveno, če pogledamo še kako je potekalo, samo trenutek, takoj bomo našli, Legalus, kako je potekalo v bistvu poslovanje oziroma zgodovinski izpis sodnega poslovnega registra, bomo lahko videli, da je vstopil v to podjetje 5. 8. 2013, izstop se je pa zgodilo 7. 6. 2021. Kdaj je bilo to? V nedeljo. V četrtek je predsednik Vlade vložil, takrat je verjetno izvedel, da bo postal kandidat uradno formalno za ministra in seveda temu primerno se potem tudi začne hitro vrteti to kar mi nočemo niti kaj dosti dobro slišati. Namreč pomembno pa je kako so te firme poslovale in s kom so se povezovale. In ko gremo pogledati zelo natančno podatke bomo lahko ugotovili, da je podjetje Prius, katerega je bil direktor med 28. 1. 2013 in 27. 1. 2014 je bil Marjan Dikaučič, podjetje 2019 je šlo v stečaj. Zakaj omenjam stečaj? Zato, ker bo gospod kandidat za ministra predlagal stečajno zakonodajo. Namreč veliko podjetij, kjer je bil, so se končala v stečaju in če ima kaj ima veliko referenc s področja stečajev, ampak ne samo kot stečajni upravitelj, ampak predvsem tudi tisti, ki je te firme vsaj posredno ali pa sodelno lahko imel možnost spravljati v stečaj in sprazniti podjetja, mi pa vemo, da se v Sloveniji že leta in leta zelo močno borimo proti ljudem, ki mimogrede, jaz spoštujem svobodno pobudo gospodarstva, da ne bo pomote, mene tudi nič ne moči, če nekdo ustanovi 100 podjetij, dokler ta podjetja niso namen nečemu drugemu, to pa je, da se podjetje ustanovi, da se podjetje prikazuje z nekimi finančnimi tokovi, na koncu izgine denar in se izčrpa podjetje, odsluži svoj namen, ustanovi se novo podjetje, ki pa je po navadi solastnik še kakšnih treh ali štirih podjetij in na ta način meglimo in meglimo denarne tokove, ki so po navadi na koncu dvignjeni z gotovino in podobno. V ponedeljek smo imeli javno sejo preiskovalne komisije, kjer smo imeli direktorico na zaslišanju in smo jo nekateri tukaj danes sedeči zasliševali točno te stvari, katere seveda kandidat za ministra danes na vsak način predstavlja nam v luči kako bo z insolvenčno zakonodajo in potem, pazite, pozor, stavek zelo pomemben, reče naslednji stavek: »Tisti, ki niste delali v tem, ne vem ste kako pomembna je insolvenčna zakonodaja.« Oprostite, kandidat za ministra, ampak ena stvar je malce nerodno izrečena prav v Državnem zboru. Insolvenčna zakonodaja, nekateri tukaj sedeči smo jo sprejemali in se dolgo časa okoli nje pregovarjali in študirali in učili se, seveda, ker je bila tudi za nas marsikatera novost v tej insolvenčni zakonodaji. Vemo, da gre za zakonodajo, kjer je eden najtežjih zakonov najprej za razumevanje, drugič potem tudi s samo izvedbo, da je bilo ogromno interesov kako naj bo ta insolvenčna zakonodaja napisana in kar je še bolj pomembno, še danes so interesi, da se določene stvari ne spremenijo, ampak ne v korist družb, ampak predvsem tistih, ki izčrpavajo ta podjetja z enim samim ciljem, to je želja po dobičku in skrivanju denarja in kar je najbolj pomembno, utaji davka. In človek, ki ima izkušnje s tovrstnim, pa sem vam naštel samo dve podjetji, pa jih imam tukaj vsaj šest podjetij narejeni, pregledani, kjer so zverižene zgodbe. Jaz ne morem reči, da uživate nek strašen ugled in pa predvsem zaupanje, da boste res to naredil. Mimogrede, to, vse kar ste naštel, prebral iz vseh izhodišč, ja, mogel boste biti 10 let minister, če boste hotel vse to narediti, jaz upam, da to veste ali pa ne veste kaj minister počne. Omenil ste na začetku, da niste za politične – kako ste rekel – da niste za politični boj, ampak ste za složno sodelovanje in kajti jaz vem kaj še vse. Oprostite, minister, ki je v prvi vrsti najprej politik in predlaga na podlagi političnega programa, ne boste verjeli, koalicijski program, ki ste ga danes omenil je v bistvu politični program, skupek različnih strank, samo politične usmeritve. Na ministrstvu za pravosodje je pa to še toliko bolj pomembno. Zakaj? Zaradi tega, ker celo sodeluje ali pa ima celo v sestavi ministrstva organe, ki se popolnoma neodvisni. Ta vlada je dokazala večkrat že v preteklosti in v tem mandatu, da temu ni tako in vi boste mogel polagati račune veste, ja, predsedniku Vlade, ampak v prvi vrsti Državnemu zboru, predstavnikom ljudstva, vsakič znova, pa če je to vam všeč ali ne, da delate zakonito, da zaupate tožilskemu svetu, ko predlaga delegirane tožilce, da ugotovite, da je vaša predhodnica naredila zakoniti ali po vaše mogoče nezakoniti razpis, to boste mogli ugotoviti in na glas povedati, ker ljudje morajo dobiti zaupanje v vas. Jaz sem pač politik za razliko od marsikoga to na glas povem, eni rečejo sramežljivo poslanec. In kot politik meni ni do političnega boja, mi je pa do prepričevanja in nenazadnje v funkciji in v vlogi v kateri sem, to pa je opozicija, da vas nadziram, to je moja ključna naloga. In zato kot kandidatu za ministra imam še par vprašanj, potem bom pa zaključil, da dam možnost še ostalih sodelavcem oziroma kolegicam in kolegom, ki bodo imeli veliko vprašanj, verjemite mi še iz tistih področij, ki vam mogoče najbolj ne dišijo, me seveda zanima ali poznate podjetje PS8 d.o.o., ali poznate podjetje ŽML d.o.o. seveda. To sta dve podjetji, kjer gre za primer goljufije pri plačevanju vstopnega in izstopnega DDV-ja. Zakaj vam to govorim in zakaj vas to sprašujem? Ker so vaša podjetja sodelovala s temi podjetji. Več ali manj razvidno iz javno dostopnih podatkov. In bo to resen problem, resen problem pa zato, ker v teh primerih že tečejo predkazenski postopki. In kandidat za ministra, jaz na vašem mestu bi resno razmislil ali bi se usedel na stol, ki je tako vroč ob vedenju, da ne znam kuhati, namreč kuhar je vedno v vročini, ampak on ostane notri prvič zato, ker ve, da je vroče in ker ve, da zna dobro kuhati, če pa znate vi dobro kuhati, seveda ministrsko kuhati, potem sedite naprej. Ampak mojega glasu dokler ne boste pojasnili ali ste involviran v nečedne posle takšne in drugačne seveda ne morete dobiti. Mimogrede, s tem bom tudi zaključil, gospod Jože Sikošek vam je verjetno znan. Saj vemo kdo je to. gospod notar bivši, ne vem, če je dobil nazaj licenco ali ne, ker se z njim ne ukvarjam, ni ne, ampak pri njemu ste vi overjali vse dokumente za opravljanje in vstopanje v različne firme. Ta gospod Sikošek je zelo zanimive stvari overjal, med drugim tudi posojilo SDS kredita, prav on je to naredil. Tukaj razpolagam z dokumenti, da ne bo kakšnega nesporazuma ali napačne izjave, bom samo navedel datum, gre za potrdilo o nekaznovanju, ki vam ga je uredil v primeru, ko ste vstopali v lastniško verigo Agro Rombar, trgovsko, servisno in gostinsko podjetje. Ne bom niti omenil tistega, kar je danes pisalo v Necenzurirano, o stečajnem postopku oziroma o stečaju, kjer je končalo podjetje tako imenovane prevozniške firme. Ne, ne, govorim o podjetju, kjer je na koncu brezdomec postal lastnik tistega podjetja in podobne stvari.

Gospod kandidat, jaz vam predlagam, da ostanete samo kandidat.

Hvala.

Naslednji ima besedo mag. Dejan Kaloh.

Izvolite.

Ja, predsednik, hvala lepa.

Spoštovani gospod kandidat, Marjan Dikaučič, lep pozdrav!

Jaz zdaj mislim, da po tem prvem kolegovem izvajanju, da ste, kako bi rekel, ostali zbrani, ker namreč, ni bilo nobenega vsebinskega vprašanja. Jaz bom, za razliko od predhodnika, vas bom nekaj vsebinskega vprašal, najprej pa vendarle uvodoma naj rečem. Zdaj, malo je bilo začutit tega vihanja nosov nad kandidatom, tudi mogoče v neprimerni smeri ad personam. Kdo se je pa rodil kot pravosodni minister? Kdo se je rodil kot pravosodni minister ali pa kot poslanec? Vsi smo začeli neke korake, iz nekih okolij, poklicnih, noben pa na noben ministrski stol se ni usedel že tak, kot da bi se tam rodil.

Tako da, gospod Dikaučič, koliko sem seznanjen, ni kar nek pravnik, ima pravniški državni izpit, tudi v tej sobi, mislim, da sta vsaj ena ali dve osebi med nami, ki vedo, kako težko oziroma zahtevno je ta pravniški državni izpit pridobit, tako da, mislim, da spoštovani kandidat je vsekakor iz tega pravnega vidika kompetentna oseba. Njegova predstavitev, jaz označujem, je bila izčrpna, trajala je več kot uro, bila je tudi dostojna, predvsem pa verodostojna. To pa moramo verjetno vsi, ki smo ga poslušali, to priznat.

Jasna izhodišča je kandidat podal. Če on pove, da se bo posvečal predvsem, kot pravosodni minister, predsedovanju Sveta EU, in mislim, da zdaj, je tik pred zdajci, 1. julija in da bo se trudil pri končanju zakonskih rešitev, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe, glejte, če pa to ni v domeni normalnosti pa prizadevanja za dodaten, bi rekel, nadgradnjo tega pravosodnega resorja, potem pa ne vem, kakšna izhodišča bi bili vi zadovoljni z njimi, kajne.

Zdaj, tudi če ste ga poslušali, je izpostavil strategijo, strategijo pravosodje po meri človeka. Meni se zdi to ključno. Ključno, ker nobena državna institucija ne more biti sama sebi namen, kaj šele pa sodišča, ki se nekako pričakuje, da bojo sodniki tam sodili po zakonu in Ustavi Republike Slovenije, da bodo pri svojem delu neodvisni, kot je kandidat izpostavil in seveda, da bojo njihove sodbe v tem kontekstu kakovostne. To si verjetno vsi želimo in se mi zdijo ti uvidi, njegovi, povsem na mestu. Res je, da je gospod kandidat pravni strokovnjak na, bi rekel, na nekem ožjem specializiranem področju, iz te stečajne zakonodaje, ampak, veste kaj, jaz pa vseeno mislim, da je velika dodana vrednost, da kandidat pa ne izhaja iz nobenih pravniških in drugih omrežij, se pravi, bo lahko svojo funkcijo delal povsem neobremenjeno, dejansko neodvisno, ne bo tu nobenih pritiskov, kot pa mogoče so bili pri katerih bolj politično profiliranih posameznikih, recimo, v vladi Marjana Šarca.

Jaz mislim, da je v tej uri pa 15 minut prečesal vsa relevantna področja, vse podsisteme, je povedal svojo vizijo, povedal, kje so možnosti za izboljšavo na posameznem področju, tako da, predstavitev je bila čisto korektna, če se je komu zdela dolgovezna, je to njegov primer, kajne, saj, omejen noben kandidat do zdaj ni bil, tako da, tukaj, ti medklici, ki so bili med njegovo predstavitvijo, so najmanj v domeni nekega apriori, ne, bom rekel ravno, nespoštljivega, ampak nekako apriori, da rečem, pol sovražnega, pol sovražne pozicije, ki je povsem nepotrebna.

Spoštovani kandidat, jaz bi kar tako, kot sem rekel, da ne bi se zdaj tukaj preveč šli v širino, vas bi vprašal v bistvu to, kar ste že sami omenili, pa se mi zdi tudi ena izmed ključnih tez pa tem, da naš matični odbor je že predlagal ministru, kajne, predlagal ministru, da organizira strokovno razpravo na temo delovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije in da seveda potem poroča našemu matičnemu odbor o teh izsledkih. Tukaj me zanima, kako boste vi sami se opredelili do tega predloga, kako ga mislite naslovit v kontekstu te strokovne razprave in kot drugo, vas bi želel v tem delu vprašati, da eden od zakonov, ki je obremenjen z odločbami v Ustavnem sodišču, je Zakon o prekrških. Zdaj, vemo, da takšna ureditev, kot je zdaj, ima za posledico precejšnjo bremenitev Ustavnega sodišča, s temi prekrškovnimi zadevami. Tukaj me seveda zanima, ker za vsakega posameznika to seveda predstavlja neko, nekaj ima, nek izjemni problem. Ustavno sodišče je zakonodajalcu zdaj naložilo leto dni časa za odpravo protiustavnosti.

Kako vi osebno razmišljate o tem vprašanju? Bi podprli, na nek način, to široko možnost pritožbe, četudi bo zaradi tega pritožbena instanca malo bolj obremenjena, ali bi morda razmislili o neki ponovni zamejitvi? Se pravi, če bi dali prednost posamezniku in njegovim pravicam, ali bi se postavili bolj na stran varovanja obsega pripada na samo sodstvo?

Toliko z moje strani, hvala.