Spoštovani! Vse članice, člane in seveda tudi vabljene na Pododbor, lepo pozdravljam.

Pričenjam 4. redno sejo Pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji. Za danes so se mi opravičili Mojca Žnidarič in Branko Simonovič.

S sklicem seje ste prejeli tudi naslednji dnevni red; pod 1. točko Državni program za obvladovanje raka 2022-2026 - naj uvodoma povem, da je to osnutek – in pod 2. točko Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRŽAVNI PROGRAM ZA OBVLADOVANJE RAKA 2022-2026. K tej točki sem vabila, kar je razvidno iz samega sklica, lahko preberem: članice in člane Pododbora, Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Onkološki inštitut, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Onkološki inštitut, Državni program za obvladovanje raka, prof. dr. Branko Zakotnik, Univerzitetni klinični center Maribor, prof. dr. Vojko Flis, generalni direktor, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Jože Golobič, v. d. generalnega direktorja, ONKO NET, Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom in dodatno smo danes še povabili Tjašo Burnik, članico Tink Tenk skupine za obvladovanje raka in podpredsednico foruma.

Prof. dr. Branko Zakotnik nam je poslal osnutek gradiva. Vsem je bilo predloženo. Naj povem, da je to osnutek in se veselimo, da nam ga bo predstavil predvsem zato, ker je državni program za obvladovanje raka aktivnost ali pa skupek aktivnosti, ki so namenjene sistematičnemu in dolgoročnemu zmanjševanju bremena raka v Republiki Sloveniji.

Smo praktično pred tretjim obdobjem. To bo že tretje obdobje državnega programa za obvladovanje raka. Imamo nacionalnega koordinatorja, kot sem povedala uvodoma, prof. dr. Branka Zakotnika, ki nam bo danes predstavil osnutek programa za obdobje 2022-2026. Se pravi za prihodnje dobrih pet let.

Sedaj pa bi kar uvodoma dala. Vem, da je Slovenija obremenjena z rakom in seveda vi ste tisti, ki ga zagotovo najbolje poznate in vam predajam besedo. Imate pa tudi prezentacijo, da bomo lažje ta osnutek spremljali.

Izvolite, gospod prof. dr. Branko Zakotnik.

Hvala za besedo. Najlepša hvala za vabilo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni!

Dovolite, da vam na kratko, imam 12 diapozitivov za pokazati, predstavim na kratko vseeno kaj smo v teh 10 letih dosegli ter predvsem izzive, ki so nekako v tem osnutku tudi zastavljeni, ki jih moramo v Sloveniji na področju raka reševati. In sigurno je to forum Pododbor za spremljanje rakavih obolenj na nivoju Državnega zbora, ki je najprimernejši, da to predstavimo še kot osnutek, ki bo šel tudi v javno razpravo. Predvidoma je sprejem potem jeseni. Bom nekaj detajlov o tem seveda prikazal.

Mogoče na kratko samo vsebina. Imam en slajd uvoda. Potem bom vseeno malo pokazal kako smo v teh 10 letih mi uspeli v Sloveniji nekatere stvari obvladati, spoznali izzive, ki nas čakajo v naslednjem petletnem obdobju. Potem bom na kratko izpostavil, verjetno veste, letos spomladi je bil izpostavljen evropski načrt boja proti raka. Proces priprave, strukturo na kratko tega dokumenta. Zaključil bom z enim povzetkom teh izzivov, ki jih bo treba reševati v naslednjem obdobju na področju obvladovanja raka pri nas. In en slajd za zaključek.

Slovenija je že leta 2008, ko je predsedovala, postavila rak na področju zdravstva na prvo mesto ter od takrat naprej je tudi vodila s strani NIJZ te programe na področju IPAK, AJPAK. To so kratice, ki so se odvijale na področju teh usmeritev za obvladovanje raka v Evropi. Seveda mi tu kot Državni program za obvladovanje raka se nismo obračali na Evropo. Za nas je bila Slovenija tista, ki je pomembna, da so se stvari spremenile.

Skupno tem dokumentom so trije res takšni strateški cilji, ki se jih nismo spomnili mi. To so s strani Svetovne zdravstvene organizacije, Evropske unije in nekako strokovnjaki prišli do tega kaj je pomembno, da obvladujemo.

Prvi je tak, da se zniža pojavnost raka, incidenca. Kot veste, vi ste sedaj v času v tem letu bili stalno pod nekimi epidemijami. To vam sedaj povezuje s covidom19, ampak morate vedeti, da je epidemija sodobnega časa rak. Bistveno več bolnikov umre vsako leto, kot jih je v enem letu za Covidom19 in seveda na tem področju se mora in se da nekaj narediti, če hočemo preživeti in kvaliteto življenja. Jaz bom šel na kratko v treh diapozitivih kaj smo tukaj dejansko dosegli.

Ko smo mi začeli 2010 je bil rak pri moških, kot vidite, to je incidenca, smo bili zelo visoko v Evropi. Po umrljivosti celo med dvemi, tremi v Evropi. Verjetno se spomnite tudi te akcije pravi moški. Mi spremljamo to in kaj vidimo. Vidimo, da se je ta krivulja incidence prelomila. Incidenca je odvisna od starosti in seveda od dejavnikov okolja in teh dejavnikov na katere lahko vplivamo da raka preprečimo.

Merilo kako smo mi uspešni s temi našimi akcijami za zdrav način življenja in ostalih, ki raka preprečujejo, zmanjšujejo incidenco, je starostno standarizirana incidenca. To je ta spodnja krivulja. In vidite, mi smo uspeli v Sloveniji to krivuljo rasti prelomiti navzdol in dejansko je sedaj trend navzdol in naš naslednji cilj je, da bomo ta trend, strateški cilj pri moških zadržali navzdol. To je en izreden dosežek. To je najtežji znižati incidenco glede na staranje prebivalstva. Seveda tu sem dal en rdeči krogec pri ženskah. O tem malo kasneje dve besedi.

Kaj so bile uspešne intervencije? Seveda te uspešne intervencije so v sklopu kroničnih nalezljivih bolezni. Slovenija je tu naredila izredno veliko na področju primarne preventive kroničnih nenalezljivih bolezni. Imamo izredno razširjeno mrežo na primarnem zdravstvenem nivoju po celi Sloveniji, katero lahko tudi v tem nadaljnjem programu v naših petih letih lahko dodatno izkoristimo, da ni treba na novo izpostavljati. To so bile referenčne ambulante, centri za krepitev zdravja.

Tukaj je zelo pomembna zakonodaja. Če govorimo o raku, vsekakor moramo govoriti o kajenju. Tu smo tudi že imeli na to temo na Odboru za zdravstvo o teh zakonih. To je pomembno, da se zavedate tu, ker ste pač zakonodajno telo, da so ti zakoni pomembni. Verjetno veste, trenutno se v Evropskem parlamentu zelo veliko, ravnokar sem neke informacije dobil, dogaja na področju delovnega okolja, bivalnega okolja ter kancerogenov, prav na področju raka. To bo Slovenija morala, mislim kot država članica EU nekako ponotranjiti te zakone. Tukaj so pomembne zadeve. To se bo vas tikalo kot poslance.

Mi smo bili dokaj uspešni pri ukrepih proti okužbam proti raku. Morda tu v rdečem sem napisal ta humani papilona virus. Zakaj? Cepljenje deklic se sedaj izboljšuje, vendar nismo prišli, je pa prostovoljno kot veste, in na tem se zelo intenzivno dela, da bi dosegli želeno precepljenost. Kot veste je pa problem cepljenja, necepljenja kar neki družbeni fenomen, na katerega je treba nekako vztrajati, da ljudje to sprejmejo, da je to neka taka stroškovno učinkovita zaščita in najbolj varna zaščita proti neki bolezni.

Nenazadnje moram omeniti, kar je vplivalo na to incidenco in jo je občutno zmanjšalo sta ta dva naša presajalna programa za rak materničnega vratu in debelega črevesa in danke. Tu vidite, da smo bili med vodilnimi v Evropi po incidenci raka materničnega vratu, sedaj smo med najnižjimi v Evropi. To je izreden dosežek. Jaz vem, ker te bolnice so potem prihajale k meni, ko so že vsi dvignili roke in tu res ni bilo kaj narediti. Vsako, ki smo preprečili, da je zbolela, je tu res en ogromen dosežek.

Po drugi strani ga ni večjega dosežka v Sloveniji na absolutnem nivoju, na populacijskem. Skoraj 400 rakov manj imamo raka debelega črevesa in danke. Prej je bil najpogostejši rak v Sloveniji, če štejemo oba spola in tudi drugi po umrljivosti. Tako da tu so dejansko dosežki v teh desetih letih, kar je vsekakor dobro. Preden grem na izzive vam moram kot poslancem in tistim, ki bdite nad tem bremenom raka izpostaviti v informacijo. Vse te številke so seveda dosegljive na spletu. To je SLORA. Kot vidite je to s tam in vsak lahko kadarkoli vzame in to preveri in te številke zares stojijo. Ker namreč zelo dober register, ki to pokriva celo državo, je bistven, če želimo evaluirati, če želimo mi ukrepati z zares učinkovitimi, stroškovno učinkovitimi ukrepi. Nekaj besed na zaključku o tem.

Potem drugi strateški cilj je seveda povečati preživetje. Mi to natančno spremljamo. Ravno naslednji teden bo izšla ta četrta monografija o preživetju. V Sloveniji to periodično spremljamo s komentarji kaj zakaj vzrokov. To bo dosegljivo naslednji teden. Mislim, da bo v četrtek ta predstavitev. Knjiga je že v izhajanju. In vidite, mi smo dosegli tu od leta 1990, kažem to petletno preživetje, ki je nekako svetovno mero za neko svetovno merilo uspešnosti preživetja pri raku. Mi, če gledate pri moških, modra krivulja. Leta 1990, to se pravi tik pred osamosvojitvijo, smo bili približno 33 % je pet let preživelo, sedaj smo prišli praktično na 65 %. Po drugi strani pa vidite, da se te krivulje moški in ženski zbližujeta. To se pravi, da se spoli izenačujejo tudi po preživetju.

In na kratko kaj vpliva na preživetje. Seveda je to stadij bolezni. Morda tu na desni strani najbolje vidimo. To so naši trije presajalni programi. Omejimo se na ta prvi stadij, kjer je bolezen praktično ozdravljiva brez posledic. To rdeče so odzivniki, modro so neodzivniki. Tu je neverjetno ogromna razlika koliko več raka smo s temi presajalniki odkrili v stadiju, ko je praktično ozdravljiv brez posledic in to je vodilo v štiri do petkratnem boljšem preživetju in tudi že ugotavljamo, da je umrljivost za vse rake materničnega vratu, debelega črevesa in danke v upadanju. In tudi upada. To je cilj presajalnega programa. Dejansko to dosegamo. Zato toliko tega še ne vidimo, ker je pokril komaj leto 2018 ta program celo Slovenijo. Tu smo imeli zelo velik angažma v Sloveniji. Seveda se zahvaljujem tu na moji levi takratni direktorici Direktorata za javno zdravje, da smo dejansko tudi ta oreh strli. Sedaj je zelo kvaliteta in res odlično program teče dalje.

Druga stvar, ki vpliva na preživetje, je vrsta raka. Nekateri raki imajo že zaradi same diagnoze slabše preživetje. Med te nedvomno spadajo kadilski raki. Tukaj izpostavim samo glavnega predstavnika kadilskih rakov, to je rak pljuč. Zakaj to izpostavljam? Ker kaj bo sedaj v Sloveniji. Vidite modra krivulja, ne vem zakaj so modri vedno moški na teh mednarodnih krivuljah, ženske pa rdeče, to ni kar nekaj tako, ampak nekaj mora biti zadaj. Nekako vidimo, da je modra krivulja v upadanju, ženska pa je v porastu. Rak pljuč je to v Sloveniji. Kot kaže, če bomo šli naprej v naslednjih pet let se bojim, da se bodo te krivulje ne samo prekrižale. Mi smo leta 2016 prvič opazili, od takrat naprej pa isto opažamo, da več žensk umre zaradi raka pljuč kot od raka dojke, ki je najbolj pogosti rak pljuč. In poglejte, to so krivulje naših procentov. To je iz publikacije NIJZ kadilcev. Moški nismo najboljši, ampak še vedno so upadanju, ženske so pa v porastu. Kar pa jaz vidim neko tako svetlo luč, so pa tisti kadilci od 13 do 15 let. To je bila tudi neka taka presečna študija, pa kar pomembno upadli. Tu se rojevajo kadilci. Moram govoriti o kajenju, če govorimo o raku. Seveda je tudi veliko drugih nevarnostnih dejavnikov.

Tretji dejavnik o preživetju je pa to, kar je sedaj pa izziv za naslednjih pet let in je izziv za slovensko zdravstvo, je pa pravilno in pravočasno zdravljenje, kar je vsem logično, da daje to najboljše rezultate preživetja. V Sloveniji lahko rečem, jaz sem drugače internist onkolog, sem nehal s svojim kliničnim delom konec leta lansko leto, da imamo v Sloveniji vso dostopno sodobno zdravljenje vključno z vsemi s strani EMA, praktično vsemi odobrenimi zdravili. Seveda pa podatkov o tem ali se ta diagnostika in zdravljenje izvajata skladno s smernicami najbolj strokovno in pravočasno. To govorimo seveda o tem, kar vi zelo veliko poslušati, o čakalnih dobah. Dobe pa nimamo. Razen seveda imam pa zelo natančne podatke za te tri presajalne programe in res dosegamo tisto želeno kvaliteto.

In ravno to smo si mi zadali že v dosedanjem državnem programu, cilj, da bi uvedli tako imenovane klinične registre, kjer bi spremljali bolj natančno, da se zares kako pravočasno vsa ta zdravljenja odvijajo, diagnostika in po smernicah. Seveda za to so bile potrebne določene spremembe zakonodaje. Potrebna je uvedba takoimenovane aktivne registracije, da so ti podatki zares vsi pravilno zajeti. To seveda morajo delati profesionalci. To samo ti zdravniki, ki se ukvarjati z bolnikom, se mora ukvarjati z bolnikom in to, da se s temi podatki ukvarja, ni profesionalno. To sedaj uvajamo. Upam, da se bodo vsi izvajalci s tem strinjali. Mislim, da smo na dobri poti.

In že tukaj na desni vam pa kažem pa že tak pilotni del. Mi imamo pet pogostih rakov, na petem mestu je maligni melanom, to je kožni rak. In tukaj imamo sedaj nek semafor. Vidite, kar je zelo mi dosegamo te želene strokovne, kar je rdeče še ne, v belem pa še nismo uspeli določene časovne parametre doseči. Šele s to e-napotnico mi lahko sedaj spremljamo te časovne parametre. Nedopustna čakalna doba res mora biti preverjena, da ni tako, kako bi rekel, na povprek, ampak da točno vemo kje je to ozko grlo oziroma kje so čakalne dobe. To nekako želimo za teh pet pogostih rakov, ki predstavljajo več kot 60 % vseh rakov, uvesti seveda potem pa na vse rake. In to je en tak izziv, da veste, da bi mi zares radi to spremljali te podatke. S temi podatki operira zakonsko pooblaščen Register raka Republike Slovenije. Tretji cilj, ki postaja ne samo pri nas tudi v svetu, vedno bolj pomemben, je pa izboljšati kakovost življenja bolnikov. Tudi to je en zelo pomemben izziv za naslednjih pet let.

Kaj pa obsega, pa morda na kratko, ne bom o vsem govoril: psihološka podpora, prehranska podpora, fizikalna rehabilitacija, zaposlitvena rehabilitacija, (nerazumljivo) zdravje. Identificirali smo 14 takih področij, na katere je treba vplivati.

Želja je, da je dostopna čim bližje, kjer bolniki živijo. Se pravi, da bomo izkoristili te centre za krepitev zdravja, referenčne ambulante, sedaj tudi te centre za duševno zdravje, ker psihološka podpora kot navajajo v teh raziskavah bolniki, je celo na prvem mestu, ki vpliva na kvaliteto življenja.

Zato smo mi pričeli leta 2018 s pilotnim projektom Celostna rehabilitacija na področju raka dojke. Na osnovi teh izračunov kje so pri nas luknje, bi človek rekel po domače. Tu so kadri, tu ni toliko draga oprema, tu so bolj kadri, dostopnost, čas. To je problem in mi bi to radi potem seveda iz tega izračun naredili kakšna bo potreba za vse bolnike z rakom, ki to potrebujejo. Seveda način kako to aplicirati in to je nekako zelo pomemben cilj za naslednjih pet let, da bi to spravili v življenje na ta čim bližje domu, princip čim bližje domu. Ne da se bodo v nekem centru, ki to ne prenese, to izvajalo.

Obenem je tudi eden od štirih stebrov, na naslednjem diapozitivu bom pokazal, evropskega plana boja proti raku.

Ne moremo brez onkologije, če se ne dotaknemo paliativne oskrbe. Tukaj se dotikamo samo paliativne oskrbe onkoloških bolnikov. Narejena je bila vrsta premikov na področju izobraževanja, publikacij, smernic. Seveda analize so pokazale, tudi objavljene v ISIS, da v celotni državi ni zagotovljene enakosti.

Morda sem na začetku pozabil. Eden glavnih namenov teh državnih programov je zagotavljanje enakosti za vse prebivalce države. Ne neke enakosti na nizkem nivoju, ampak neka enakost na čim višjem nivoju, ki si jo lahko privoščimo.

Tu ni čisto zagotovljene enakosti, zato sedaj tu kadri itd. Vsaka bolnišnica nekako te paliativne time bi morala imeti. Nimajo vse, ampak se vzpostavlja trenutno se te stvari odvijajo na tem področju in upam, da bo šlo po tej poti naprej. Tudi to izobraževanje s področja paliative bo šlo v vse klinične specializacije. To je tudi pomembno. Najbolj pomembno je tu strokovnost. To področje enako kot ostala področja medicine. Tudi tu so izredni napredki znanja.

Mi imamo, kot veste, tudi državni program paliativne oskrbe, ki zajema vse bolnike, kar je pomembno. Mi se ne moremo lotevati samo onkoloških bolnikov, čeprav nam že konkretno že naslov Državni program obvladovanja raka, smo mi zadolženi za ta segment. Mi imamo ta državni program in seveda tudi za ostale bolnike je treba iti vzporedno in verjetno ta Državni program paliativne oskrbe tudi praznuje 10 let. Lani je praznoval in verjetno tudi potrebuje neki nov zagon na tem področju, vendar se mi omejujemo na ta Državni program obvladovanja raka.

Toliko na kratko. Poglejte, 3. 2. 2021 je bil v Evropskem parlamentu predstavljen evropski načrt boja proti raku. Temelji na štirih stebrih. Nič drugače kot pri nas. Kot naši dokumenti, preventiva, zgodnja odkrivanja, diagnostika in zdravljenje, kvaliteta življenja onkoloških bolnikov, je tudi namenjen s strani EU kar nekaj denarja. Na tej spletni povezavi našega državnega programa imate ta dokument v slovenskem jeziku, to je DPOR.si. Imamo našo spletno stran.

Mi smo se lotili tega dokumenta, ki ga imate res prvi osnovni osnutek tega. Nekako tak je redosled kako smo si mi zastavili, da bo tako. Mi smo začeli lani junija in letos do konca maja in priprava teh izhodišč. To smo sedaj do tukaj prišli. Sedaj je v začetku junija in mi želimo to konca junija dati v javno razpravo. Mi še imamo naslednji teden srečanje strokovnega sveta državnega programa, kjer bomo dodali še dodatne pripombe. Potem bo to šlo v javno razpravo čez poletje in potem bomo mi jeseni septembra, oktobra vse te pripombe poskusili vključiti in potem pričakujemo v novembru, ki bo tudi nekako predsedovanje, ta (nerazumljivo) bo v tistem času, saj ne na tisti dan. Predvidevamo da bi to Vlada Republike Slovenije potem potrdila in bi stopil v veljavo januarja 2022. Zaenkrat se držimo teh časovnih omejitev. Je bilo kar veliko dela eno leto. Zelo pomembno je bilo tudi srečanje z nevladnimi organizacijami. Vključili smo njihove cilje noter, vključili pripombe in smo nekako res prišli do konsenza v poglavju 5 tega dokumenta. V prilogi so pa tudi predstavljeni.

To kar imate na mizi je natančno vse. Ampak kljub temu na kratko. Mi smo najprej neka izhodišča dali, kakšno je breme v Sloveniji raka, potem kar sem sedaj govoril kaj smo dosegli v 10 letih, neko oceno stroškov. Iz ZZZS smo dobili koliko gre za onkološko zdravstveno nego, da se zavedamo tega finančnega bremena. Notri so vse te številke. Potem vse te EU aktivnosti na področju obvladovanja raka in seveda tudi vpliv Covida19. Mi smo te analize tudi naredili. Notri so tudi citirani članki koliko je dejansko ta pandemija vplivala na samo diagnostiko v tem trenutku. Ne vemo še kako bo na preživetje. To je še prezgodaj. Tudi to bomo sledili v našem registru.

To smo med prvimi objavili. Tudi v svetu in tudi nas citirajo, ravno zato, ker ta covid je problem za vse nekovidne bolnike, vključno z bolniki z rakom.

Potem strateške cilje smo iste zadržali. Zato smo to primarno preventivo sedaj dali na en višji nivo kot je bilo prej celo, ker je pomembna. Potem zadržali bomo vse te tri presajalne programe. Kadarkoli bodo kakšna priporočila za nove programe, ministrstvo je imenovalo strokovno skupino za vstop novih presajalnih programov. Mi bi si želeli, da čim je res strokovno smiseln presajalni program, ker je najbolj stroškovno učinkovit in tudi za kvaliteto življenja pomeni največ, če ga bomo potem v Sloveniji vključili.

Mi smo te tri programe v Evropi, nima veliko držav vseh treh, ki tečejo že tako kvalitetno. Mogoče tečejo parcialno. To je zelo pomembna prioriteta. To je točka 1 in 2.

Potem na diagnostiki izvajamo precej splošnih ciljev. Imamo klinično registriranih teh pet najpogostejših rakov. Potem so izredno pomembni redki raki. Otroški raki na prvem mestu. Profesor Jazbec, tukaj levo od mene, se že celo življenje s tem ukvarja. Dobro sodelujemo že vrsto let in tu je pomembno, da imamo res dobro oskrbo in zdravljenje teh bolnikov. Prvič smo sedaj vključili v naš državni program, seveda v konsenzu z vsemi deležniki, hemotonkologijo, kar se mi zdi izredno pomemben dosežek v tem dokumentu in čim se vključi potem lahko spremljamo.

Potem so ti dedni raki. To je spet eno novo poglavje, kjer je pač prišlo z razvojem monekularne biologije. To je čisto novo poglavje v onkologiji. Na Onkološkem inštitutu imajo tudi problem s prostori, zato ker so sedaj postale ambulante, klinike. Po celem svetu imajo klinike za dedne rake in so zelo pomembne. Zelo pomembno vplivajo na zmanjšanje ali na zgodnje odkrivanje in zmanjšanje incidence celo s tem, da se ustrezno obravnava. To ni samo, da gredo ljudje v neki komercialni laboratorij si narediti analizo gena. Bistveno je tu potem svetovanje, obravnava s strani strokovnjakov kako naprej. Ne samo tistega konkretnega, ampak za tem so cele družine. To je eno pomembno področje. In seveda tudi drugi redki raki.

Potem za celostno rehabilitacijo sem vam povedal. Tu imamo zelo koncizne cilje. Paliativna oskrba. To želimo res uvesti neko enakost v državi in raziskovanje in izobraževanje brez katere onkologija ne gre.

Posebno poglavje je seveda spremljanje bremena raka, ki jo bomo sedaj malo spremenili, da bomo bolj ažurni. S takoimenovano aktivno registracijo. Mislim, da je to pomembno, da vsi zdravstveni zavodi vedo, da je to za njih razbremenitev in na drugi strani pa je za strokovni napredek v bolj natančnih podatkih in ažurnih.

Enako pomembna je ta civilna družba – nevladne organizacije imamo v tem poglavju notri. In seveda to upravljanje. Tudi na tem področju smo naredili en korak naprej, da bomo to boljše nekako spremljali program in nadzorovali, da bodo še boljši rezultati.

Imamo to spletno stran s tem naslovom in to je neka taka shema opravljanja kako bi to šlo. Sedaj tukaj ne bo šel v detajle, ker morda za vas to ni pomembno, ampak kljub temu, da vidite, da smo v neki taki zgradbi s podprtimi temi stebri, ne vem ali so rimski ali korinski, ampak da se to čimbolje nekako sproti nadzoruje. Brez sprotne kontrole so ti dokumenti zgolj dokumenti na papirju.

Če na kratko povzamem te izzive. Slediti moramo, to kar sem vam že vse dejansko v tem mojem predavanju že povedal, usmeritvam temu EU Bitting cancer plan?. Mi smo tudi člani te podskupine za raka v sklopu tega EU Bitting cancer plan. Jutri imamo že drugo naše srečanje in nekako tam lahko vplivamo, se bomo lahko tudi vključevali v te toke, ki so zelo pomembni, ki jih bo EU stimulirala, strokovno od zadaj stala, tudi finančno bo stala zadaj. To je zelo pomembno.

Mi smo naredili v preteklem obdobju analizo kadrovskih potreb za diagnostiko in zdravljenje in raziskovanje raka. To bo treba uvesti v prakso seveda z ustreznimi prostori. Ker če pridejo kadri in nove dejavnosti, mi na onkologiji ne moremo samo neke infekcijske oddelke imeti v glavi. Onkologija je epidemija sodobnega časa. Tiste krivulje kljub vsemu, ste videli, rastejo. Tu bodo morali temu slediti prostori. Morda bo strokovna direktorica iz Onkološkega inštituta verjetno kakšno besedo na to tudi povedala.

Klinični register je kontrola kvalitete. To sem vam natančno razložil kaj je namen. Jaz mislim, da to bo en tak korak naprej v Sloveniji, da bomo podobno kot presajalne programe imeli sedaj tudi za diagnostiko in zdravljenje. Začeli bomo s pogostimi raki.

Kakovost življenja bolnikov bo zelo pomembna. Celostna rehabilitacija in paliativna oskrba.

Sedaj bo prišlo s tem zeleno usmeritvijo tudi EU nekih zakonov glede okolja in delovnega okolja. To je zelo aktivno na nivoju EU in mi smo v EU, tako da bo tudi iz vaše strani en pomemben doprinos k temu zniževanju incidence.

To pa je neka rakrana slovenskega zdravstva. To je sodobna informacijskega tehnologija. Upam, da bodo sedaj s tem okrevanjem na področju digitalizacije se v Sloveniji kaj spremenilo. Nam bo zelo olajšalo te stvari, kar sem sedaj govoril. Ne grem v detajle. In seveda to aktivno vodenje in spremljanje programa bo tudi naš zelo pomemben izziv.

Tu zaključujem. Pri moškem je umrljivost v Sloveniji zaradi raka na prvem mestu, pri ženskah na drugem. To nekako bo uspešno obvladovanje kardiovaskularnih bolezni na eni strani in staranja prebivalstva na drugi strani, do tega pripeljalo in v zapadnem svetu je tako. Mi se bomo tega lotili organizirano na ta način v skladu s tem EU Beating cancer planom. Lahko rečemo, da imamo na osnovi rezultatov, ki sem jih pokazal, da imamo dobro začrtan dokument. Potrebno ga bo prilagoditi sodobnim izzivom in našim zmožnostim.

Tu pa moram nekaj izpostaviti, ker tudi EU biting cancer plan izpostavlja. Vse države nimajo enakih možnosti. In kaj če mi investiramo v neko zelo drago tehnologijo, bomo imeli daljše čakalne dobe. Mi nimamo osnove, zato imamo mi te težave, pozna diagnoza, čakalne dobe, ker nimamo tiste osnove. Nimamo osnovnih stvari, kadra, teh možnosti. Tu mi izgubimo neprimerno več kot z neko drago aparaturo ali zdravilom, ki morda individualno pomaga enemu ali dvema bolnikoma. Če pa gledamo iz vidika obvladovanja države, so pa tu vse te v EU cancer plan vzpostavitev agencije za vrednote zdravstvenih tehnologij. Tega v Sloveniji, verjetno veste, nimamo. In na koncu je tako, če boste vi naredili, ne mi, to naredijo velike publikacije krivulje za zahodno Evropo ali pa severno Evropo ali vzhodno Evropo in vzhodno Evropo. Nikoli mi ne bomo imeli tistih preživetij doseči. Ne zato, da ne bi imeli teh visokih tehnologij, ampak zato ker pač mi imamo nek vstop. To vstopanje to tehnologijo lahko z lobiranji, z vsemi, vi verjetno bistveno več veste kot jaz, ampak ni pa nekega telesa, ki bi kot v Angliji je to NICE, ki to nekako, jaz govorim za javni denar. Tu je ena taka stvar, o kateri bo treba v Sloveniji malo premisliti kako bo to.

Samo toliko sem hotel na koncu izpostaviti. Seveda pa je nujno sodelovanje v to začrtano smer kot so ti dokumenti, vse vključno z zakonodajo.

Tako bi to zaključil. Jaz se vam zahvaljujem za pozornost. Seveda če imate kakšno vprašanje, bom zelo vesel.

Še preden končam. To sva skupaj pripravila z mojo namestnico, ki bo potem v naslednjem programu tudi prevzela moje mesto, dr. Tomšič Sonja. Ona je epidemiologinja na registru raka. Izredno veliko je k temu dokumentu prispevala. Morda, če imate vi Sonja kaj za mene dopolniti. Potem pa bi prosil za vaša vprašanja. Vam predajam besedo gospa Dimic.

Hvala lepa, prof. dr. Zakotnik za predstavitev oziroma izhodišče. Marsikaj smo lahko razbrali iz tega. Tudi opomin, upanje in vse, res bi rekla en tak celoten spekter kar se tiče onkologije v Sloveniji. Seveda tudi pozdravljam dr. Tomšič Sonjo in vam potem dajem prvi besedo. Potem bomo šli pa naprej, če boste želeli.

Kar izvolite, gospa Tomšič.

Hvala za besedo. Bom čisto kratka.

V resnici sva v zadnjem letu s prof. dr. Zakotnikom res intenzivno delala skupaj, hkrati pa s številnimi deležniki, ki so vsi zelo pomembni pri obvladovanju raka. Vesela sem, da je prišlo do te stopnje, da smo pripravili nek tak celovit dokument, ki seveda je lahko še dopolnjen, je lahko še boljši. Prizadevala si bom tudi v nadaljevanju tega dela koordinatorstva državnega programa kot ga je začrtal prof. dr. Zakotnik pred menoj. Kot smo videli je pravzaprav dejansko v teh desetih letih od kar je koordinator, so bili pomembni premiki narejeni ravno na tem področju. Vsi vemo, da v resnici na koncu pride vedno do angažmaja različnih ljudi, ki pač prispevajo k temu, da so premiki naredijo.

Hvala in se veselim sodelovanja tudi v naprej.

Hvala lepa tudi vam. Seveda je dobro, da sodelujeta že sedaj skupaj, tako da je potem ta prenos znanja na katerega v Sloveniji vse prevečkrat opozarjamo in pozabljamo, da bo v maksimalnem lahko preneseno. Tako da se vam res zahvaljujem.

Sedaj pa dajem besedo naprej, pa če se boste potem za magnetogram tudi predstavili. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Sem strokovna direktorica Onkološkega inštituta Irena Oblak.

Če dovolite, mogoče samo nekaj ključnih povedi bi rada poudarila. DPOR 2022-2026, ki je bil danes predstavljen je nastal večina na Onkološkem inštitutu kot osrednji ustanovi za onkologijo v državi.

Z letom 2021 se funkcija koordinacije skupaj z upravljanjem in komunikacijo umešča na Onkološki inštitut, kar je bil nujen korak k profesionalizaciji celotnega DPOR-ja. To je pomembno tudi v luči v letošnjem letu sprejetega evropskega načrta za boj proti raku. Onkološki inštitut je v zadnjem letu v času epidemije covid19 večkrat opozoril, da je epidemija 21. stoletja rak in da to ne smemo pozabiti niti med epidemijo novega korona virusa.

Incidenca raka po svetu in v Sloveniji raste, kot je že bilo povedano s strani prof. dr. Zakotnika. Pri nas v Sloveniji nekje 2 do 3 % na leto. V letu 2017 je to pomenilo 15.000 novih bolnikov z rakom. Indikacije za zdravljenje se širijo. Vse bolj so zdravljenja kompleksna. Posledično je zdravljenje vseuspešnejše, večja je prevalenca. To pomeni večje je število bolnikov, ki so imeli kadarkoli postavljeno diagnozo rak in dandanes v bistvu med nami živi takih 110.000 oseb. Vse to seveda zahteva več kadra, več prostora in več opreme.

Ob tem gre naša obravnava tudi v smeri izboljševanja same obravnave in boljše celostne rehabilitacije bolnikov, ki daje boljše izide zdravljenja, boljšo kvaliteto življenja. Na tem mestu izpostavljamo tudi, tako kot je bilo že rečeno, velike potrebe po paliativni oskrbi.

Vloga Onkološkega inštituta na področju raziskovanja in izobraževanja je ključnega pomena za razvoj onkologije za celo državo in v prihodnje bo treba zagotoviti tudi boljše pogoje na tem področju.

Sedaj pa če dovolite samo še kakšno besedo, generalna direktorica.

Seveda, kar izvolite.

Dober dan tudi v mojem imenu. Generalna direktorica Onkološkega inštituta Andreja Uštar.

Jaz bi samo dopolnila oziroma vas seznanila, da na podlagi vseh teh podatkov razvoja raziskovanj smo pristopili na Onkološkem inštitutu k izdelavi nove dolgoročne strategije dela in razvoja Onkološkega inštituta, pri čemer je seveda posledično prva nujna prioriteta najti ustrezne prostorske rešitve tako kratkotrajne kot tudi dolgoročne. In sicer naj samo poudarim, da smo na Onkološkem inštitutu že pred epidemijo imeli težave s kadrom in prostori. V epidemiji pa se je ta stiska še bolj odrazila. Sedaj ravnokar smo preselili na drugo lokacijo del administracije Onkološkega inštituta, in sicer imamo najete tudi prostore za arhive, kar pa dodatno zahteva ET podporo in vse ustrezne varnostne protokole. Razdrobljenost enot pomeni tudi večjo finančno obremenitev, težja organizacija dela in pa konec koncev nezadovoljivi delovni pogoji za zaposlene. Nujno je potrebno pristopiti k reševanju AIT-ja, to se pravi informacijske podpore znotraj UI in seveda skladno s tem tudi povezovanje z zunanjimi inštitucijami.

Pa vendar med epidemijo smo delali dobro. Onkološka dejavnost ni bila prekinjena. Delali smo varno in kar je tudi pomembno finančno vzdržno.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Želi še naprej besedo? Mogoče predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Želi še kdo? Kar izvolite gospa Mojca Gobec iz Ministrstva za zdravje.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav.

Zelo veliko je bilo povedanega. Jaz bi rada samo dodala, da je ta novi osnutek državnega programa resnično ena kvalitetna nadgradnja predhodnih. Da je Slovenija, bi rekla, na nek način lahko ponosna, da imamo tak dokument, ki je celovit in ki združuje vse od primarne preventive in do paliativne oskrbe tam, kjer pač z vsem kar danes znamo in vemo ne moremo pomagati. Zato da ta dokument ni in ne bo črka na papirju, se mi zdi, da je garant že kar sedaj dolgoletno sodelovanje med vsemi deležniki, tako med ministrstvom in koordinatorjem programa in sedaj tudi z njegovo namestnico, med inštitucijami in tudi med drugimi deležniki v sistemu zdravstvenega varstva, glede na to, da je rak pač skupina velikega števila bolezni, velikega števila dejavnikov tveganja in da res potrebujemo en tak skupen in celosten pristop. In tega s tem dokumentom imamo.

Kar je dobro mogoče tudi kot obeti za to, da se bo to uresničilo, je to, da je Slovenija v svoj načrt za okrevanje predvidela kar znatna finančna sredstva za podporo digitalizaciji in je seveda za računati, da bo ta digitalizacija v zdravstvu seveda v prid tudi ali pa zadovoljila te potrebe, ki jih je omenil profesor Zakotnik, saj je pravzaprav prav na področju raka zelo pomembno oziroma na tem področju že sedaj v veliki meri spremljamo uspešnost zdravljenj in vseh drugih ukrepov. Z boljšo digitalizacijo pa bomo seveda imeli še veliko boljši uvid in tudi prostor za izboljšave.

Druga dobra novica je to, da je pač ta Europian Bitting cancer plan prioriteta predsednice Evropske komisije in ne komisarke za zdravje. To pomeni, da se praktično cela komisija angažira in da bodo v naslednjem sedemletnem obdobju angažirani številni mehanizmi, tudi finančni, ki bodo v pomoč državam in vsem, ki sodelujejo pri obravnavi raka, zato da bi izboljšali svoje delo, da bi lahko vlagali v stvari, ki so zapisane v tem evropskem načrtu. Ta naš načrt pravzaprav praktično zelo sledi temu. Tako da je pravzaprav pred nami eno spodbudno in delovno obdobje z mnogimi priložnostmi, seveda pa tudi z veliko dela.

Toliko. Hvala.

Mogoče še to. To je bilo povedano. Ta dokument je sedaj v fazi nekega delovnega osnutka, še vedno interni dokument. Ministrstvo ga bo dalo v javno razpravo predvidoma proti koncu junija, potem bo tu še prostor za dopolnitve in potem enkrat v jeseni v sprejem na Vlado.

Mogoče še to. V okviru predsedovanja ministrstvo načrtuje v decembru dogodek, in to bo zaključni projekt projekta evropskega partnerstva, kjer se bodo vse države vključno s predstavniki komisije zbrale in bomo pač pogledali kaj je bilo storjeno v okviru tega skupnega projekta in kako naprej implementirati evropski načrt.

Toliko. Hvala lepa.