Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni, lepo pozdravljeni. Pričenjam 29. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel eno opravičilo in sicer se seje ne more udeležiti poslanec gospod Robert Pavšič, na seji pa kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo gospod Jure Ferjan, ki nadomešča gospoda mag. Marka Pogačnika iz poslanske skupine SDS in gospod mag. Dejan Židan ki nadomešča poslanko mag. Bojano Muršič iz Poslanske skupine SD in pa gospod Jože Lenart ki nadomešča poslanca gospoda Braneta Goluboviča iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca. S sklicem, aha še eno pooblastilo. In sicer poslanka gospa Jerca Korče nadomešča poslanca gospoda Roberta Pavšiča iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - ALI VLADA LETA 2022 NAČRTUJE ZNIŽEVANJE POKOJNIN?

Poslanska skupina SAB je dne, 2. junija 2021 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SAB s predlogoma sklepom. Predlog poslanske skupine SAB za spremembo sklepov z dne, 16. junija 2021.

Na sejo so bili vabljeni mag. Alenka Bratušek v imenu predlagatelja zahteve, Janez Janša predsednik vlade, ki pa se je opravičil, mag. Andrej Šircelj minister za financ, Janez Cigler Kralj minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Davorin Kračun predsednik fiskalnega sveta, ki se je tudi opravičil in Marijan Papež generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Z nami pa je namesto gospoda Marjana Papeža namestnik generalnega direktorja mag. David Klarič.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnica predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic, v nadaljevanju bodo besedo najprej dobili vabljeni, predstavniki vlade, nato pa sledi razprava članic in pa članov komisije. Tako besedo dajem predstavnici predlagatelja mag. Alenki Bratušek. Pred tem pa postopkovni predlog gospod Breznik. Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Torej v Poslanski skupini SDS smo si to zahtevo za sklic nujne seje pogledali. Ugotovili smo, da je ta zahteva, kot ostale zahteve Stranke Alenke Bratušek v zadnjem času namenjena temu, da gre za celo vrsto manipulacij, laži in neresnic o katerih ta stranka zadnje čase sklicuje in daje zahtevo za sklic tega cenjenega odbora. Prav tako je gospa Alenka Bratušek dobila odgovor na pisno poslansko vprašanje Ministrstva za finance s strani mag. Širclja, torej v zvezi z današnjo temo, torej kjer je popolnoma odgovoril na njene domneve ali torej vprašanja ali vlada leta 2022 načrtuje zniževanje pokojnin. Ugotavljamo, da so te zadeve razjasnjene, ugotavljamo da je šlo za celo vrsto neresnic, ki so vezane predvsem na zgodbo neke čarovniške krogle kaj bo, če bo, kaj se bo zgodilo leta 2022, če bo, ob tem da je minister popolnoma torej ugotovil v pisnem delu njenega poslanskega odgovora. Zato predlagamo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, da se ta seja danes seveda prekliče in to je naš postopkovni predlog.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Še gospod, ja, Aleksander Reberšek, izvolite.

Hvala lepa za besedo spoštovani predsednik.

Jaz vas isto prosim, če lahko to sejo prekinete. Komisija za nadzor javnih financ ni pristojno delovno telo, da bi to obravnavalo. Mi v Novi Sloveniji nimamo nobenih težav govoriti o upokojencih, kaj vse smo naredili za upokojence, prav tako nimamo nobenih težav da državljanom povemo kako Alenka Bratušek zavaja in kaj vse ni naredila za upokojence, pa bi lahko, ampak naj to obravnava pristojno delovno telo in to je Odbor za delo. Ampak verjamem, da Alenki Bratušek ni v interesu, da bi mi o tem razpravljali na Odboru za delo, ker tam enostavno nima večine in na takšni seji, kot je današnja, na Komisiji za nadzor javnih financ, kjer opozicija ima večino lahko sprejmejo kakršnokoli neumnost si zamislijo. Zato spoštovani predsednik predlagam, da to sejo prekinete.

Hvala lepa.

Še postopkovni predlog mag. Alenke Bratušek. Se opravičujem. Izvolite.

Jaz lahko razumem živčnost na drugi strani. Jaz seveda nasprotujem takim postopkovnim predlogom oziroma predlagam, da to sejo seveda speljemo. Če poslanci ne poznajo Poslovnika in ne vedo s čim se ukvarja Komisija za nadzor javnih financ je to njihov problem. Pokojninska blagajna je ena druga največja blagajna od štirih blagajn javnega financiranja in Komisija za nadzor javnih financ je pristojna za to. Če smo jih dobili na levi nogi, ko so pred časom za 230 milijonov evrov znižali odhodke pokojninske blagajne za katere so seveda glasovali za odlok, ki je določil to znižanje je to njihov problem. In tretja stvar, minister Šircelj v odgovoru, ki ga bom seveda tudi uporabila v svoji razpravi piše, da zakon določa kako se pokojninske usklajujejo, ampak ne pozabimo spoštovane kolegice in kolegi in gledalke in gledalci, da je ta ista koalicija leta 2012 pokojnine enkrat že znižala. Zato naš upravičen strah, da se to leta 2022 lahko ponovi s številkami konkretno in naša edina želja današnje seje oziroma ideja te seje je, da skupaj ugotovimo in vlado zavežemo, da mora zagotoviti dodaten denar, zato da se to, kar je naslov sklica ne bi zgodilo. To je preprosto vse. Tako, da jaz seveda absolutno predlagam, da se ta seja spelje.

Hvala lepa.

Bom odgovoril na vse tri postopkovne predloge. Gospod Breznik vi veste, da sem kot predsednik Komisije za nadzor javnih financ sejo sklical v skladu s Poslovnikom. Seje ne morem prekiniti sploh ne brez soglasja predlagatelja. Kar se pa tiče pristojnosti gospod Reberšek vam bom pa odgovoril takole. Presoja ali določeno delovno telo je matično delovno telo oziroma je njegova pristojnost obravnava določene teme izhaja iz opredelitve delovnega področja. Komisija za nadzor javnih financ je stalno delovno telo Državnega zbora, naloge komisije določa Poslovnik Državnega zbora in pa Poslovnik Komisije za nadzor javnih financ. Če bi si prebrali mnenje ZPS-ja, jaz ga sicer nisem dolžan komentirati z dne, 25. marca, potem verjetno takega postopkovnega predloga ne bi podali. Bom pa samo v dveh stavkih odgovoril oziroma povzel tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da kot sem že rekel komisija je stalno delovno telo, naloge so določene taksativno, je pa potrebno pri navedbi nalog te interpretirati tako, da se upoštevajo tudi pristojnosti iz zakonov, ki se nanašajo na delovno telo, katerokoli delovno telo, ki je pristojno za, v tem primeru komisija za nadzor proračuna oziroma drugih javnih sredstev. To sta Zakon o računskem sodišču in pa Zakon o javnih financah. In če se navežem na to, potem ni nobenega razloga, da ta točka dnevnega reda spada v pristojnost Komisije za nadzor javnih financ, ker tema katero bomo obravnavali vpliva na finančne načrte Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in so v skladu z 165. členom omenjenega zakona in 26. členom Zakona o javnih financah. Se pravi so vezana na izhodišča, ki veljajo za državni proračun. In na ta navedena izhodišča vpliva tudi odlok o okviru za pripravo proračuna sektorja država na katerega sta pa vezana oba predlagana sklepa. Torej sejo bomo nadaljevali, upam pa da glede pristojnosti smo sedaj razčistili. Tako besedo dajem predlagateljici, gospa mag. Alenka Bratušek, izvolite.

Najlepša hvala.

Ja, še enkrat bom na začetku povedala, da razumem paniko in živčnost. Ker pač so se pred približno dvema mesecema, ko smo na Odboru za finance obravnavali odlok oziroma odloke o maksimalnih višinah javnofinančnih odhodkov za štiri blagajne se je pokazalo, da ta vlada, ta koalicija sredstva za pokojninsko blagajno v letu 2022 znižuje in to krepko, za 230 milijonov. Že takrat je fiskalni svet opozoril na to. Takrat sem na Odboru za finance razpravljala, to zelo aktivno, s številkami, z dejstvi, izzvala takrat ministra Širclja, ki je bil z nami, danes ga na žalost ni, da odgovori na to, kaj se bo leta 2022 dogajalo s pokojninami. V odgovoru ministra Širclja, ki sem ga dobila, se pravi pisnem odgovoru na moje poslansko vprašanje, se spet spreneveda nekako. V javnosti, na ZDUS-u, med upokojenci, je pač zagotavljal in zagotavlja, da bo rast pokojnin v letu 2022 med dva in tri odstotki. V pisnem odgovoru, ki sem ga dobila minister seveda ne govori več o rasti pokojnin, ampak govori o rasti odhodkov za pokojnine, to sta dve hudo različni kategoriji, ampak tudi to ne drži, da bi za leto 2022 bilo zagotovljeno dvoodstotno zvišanje skupnih odhodkov za pokojnine.

Zdaj gremo pa lepo po vrsti. Zakaj pravzaprav res ta naša skrb? Prva je ta, še enkrat, 230 milijonov so vzeli pokojninski blagajni in jaz bom kar rekla, si dali v proračun za svoje želje in svoje zahteve. Zakaj pa nas to skrbi pri neki normalni vladi, ki skrbi za socialno državo, bi bila verjetno ta skrb res odveč. Ampak, leta 2012 je ta ista vlada, koalicija, SDS, NSi, tudi DeSUS pokojnine znižala. To kar vidite zdaj na slajdu lahko preberete kakšne ideje so imeli. To je vlada sprejela. To je seveda v zloglasnem ZUJF-u. Imeli so ideje, da se pokojnine znižajo tudi za 50 %. Na koncu se je zgodba odvila nekoliko drugače. Za približno 25 % so nekaj več kot 26 tisoč upokojencem znižali pokojnine. Zato naša skrb, da se deset let po tem zgodba ponovi. In še obrazložitev, ki so jo takrat leta 2012 zapisali, zakaj v bistvu so se lotili zniževanja pokojnin, z namenom stabilizacije javnih financ. In še spodaj v obrazložitvi, določa se začasno enkratno delno znižanje pokojnin. Tako, da naša skrb je več kot upravičena in tudi številke nas napeljujejo na to. In še nekaj, če pogledamo javnofinančni položaj Slovenije takrat in danes. Leta 2012, se pravi v letu, ko je ta koalicija, SDS, Nova Slovenija, DeSUS znižala pokojnine, je bil proračunski primanjkljaj tam okoli 1,1 milijarde, kar je bilo takrat 3 % BDP-ja. Za leto 2022 načrtujejo proračunskega primanjkljaja 1,7 milijarde in verjeli ali ne to pomeni približno 3,2 % BDP-ja. Se pravi javnofinančna slika je identična letu 2012, ko ste prišli na idejo in pokojnine edinkrat v samostojni Sloveniji znižali. Zato naša skrb in zato sklic te seje. To je delček odloka, ki govori o maksimalnih višinah javnofinančnih blagajn, to so štiri blagajne, državni proračun, ZPIZ, zdravstvo in občine.

V prvi koloni vidite kaj je sprejela še naša vlada, se pravi vlada Marjana Šarca za leto 2022, ne bom se osredotočala na druge blagajne, se bom na ZPIZ. Mi smo za pokojnine zagotovili šest milijard 530 milijonov. Vlada Janeza Janše je ta znesek znižala za 230 milijonov. In verjeli ali ne sebi v proračunu pa zagotovila dodatnih 650 milijonov evrov. Tudi zdravstveni blagajni je vzela pet milijonov in tudi občinam je vzela 25 milijonov. Leto 2022 ni svetlobna leta daleč. Leto 2022 je praktično tukaj, pol leta in bomo tam. Zato naša skrb in zato današnja seja. Če pogledamo gibanje odhodkov pokojninske blagajne po letih, od leta 2011, lahko bi šli pa še dlje nazaj, vidite da edino leta 2012, ko je šlo za znižanje je bil indeks nižji kot vlada načrtuje za leto 2022. Za leto 2013 lahko vam še povem kakšne so bile uskladitve po teh posameznih letih, ampak mislim da ni nekega pomena, bom izpostavila samo dve leti, leto 2013, ko smo bili v hudi finančni situaciji in tudi podatki, parametri, ki določajo usklajevanje pokojnin so pripeljali do tega, da so se pokojnine uskladile samo 0,1 % in to je bila redna uskladitev leta 2013, rast v pokojninski blagajni je bila pa 2 %. Se pravi ob 0,1 % uskladitve je bila rast 2 %. Leta 2014 ni bilo nič, nobene uskladitve, pa je bila rast odhodkov 106. In teh 108, to je rast odhodkov pokojninske blagajne leta 2012 v primerjavi z letom 2022, v primerjavi z letom 2021 je tudi to razlog, da danes sedimo na seji Komisije za nadzor javnih financ in povemo ali pa sprejmemo sklep, da vlada pač mora zagotoviti dodatna sredstva, če ne želimo, da pride v leto 2022 do zniževanja pokojnin. Poglejmo kaj vse bo v letu 2022 potrebno za pokojnine oziroma v pokojninsko blagajno zagotoviti. Seveda prirast upokojencev je nekaj napoved, ampak jaz mislim, da se nisem hudo zmotila, če upoštevam prirast novih upokojencev iz leta 2021 na 2022 v višini 0,9 % in jaz mislim, da seveda zaokroženo to pomeni nekih dodatnih 50 milijonov evrov. Zadnja novela ZPIZ-a, ki smo jo mislim da kar soglasno sprejeli v Državnem zboru zahteva, ker letos velja samo polovico leta, naslednje leto bo veljala pa celo leto, zahteva dodatnih nekaj manj kot 22 milijonov evrov. Redna uskladitev, če se bo zgodila po zdajšnjih makroekonomskih napovedih naj bi bila tam nekje od 0,5 do 0,6 % in to po mojih izračunih pomeni tam nekje okoli 38 milijonov evrov. Izredno usklajevanje. Zakon je vložen v Državni zbor in jaz sem prepričana, da bo ta zakon potrjen, vložil ga je DeSUS, jaz mislim da ga bomo podprli vsi, v višini 3,5 % pomeni za naslednje leto, ker to naj bi se zgodilo decembra 2021 in seveda nima nekega gromozanskega vpliva na leto 2021, ima pa velik vpliv na leto 2022. To pomeni tako približno dodatnih 200 milijonov evrov. In treba je biti pošten in povedati, da je bil v letošnjem, mislim da januarju izplačan drugi covid dodatek upokojencem, mislim da je skupen znesek tam okoli 70 milijonov evrov. In ko to vse sešteješ ugotoviš, da bi v pokojninski blagajni leta 2022 potrebovali 240 milijonov evrov več, kot leta 2021. 240 milijonov evrov.

Ali veste koliko ste pa vi v koaliciji zagotovili? Še enkrat, kako bi morali biti, če bi se upoštevalo vse to, kar sem napisala. 240 milijonov, vlada Janeza Janše in ta koalicija je pa zagotovila dodatnih 50 milijonov. Šest milijard 250 je višina v letu 2021 in šest milijard 300 je višina v letu 2022. Tako da beri in piši imate v pokojninski blagajni za 190 milijonov evrov luknje v letu 2022. In 190 milijonov evrov pomeni približno 3 % znižanje pokojnin. To je dejstvo. Če gremo pa še korak dlje, na obljube, besede ministra Širclja, ki govori o dve do tri odstotnem povišanju pokojnin, pa ga bom zdaj citirala iz magnetograma, mislim da je bila 57. izredna seja Odbora za finance 22. aprila, kjer je povedal takole, že takrat, ko smo opozarjali na zniževanje pokojnin: »Izgleda, da se bomo še vračali na to. Zdaj še enkrat, tukaj gre za stopnjo rasti pokojnin in tukaj lahko zagotavljam, da v letu 2022 ne bo prišlo do nikakršnega znižanja pokojnin. Nenazadnje sem na to že odgovoril. Kakorkoli že, tukaj govorimo o posameznih stopnjah rasti in stopnje rasti pokojnin so načrtovane za leto 2020 je bilo 6,2, 2021 5,9, 2022 2,0 in 2023 2,7.« Se pravi rast pokojnin v višini 2 %. Če še to upoštevamo, če še besede ministra za finance vključimo v te izračune, vam manjka v pokojninski blagajni beri in piši 340 milijonov evrov. Ne govorimo o evrčkih, ne govorimo o 100 tisoč evrih, ampak govorimo o 340 milijonih. Kaj bi to pomenilo, če ta denar v pokojninski blagajni zagotovimo oziroma ga preprosto povečate? To bi pomenilo, da bi se načrtovanj saldo sektorja države iz 4,6 povišal na 5,3. To pomeni to. Iz 4,6 na 5,3. To pomeni dodatno zadolževanje in ob teh številkah boste državo v dveh letih zadolžili za 10,6 milijarde. Zato je to na kar opozarjamo v SAB-u še kako resna stvar in zato se je o tem treba pogovarjati. Ker če pa ne boste zvišali odhodkov pokojninske blagajne, bo pokojnine treba znižati, to je prva stvar, o letu 2022 govorim, ker za leto 2021 imamo stvari zapakirane in marsikaj od tega se je tudi že na srečo zgodilo. Seveda obstaja tudi druga varianta, da zvišate odhodke za pokojnine, ampak na drugi strani znižate na primer za plače, kar se tudi ne bi čudila, da ta vlada pride na takšno idejo. Javne finance niso vreča brez dna. Na podlagi teh številk, ki jih danes gledamo nas ocenjujejo tudi bonitetne hiše in če bomo kar tako telovadili plus, minus 0,7 % BDP-ja primanjkljaja, bomo v resnih težavah. Seveda bomo v resnih težavah, ko ta vlada zapusti stolčke. Mogoče zato manjša skrb, ker pač bo breme vsega tega, kar je danes povedano nosil nekdo drug. Tako, da mi smo se potrudili, jaz sem se potrudila na dejanskih številkah pokazati situacijo pokojninske blagajne. V stranki SAB ne bomo nikoli dovolili, da se pokojnine znižajo. Še enkrat poudarjam, enkrat so se že in smo, ko smo prevzeli vlado morali napako druge Janševe vlade popravljati. Ne želim si, da smo leta 2022 v enaki situaciji. Tako da tisti, ki govorite o populizmu si najprej poglejte svoja pretekla dejanja in boste ugotovili, da imamo na žalost še kako prav.

Naš cilj danes pa je samo ta, da zavežemo vlado, da zagotovi dodatna sredstva, da jih bo dovolj za vse, kar je v tem letu načrtovano za pokojnine in seveda za vse, kar je potrebno v letu 2022. In v tej smeri gre tudi drugi naš sklep. Prvi se glasi, Komisija za nadzor javnih financ ugotavlja, da bo ob sprejeti maksimalni višini odhodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2022, kot je trenutno določena v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2020-2022, tukaj smo vložili sicer popravek sklepa, ker je pravi naziv za obdobje od 2022-2024, tako da prosim, če se lahko to upošteva. Skratka, da bo ob teh številkah potrebno znižanje pokojnin. In drugi, Komisija za nadzor javnih financ poziva vlado in Ministrstvo za finance, da v izogib vnovičnemu znižanju pokojnin pripravo spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2022-2024, ter tako v najkrajšem možnem času zagotovi manjkajoča sredstva.

Hvala lepa, predlagateljici.

Besedo zdaj dajem predstavnikom vlade. Želi kdo besedo? Ne? Da? Potem pa dovolite, da preberem še opravičilo ministra, ki smo ga prejeli tri minute pred začetkom seje. In sicer minister za finance se je opravičil, z nami pa je po pooblastilu gospod Franci Klužer, generalni direktor Direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko. Izvolite, imate besedo.

Hvala. Lepo pozdravljeni spoštovani predsednik in spoštovane poslanke in poslanci.

Tam bi samo popravek dal, v bistvu sem po pooblastilu vodja direktorata, ne direktor. V bistvu bi samo še enkrat lahko povzel kar smo tudi zapisali v pisnem odgovoru na poslansko vprašanje. V glavnem v odloku, ki je bil sprejet aprila so bile upoštevane takratne makroekonomske napovedi in makroekonomski kazalniki in tukaj je dejstvo, da na pokojninsko blagajno vplivajo največ bom rekel zraven števila upravičencev, tako bom rekel napoved inflacije in napoved nominalne rasti plač in ravno ti dve spremenljivki sta se zelo spremenili v letu 2019, ko se je načrtovalo za leto 2022 so bile spremenljivke, predvsem rasti plač dosti višje, kot pa je to bilo sedaj letos spomladi za leto 2021 predvsem, ker se pač usklajevanje veže na preteklo leto in v bistvu kumulativno, če bi gledali visoke rasti iz leta 2019 se je takrat ta nominalni znesek, najvišji obseg sredstev rezultiral v tem obsegu. Preračun iz letos spomladi pa je ta nominalni znesek zmanjšal. Ampak tukaj je še enkrat rečeno, to je tudi usklajeno s pokojninsko blagajno oziroma ZPIZ-om v tem odloku in obsegu so zagotovljena sredstva za te spremembe, zadnje spremembe pokojninskega sistema oziroma zakonodaje, kakor tudi redno usklajevanje. Pač seveda tudi zapisali smo v odgovoru, da je treba bilo kakšen bo nov dogovor o dodatnih usklajevanjih, v aprilu tega ni bilo in to ni upoštevano, ampak vse ostale predpostavke so upoštevane in zato govorimo, da je za temi sredstvi na voljo vse, da se lahko uresniči izvajanje pokojninskega sistema. Prav tako na to nominalno razliko vplivajo v letu 2021 še všteti solidarnostni dodatek, ki v bistvu potem v letu 2021 bom rekel nominalno povečali obseg in potem dejstvo je, da če tega več ni v letu 2022 je ta nižja rast, kot je po navadi, z indeksom 100,8 tudi rezultat tega. Se pravi samo da povzamem, v bistvu so ta nominalna razlika je dejstvo v različnih makroekonomskih napovedih in tudi da ni več vštetega solidarnostnega dodatka.

Najlepša hvala.