Sejo je vodil Bojan Podkrajšek, predsednik odbora.

Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, vsi vabljeni gostje!

Pričenjam 30. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in še enkrat vse prav lepo pozdravljam. Obveščam vas, da opravičenih za današnjo sejo ni, pa tudi z pooblastilom zaenkrat nihče ne sodeluje na tej seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami dnevnega reda, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo 23. 12. 2020 posredovala Vlada po rednem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 23. 12. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. 6. 2021, mnenje Državnega sveta z dne 9. 6. 2021, predlogi in rešitve Mestne občine Kranj z dne 20. 1. 2021, mnenje in pripombe Sindikata občinskih redarjev Slovenije z dne 25. 1. 2021, pripombe Skupnost občin Slovenije z dne 25. 1. 2021 ter pripombe Združenja bank Slovenije z dne 25. 1. 2021.

V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin SDS, Nova Slovenija, SMC, Poslanske skupine SD, Poslanske skupine Levica, Poslanske skupine SAB ter Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. 16. 6. 2021 je bil vložen tudi predlog amandmaja za amandma odbora Poslanske skupine LMŠ k 16. členu.

Prejeli ste tudi pregled amandmajev z dne 16. 6. 2021. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih in predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za infrastrukturo, državnemu sekretarju Alešu Miheliču.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, cenjeni ostali vabljeni gostje!

Na področju cestnega prometa si vsekakor želimo imeti varen, zanesljiv, udoben, a hkrati izvedljiv način ureditve, tako da temu primerno tudi sledimo razvoju prometa in ostale infrastrukture. V luči tega smo pripravili spremembo paketa Zakona o pravilih v cestnem prometu, kjer želimo uvesti nekatere nove stvari, prilagoditi nekatere, ki so bile potrebne prenove, hkrati pa urediti, da bo zakon omogočal varnejšo izvedbo prometa.

Predlagana novela zakona o pravilih cestnega prometa, spreminja oziroma dopolnjuje posamezne zakonske določbe, s čimer zasleduje glavne cilje prometno varnostne politike v državi in sicer na sledečih področjih oziroma s sledečimi ukrepi; s strožjo obravnavo voznikov, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo, za spremstvo in v spremstvu. S strožjo obravnavo voznikov, ki se priključijo vozilu s prednostjo, za spremstvo in v spremstvu ali jih prehitijo. S strožjo obravnavo voznikov, ki med vožnjo uporabljajo naprave, ki zmanjšujejo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Za določanjem primerne bočne razdalje pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijska določena hitrost ne presega 25 km/h. Z določanjem pravil ravnanja v območju skupnega prometnega prostora in na površinah za pešce in kolesarje. Z določanjem pogojev za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu. Z določanjem pravil ravnanja ob rdeči luči na semaforju in prometnem znaku za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju. Z razširjanjem pooblastil občinskim redarjem in cestninskim nadzornikom.

To so v bistvu prilagoditve in pa tudi nekatere spremembe uvajamo, kot rečeno, lahka motorna vozila, uvajamo tudi določeno novo pravilo za zavijanje v desno, kar bo bistveno pripomoglo tako k varnosti, pretočnosti in pa sledimo tudi okoljskim ciljem. Toliko na kratko o bistvenih spremembah in seveda smo na razpolago za vsa vprašanja.

Hvala lepa za pozornost.

Hvala tudi vam, državni sekretar.

Samo dve pooblastili, z dvema pooblastiloma naj vas obvestim. Poslanska kolegica Andreja Zabret nadomešča poslanskega kolega Rudija Medveda, ter poslanska kolegica Tina Heferle nadomešča poslanskega kolega Edvarda Pauliča, obe iz Poslanske skupine LMŠ.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Špela Maček Guštin?

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Torej v našem mnenju smo opozorili na nedoslednosti v besedilu posameznih členov, zlasti iz vidika jezikovne jasnosti, pa nomotehnične ustreznosti nekaterih pomanjkljivo opredeljenih pogojev za udeležbo posebnih vozil v cestnem prometu. Tudi smo opozorili na nekatera neskladja med obrazložitvijo in besedilom člena, pa na nedosledno določanje smiselne oziroma neposredne uporabe določb Zakona o pravilih cestnega prometa v primerih, ki so si med sabo podobni.

Pri dveh členih smo posebej izpostavili problem skladnosti z ustavo in Zakonom o prekrških. Pri prehodni ureditvi opozarjamo na nekatere posege v druge zakone, ki so sporni z vidika načela zaupanja v pravo, pa tudi iz vidika poslovniške ureditve zakonodajnega postopka. No, tu naj povem, da z vloženimi amandmaji koalicijskih Poslanskih skupin se odpravlja večino pomislekov iz našega mnenja. Sporna ostajata 2. in 8. člen predloga zakona, glede katerih – to lahko povem – sta bila pri usklajevanju našega mnenja z resornim ministrstvom, predvidena amandmaja za črtanje pa potem nista bila vložena s strani koalicijskih poslanskih skupin. Mi imamo sicer vložen predlog, vložen amandma Poslanske skupine SD za črtanje 2. člena, vendar pri 8. členu nobenega amandmaja.

Zato bi te naše pripombe k dvema, obema členoma dodatno pojasnila. Pri 2. členu predloga zakona gre torej za drugačno, prenovljeno ureditev odgovornosti za prekršek v cestnem prometu, kadar ni mogoče ugotoviti kdo je storilec. Torej že to so dokaj omejujoči pogoji kdaj se bo to sploh uporabilo. Zlasti pri pravni osebi in samostojnem podjetniku se ureditev pač precej razlikuje od veljavne. Veljavna ureditev, to je treba tudi povedati, je sicer že prestala presojo skladnosti z ustavo. V predlagani novi ureditvi se pa vnašajo novi elementi, ki pomenijo odstop od Zakona o prekrških, ki je glede tega sistemski predpis, ki zaradi vezanosti na ustavno načelo zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena ustave velja tudi v primeru prekrškov določenih s področnimi zakoni, torej s tem ZPRCP-jem.

Ker ureditev iz Zakona o prekrških ni izrecno izključena, bo v praksi seveda prihajalo do težav, katera pravila je treba uporabiti v primerih, ko storilca ni mogoče ugotoviti, prekršek pa je storjen z vozilom, katerega lastnik je pravna oseba. No, iz obrazložitve izhaja, da veljavna ureditev ne omogoča hitrega vodenja postopka o prekršku v teh primerih, tako se pač ukrepi avtomatskega in tehnično podprtega zaznavanja prekrškov pa ugotavljanja identitete vozila, njegovega lastnika in izdajanje obvestil o prekršku in tako naprej, ne odražajo ali pa ne morejo odraziti v krajšem postopku, ker to zavira dolžnost prekrškovnih organov, da se ukvarjajo s trditvami in predlogi avtomatsko ugotovljenih lastnikov vozil, ki se pač skušajo razbremeniti odgovornosti za prekršek.

No, takšna obrazložitev kaže na pojmovanje, da ugotavljanje in preverjanje dejstev v zvezi z morebitno odgovornostjo lastnikov v resnici niti ne spada v glavnino dejavnosti prekrškovnih organov, kar potrjuje tudi navedba v obrazložitvi, da postopek dodatno podaljšuje ugotavljanja lastnika vozila, imetnika v pravice uporabe in tako naprej. To načeloma je stališče, ki je nevzdržno.

Vlada kot predlagatelj tu predlaga rešitev v obliki domneve. Če je lastnik fizična oseba ali državni organ, velja domneva, da je storilec fizična oseba ali odgovorna oseba tega državnega organa. Če pa je lastnik pravna oseba ali pač s. p., saj tu je stvar pravzaprav enaka, pa velja domneva, da sta vodstveni organ ali odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno nadzorstvo in se za prekršek kaznuje pravna oseba. Vse te domneve so seveda izpodbijane (?). Fizična in odgovorna oseba izpodbijeta domnevo tako, da dokažeta, da prekrška nista storili. V tem smislu je ureditev enaka, kot doslej.

Pravna oseba pa mora v ta namen najprej navesti podatke osebe, ki je upravljala vozilo v času prekrška, kar je novo in izkazati, da je v razmerju do te osebe izvedla dolžno nadzorstvo. Pri tem domneve ne more izpodbijati v hitrem postopku, ampak šele v postopku zahteve za sodno varstvo pred sodiščem. No, tu pa je treba pojasniti, da sta pravna domneva na eni strani in odgovornost za protipravno ravnanje na drugi strani, dva ločena pravna instituta, vsak s svojim namenom in pogojem uveljavljanja.

Pravna domneva odpravi potrebo po dokazovanju dejstva, torej dejstva, ki se domneva. Pravna odgovornost pa je celota pogojev za to, da se določena pravna kršitev pripiše neki določeni osebi. Drugače povedano, pravna domneva je pojem procesnega, dokaznega prava, medtem, ko sodi urejanje pravne odgovornosti na področje materialnega prava.

V tem členu sta oba koncepta pomešana, zato smo v mnenju opozorili na odmik od sistemskega Zakona o prekrških. Zdaj ta ureditev pomeni še večji poseg v domnevo nedolžnosti iz 27. člena ustave, kot pa je to določeno že v veljavni ureditvi, pri čemer se dodatno zaostrujejo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Skupaj z nerazčiščeno konceptualno zasnovo to zaostrovanje prinaša tveganje za nastanek pravne negotovosti naslovnikov zakona.

Prav tako je sporno kaj pomenijo ukrepi dolžnega nadzorstva v tretjem in četrtem odstavku, katerih opustitev je podlaga za odgovornost pravne osebe ali s. p.-ja. V kaznovalnem pravu pač velja zahteva, da se lahko šteje za kaznivo ravnanje samo dejanje, ki je materialno protipravno. Kaznivo ravnanje mora imeti svojo materialno podlago v vnaprejšnji pravno določeni zapovedi ali prepovedi, katere kršitev se potem sankcionira. No, to pomeni, da mora biti vsebina dolžnega nadzorstva tega vodstvenega ali nadzornega organa, ki naj bi preprečilo prometni prekršek, določena v zakonu, če bi želel zakonodajalec naložiti pravni osebi odgovornost za njeno neizpolnitev.

Zato tretji in četrti odstavek v tem spremenjenem 8. členu zakona ne moreta vzpostaviti splošne pravne podlage za kaznovanje pravnih oseb za prekrške iz celega zakona zaradi opustitve kontrolnih ukrepov. Kar pa je očitno namen predlagatelja, ki v devetem odstavku glede tega celo uporabi izraz 'nadomestna odgovornost'. Takšno generaliziranje odgovornosti bi bilo torej v nasprotju z načelom, da mora zakon določno predpisati ravnanje, ki je kaznivo in sankcijo, ki se pač lahko uporabi. Ta ureditev je torej sporna iz vidika načela zakonitosti.

Potem so tu še očitki procesne narave in sicer, da pravna oseba izpodbija domnevo šele v zahtevi za sodno varstvo, kot je bilo že rečeno, kar nasprotuje načelu ekonomičnosti postopka, po katerem se vsa sporna dejstva in pravna vprašanja razčiščujejo čim prej in v zgodnjih fazah postopka, ker so pač dokazi najlažje uporabljivi, sveži, priče se spomnijo in tako naprej. Zato tudi ima prekrškovni organ po Zakonu o prekrških izrecno predpisano dolžnost, da brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi dejstva in zbere dokaze, ki so pomembni za odločitev. Seveda je sestavni del tega obravnavanje izjav oseb, na katere se nanaša ta domneva storilstva, kar je v takih primerih ključno. Zato predlagana ureditev sploh ne bi smela biti utemeljena na stališču, na katerem pač je utemeljena, torej da je takšno delo prekrškovnega organa nepotrebno in da pretirano obremenjuje njegovo delo in podaljšuje postopke.

Ta rešitev, ki jo pač imamo pred sabo, posega seveda v pravico pravnih oseb in s. p.-jev do izjave v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen ustave v povezavi z 29. členom ustave, pri čemer je pravica do obrambe kršena še s tem, da se lastnike in uporabnike vozil prekomerno obremenjuje z obveznimi podatki, ki bi jih morali posredovati pri tem obrnjenem dokaznem bremenu. Se pravi, tam piše poleg osebnega imena, še rojstne podatke, pa naslov, EMŠO. V bistvu je vse skupaj zelo formalistično in to pomeni, da če podatki niso popolni, tako kot je določeno v tem členu, pomeni, da nisi dokazal, da nisi kriv. Torej policija ne izvaja nobenih ugotovitvenih postopkov. To ni samo obrnjeno dokazno breme, to je morda celo prenos bremena pregona kaznivih ravnanj, ki je sicer po ustavi pripisan državi.

Zdaj problem je tudi kaj, če posreduje ta pravna oseba oziroma njeni organi lažne podatke, recimo v primerih ukradenih identitet. Pri teh odklonih, ki jih ta ureditev omogoča, pravzaprav sploh nimamo predvidenih odgovorov. Potem glede devetega odstavka, ki izključuje izrek kazenskih točk, kadar je odgovornost utemeljena na podlagi domneve, opozarjamo na morebiten škodljiv učinek do katerega bi lahko prišlo kljub izrečenim globam, ker bi se kršitelji cestnih predpisov z uporabo tega člena lahko izognili zbiranju kazenskih točk, katerega posledica je potem razveljavitev vozniškega dovoljenja.

Če bi to pač spretno kombinirali še s prepisom vozila na pravno osebo, bi se pa lahko izognili celo plačilu glob. Pač s časoma s stečajem take pravne osebe. Posebno urejanje izrekanja kazenskih točk, mimo splošne ureditve iz Zakona o prekrških ima torej lahko obratne učinke, kot jih zasleduje Zakon o prekrških, ki s tostransko sankcijo omogoča, da se iz cestnega prometa za določen čas izločijo posebej nevarni vozniki in to je tudi že dolgo časa uveljavljeno stališče sodne prakse, tudi Vrhovnega sodišča.

No, v tej točki se naša pripomba k 2. členu predloga zakona sklada s pripombo k 8. členu predloga zakona, kjer je prav tako mimo pogojev za izrekanje kazenskih točk določena posebna ureditev za motorna vozila, za katera vozniško dovoljenje ni pogoj. No, doslej je namreč tudi vožnja teh vozil spadala pod pogoje za izrek kazenskih točk po Zakonu o prekrških. Oba omenjena člena torej urejata vsebino, ki prihaja v kolizijo z ureditvijo iz Zakona o prekrških, zato bi bilo treba te rešitve dodatno pretehtati in ob obstoju realnih težav prilagoditi ureditve v obeh zakonih na pravno sistemsko skladen način. Pri tem je seveda treba izhajati iz stališča, da je kaznovanje storilcev stvar učinkovito vodenega postopka, česar pa člen materialnega zakona ne more nadomestiti.

Poleg tega predlagatelj v predlogu zakona ne predstavi nobene analize, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati na hudo problematiko te veljavne ureditve v praksi, ki posredno ali neposredno vpliva na poslabšanje prometne varnosti. Tudi vprašanje, če so primerjalne navedbe kako je v drugih državah sploh zares zajele tudi ta del sprememb zakona.

Torej, če zaključim v tem smislu, da k tema dvema členoma v bistvu organizacijskih problemov organa, ki je pristojen za odločanje o prekrških, ni mogoče reševati s poseganjem v ustavno zagotovljene pravice posameznika, zoper katerega teče prekrškovni postopek, zato je treba v zvezi s tema dvema členoma opraviti še dodaten temeljit razmislek, kako bi jih obdržali oziroma spremenili v tem zakonu ali jih pač opustili.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod državni svetnik, mag. Igor Velov?

Izvolite.

Hvala.

Državni svet je podprl predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, pri tem pa smo tudi dali pobudo za amandma k 21. členu, s katerim predlagamo poostritev sankcioniranja tistih, ki neopravičeno in nepravilno parkirajo na parkirnih mestih rezervirana za gibalno ovirane, in sicer, da se globa poviša iz 80 na 120 evrov. Kot vem, je tudi ta predlog bil kasneje upoštevan.

Ob obravnavi predloga smo opozorili še na neke druge dileme, vezane na parkiranje na mestih rezerviranih za gibalno ovirane in smo naslovili te pobude na ministrstvo, naj jih smiselno tudi upošteva, preuči in upošteva ob pripravi prehodnih sprememb zakona. Poleg navedenega pa v Državnem svetu menimo, da bi bilo treba intenzivirati aktivnosti za osveščanje javnosti glede nesprejemljivosti parkiranja na parkirnih mestih in pa da se v zvezi s tem tudi poveča nadzor.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnica Agencije Republike Slovenije za varnost v cestnem prometu, gospa Anamaria Hren?

Izvolite.

Lepo pozdravljeni vsi!

Agencija za varnost prometa meni, da so vse spremembe v smeri izboljšanja prometne varnosti na slovenskih cestah dobrodošle. Uporaba e-skirojev ter strožje sankcije za uporabo mobilnega telefona med vožnjo sta bili zagotovo med prednostnimi področji za ureditvijo, katerih bo stopnja prometne varnosti boljša.

Poslanstvo in primarni cilj agencije in naloga Agencije za varnost prometa je osveščanje in delovanje v smeri varnosti vseh udeležencev v prometu. Agencija meni, da mora biti vsem skupno, da si vsi prizadevamo za varnost in varujemo zdravje in življenje ljudi, ne le na cesti, temveč v celotni družbi. Uporaba telefona med vožnjo preobremeni zmogljivost voznikovih možganov. Reakcijski čas voznika se zaradi uporabe mobilnega telefona poslabša za kar 50 procentov. Voznik počasneje zaznava in reagira na prometno signalizacijo, ima daljši zavorni čas, zmanjšano zaznavo okolice in prometa in ima tako povečano tveganje pri odločitvah, prav tako zanemarja varnostno razdaljo.

Z namenom zagotavljanja večje varnosti v prometu, je Agencija za varnost prometa podala predlog, da bi kršitelji poleg denarne kazni v višini 250 evrov dobili tudi tri kazenske točke. Glede uporabe e-skirojev agencija prav tako že dlje časa opozarja na nujnost področja ureditve njihove uporabe, ter je maja lani resornemu ministrstvu tudi podala konkretne predloge. Agencija za varnost prometa je zato na ministrstvo, kot sem že omenila, naslovila predloge. Vse ukrepe, ki smo jih pa predloge, ki smo jih posredovali na ministrstvo, je ministrstvo upoštevalo, zato vse spremembe, ki gredo v smeri povečanja prometne varnosti podpiramo.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bom vodil na podlagi predloga amandmajev z dne 16. 6. 2021. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi in posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati?

Soniboj Knežak, izvolite.

Hvala predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, gostje, predstavniki ministrstva, vsem skupaj en lep pozdrav!

Moram reči, da pozdravljam napore ministrstva oziroma, ki gredo v smeri večje varnosti na cestnem, v cestnem prometu. Jaz sam sem kot eden izmed tistih, ki se dnevno vozimo v Ljubljano, vsak dan prisotni v tem prometu. Nekatere zadeve, ki jih zakonske rešitve, ki jih predlagate v tem predlogu sprememb, tudi v / nerazumljivo/ upam, da jih bodo omejile oziroma tudi v čim večji meri tudi odpravile.

Ocenjujem, da so te predlagane spremembe v pretežni meri smotrne in da bodo, tako kot sem rekel, verjetno tudi pripomogle k večji varnosti v cestnem prometu. Imamo pa nekatere pripombe oziroma imam tudi sam nekatera vprašanja, na katere bi prosil, če mi lahko odgovorite. In sicer, predstavnica Zakonodajno-pravne službe se je že dotaknila te problematike. Mi smo tudi Socialni demokrati dali amandma in predlagali, da se ta rešitev črta in sicer, ko govorimo o tem 8. členu, ki v bistvu opredeljuje odgovornost oseb oziroma lastnika vozila. Mi smo mnenja, tako kot smo tudi zapisali, da ta določba ni skladna z ustavo in je hkrati tudi v nasprotju s prvim odstavkom 114. člena Zakona o prekrških. Slednji ta namreč določa, da obdolženec ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati odgovornosti za prekršek. Zdaj ta spremenjena ureditev, kot je predlagana s to novelo zakona o pravilih cestnega prometa, bo v nasprotju s tem prav gotovo privedla tudi do nekih primerov, ko se bo lastnik, ki v posamičnem primeru ni bil voznik avtomobila, da bi dokazal, da on ni povzročil tega prekrška in se tako izognil kazni, da bi se mogel v bistvu bil primoran izpovedati zoper bližnjo osebo. Na to opozarjamo in se nam zdi, da je to zadostni razlog, da tako kot smo predlagali, ta amandma iz teh rešitev črta.

Drugo, če se dotaknem področja razširitve pooblastil občinskih redarjev. Zdaj sam imam malo kar pomislekov okrog tega in sicer iz dveh vidikov. Prvo, kar je, se mi postavlja vprašanja usposobljenosti občinskih redarjev za dela, ki so, oziroma za pooblastila, ki se mu s tem dodatno dodaja. Drugo, ki pa po mojem tudi iz vidika lokalne skupnosti, kjer ta dodatna pooblastila bodo po vsej verjetnosti prinesla več dela, morda tudi potrebe po novih kadrih. Seveda sredstva za redarske službe pa zagotavljajo občinski proračuni, tako da je tudi to eden izmed pomislekov v nekaterem. Ne vem sicer kakšno je bilo mnenje tudi Skupnosti občin Slovenije, ampak se mi zdi, da so ti stroški … niso zanemarljivi.

Drug pomislek, o katerem se mi zdi, da bi bilo potrebno razmisliti, je ta, da širitev pooblastil cestninskih nadzornikov. Jaz načeloma ne bi imel nobenih težav s tem, če pa hkrati ne bi vedel, da je v postopku tudi ustanovitev, ne vem kako se bo imenovala, ta avtocestna policija. Tako da ne vem, če ni to prisotno. Hkrati bomo dobili kar organ, ki bo prisoten, kakor po informacijah iz medijev, predvsem bo to kar številčna, pa se mi zdi, da bo več kot dovolj kadra, ki bi to področje, ki je zdaj v domeni policije, urejali tudi vnaprej in da ni potrebe po razširitvi teh pooblastil cestnih nadzornikov.

Pozdravljam tudi ureditve, ki ste jih zdaj uredili s tem, kakor ste v zakonodaji imenujete lahka motorna vozila. Ti so se nam pojavili danes na cesti, predvsem Ljubljana, ko se pripeljem zjutraj, je bi rekel, kot na dirkah. To so tudi vozila, ki po mojem marsikatera presegajo 25 km/h, kot je predvideno, tako da je najmanj kar je, obvezna uporaba čelade in pa tudi pozdravljam določitev vozišča oziroma prostora, kjer ta vozila tudi lahko vozijo.

Imam pa eno vprašanje, nekje sem zasledil, pa bi prosil odgovor, da ta vozila, ti električni skiroji, da jih osebe mlajše od 14 let ne smejo voziti. To mislim, da sem nekje zasledil, pa če mi lahko tako kdo pove. Okrog povišanja kazni, ki običajno seveda niso priljubljene, pa se mi zdi, da področja, ki ste jih s tem predlogom naslovili, to je predvsem ta uporaba mobitela med vožnjo. Kot sem rekel, se vsak dan vozim po avtocesti in to je groza, ko vidiš, ko pri maksimalnih hitrostih ali pa še kaj več, so v rokah mobiteli in verjamem podatku, ki je bil predhodno, mislim da s strani kolegice predstavljen, kakšno nevarnost povzročajo ti. Tako da to je ena zadeva.

Drugo pa tudi pozdravljam predlog, ki so ga dali s strani Državnega sveta, predstavnik invalidskih organizacij, Danijel Kastelic, povišanje kazni. Tisto, kar je pa za mene popolnoma nesprejemljivo, da je pa to parkiranje na mestih za invalide. Tako da tudi pozdravljam to povišanje kazni.

Zaenkrat toliko. Hvala lepa.