Dober dan. Lepo pozdravljam vse članice in člane Odbora ter vabljene na to sejo in ostale prisotne.

Začenjam 56. nujno sejo Odbora. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti; mislim, da tukaj nimam nobenih opravičil. Tudi nadomestnih članic in članov zaenkrat nimam.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Zahteva okrožnega sodišča v Kopru za oceno ustavnosti 184. in 297. člena Družinskega zakonika. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje Odbora.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA OKROŽNEGA SODIŠČA V KOPRU ZA OCENO USTAVNOSTI 184. IN 297. ČLENA DRUŽINSKEGA ZAKONIKA. Gradivo je objavljeno v sistemu UDIS in ste ga članice in člani prejeli. Prav tako ste prejeli tudi mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe. Tudi obe mnenji sta objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora.

To bomo obravnavali na podlagi 165. člena Poslovnika Državnega zbora.

Vabili smo Zakonodajno-pravno službo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ustavno sodišče nam je posredovalo zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru za oceno ustavnosti 184. in 297. člena Družinskega zakonika. Glede na to, da smo pridobili obe mnenji, torej Zakonodajno-pravne službe in pa Vlade so bili tako izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo omenjene zadeve na seji Odbora.

Najprej pa sprašujem ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Barbara Gerečnik. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti 184. in 297. člena Družinskega zakonika. Zahtevo za presojo ustavnosti je vložilo Okrožno sodišče v Kopru, ki zatrjuje neustavnost ureditve obveznosti preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa.

V pisnem mnenju podrobneje navajamo argumente zakaj je po mnenju Državnega zbora izpodbijana ureditev skladna z ustavo, ki jih bom v nadaljevanju na kratko predstavila.

Dolžnost staršev da preživljajo svoje otroke in pravica otrok do preživljanja temeljita neposredno na ustavnih določbah, ki zagotavljajo posebno varstvo otrok. V skladu z določbo prvega odstavka 184. člena Družinskega zakonika dolžnost preživljanja ne preneha, če je staršem ali enemu izmed njiju odvzeta ali omejena starševska skrb, niti če je otrok nameščen k drugi osebi v rejništvu ali zavod ali postavljen pod skrbništvo. Izpodbijana določba tako vsem otrokom zagotavlja enako pravico do preživljanja, ne glede na njihovo družinsko situacijo in ne glede na njihovo namestitev.

V primeru, ko je bil otrok zaradi varovanja njegovih koristi nameščen v zavod, je preživljanje otroka v gospodinjstvu staršev že po naravi stvari izključeno. Bivanje otroka v zavodu je torej tisti stvarni iz narave stvari izhajajoči razlog zaradi katerega je treba, da se za take otroke določi plačevanje preživnine v denarju. Pri določitvi in odmeri preživnine mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in določiti ter odmeriti preživnino zgolj za čas, ki ga otrok preživi v zavodu, če ga pri ostalem delu starši preživljajo v naravi v okviru svojega gospodinjstva.

Višina preživninske obveznosti v obenem primeru ni odvisna od tega ali je preživnina dana v naravi ali v denarju, saj v vsakem primeru predstavlja izdatke s katerimi se otroku omogoča vsaj zadovoljevanje temeljnih življenjskih potreb.

Preživnina v denarju mora biti zato ekvivalentna preživnini v naravi, zato zgolj zaradi dejstva, da je določena v denarju ne more priti do posega v pravico do zasebne lastnine, niti v pravico do socialne varnosti staršev in otrok.

Če sodišče staršem v primeru, ko je otrok nameščen v zavod dodatno ne omeji starševske skrbi, je dolžno otroku postaviti skrbnika za posebni primer. Postavitev skrbnika je v teh primerih nujna zaradi varovanja otrokovih koristi glede upravljanja s preživnino, ki je namenjena za zadovoljevanje otrokovih potreb v času, ko s starši ne živi. Postavitev skrbnika za posebni primer sicer v določenem obsegu dejansko posega v starševsko skrb in s tem v pravice in dolžnosti staršev določene v 54. členu Ustave. Vendar pa že Ustava dopušča, da se ta pravica in dolžnost staršem lahko omeji z razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon.

Državni zbor zato ocenjuje, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj pa dajem besedo gospodu Dušanu Mikužu, Ministrstvo za delo. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in drugi prisotni!

Pri današnji točki obravnavamo zahtevo za oceno ustavnosti 184. in 297. člena Družinskega zakonika in predlog za začasno zadržanje izvajanja navedenih določb.

Obveznost preživljanja otroka s strani staršev je do polnoletnosti otroka ustavno določena kot to izhaja iz 54. člena Ustave Republike Slovenije v okviru pravic in dolžnosti staršev. Ustava Republike Slovenije določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon.

Obveznost preživljanja med starši in otroki je zakonsko določena v Družinskem zakoniku, in sicer morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere potrebne za otrokov razvoj. Po polnoletnosti preživninska obveznost staršev obstaja dokler so izpolnjeni pogoji, in sicer: pogoji rednega šolanja, pri čemer oseba ne sme biti zaposlena ali vpisana v evidenco brezposelnih oseb.

Preživljanje ob navedenih pogojih je omejeno do 26 leta starosti. Obveznost preživljanje otrok do njegove polnoletnosti je torej absolutna in ustavno zagotovljena ter je tudi ena od vsebin starševske skrbi. Družinski zakonik med drugim določa tudi sistem ukrepov za zaščito koristi otroka, in sicer so to začasne odredbe, nujni odvzemi otroka ter ukrepi trajnejšega značaja.

Pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je ogroženost otroka. Družinski zakonik med ukrepi trajnejšega značaja uvršča med drugim tudi ukrep odvzema otroka staršem ter ukrep namestitve otroka v zavod. Sodišče odloči o namestitvi v rejništvo, če je otrokov telesni in duševni razvoj ogrožen v okolju, v katerem živi, če otrok nima svoje družine in če iz različnih razlogov ne more živeti pri starših. Otroka se lahko namesti v rejništvo tudi, če potrebuje usposabljanje v skladu z zakonom, ki ureja vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

V vseh primerih odločitve sodišča o namestitvi otroka v eno od navedenih oblik institucionalnega varstva mora sodišče torej odločiti tudi o preživninski obveznosti staršev. Navedena določba 184. člena Družinskega zakonika ne razlikuje med okoliščinami zaradi katerih je bil otrok nameščen v rejništvo ali zavod.

V vseh navedenih primerih je upravljanje s preživnino in tudi z družinsko pokojnino ter imenovanje skrbnika v ta namen zakonsko določeno enako.

Razlog za zakonsko določitev in imenovanja skrbnika v navedenih primerih za namen upravljanja z rednimi prihodki otroka, konkretno s preživnino, je korezija nasproti interesov med preživninskim upravičencem – otrokom ter preživninskim zavezancem oziroma zavezancema.

Imenovanje korezijskega skrbnika ni povezano z ustreznostjo izvajanja starševske skrbi pač pa od ugotovitve ali so si koristi med otrokom in starši v navzkrižju. Ker gre v primerih iz 184. člena Družinskega zakonika za določitev preživnine obema staršema, je zaradi kolezije interesov obeh staršev z interesi otroka zakonsko določena ureditev skrbništva v tem delu.

Določba 297. člena Družinskega zakonika določa izvajanje nalog državnega odvetništva Republike Slovenije v zvezi z zahtevo po določitvi preživnine za otroke nameščene v rejništvu ali v zavod. In sicer določa, da državno odvetništvo v enem letu od začetka uporabe zakonika zahteva odločanje o preživninski obveznosti. Namen določbe je ureditev preživnine tudi za tiste otroke, ki so bili od dneva začetka uporabe družinskega zakonika že nameščeni v rejništvo ali v zavod in še nimajo določene preživnine.

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje, da določbi 184. in 297. člena Družinskega zakonika nista v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

Glede predloga za začasno zadržanje izvajanja določb 184. in 297. člena Družinskega zakonika Vlada Republike Slovenije meni, da izvajanje preživninske dolžnosti s strani staršev v primeru izrečenega ukrepa ne pomeni težko popravljivih posledic, saj so starši v prvi vrsti dolžni vzdrževati svoje otroke, kar je za mladoletne otroke tudi ustavno zagotovljeno.

Iz predloga za začasno zadržanje 297. člena Družinskega zakonika tudi niso razvidne škodljive posledice, ki bi nastala z izvajanjem te določbe.

V predlogu za začasno zadržanje je omenjeno trajanje in stroški postopka, vendar ocena glede trajanja teh stroškov ni podana, zato se Vlada Republike Slovenije glede tega vsebinsko ne more opredeliti.

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje, da niso podani razlogi za začasno zadržanje izvajanje določb 184. in 297. člena Družinskega zakonika.

Hvala.

Najlepša hvala direktorju Direktorata za družino.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov Odbora o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 5. 2021 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.«

Sprašujem, če želi kdo razpravljati? Vidim, da ne.

Torej razpravo zaključujemo. Prehajamo na odločanje. Glasujemo torej o predlogu mnenja, ki sem ga ravnokar prebrala in takšno mnenje dajem na glasovanje.

Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 56. nujno sejo odbora. Vse, ki ste prišli na to sejo lepo pozdravljam in vam želim lep dan še naprej. Srečno. Nasvidenje.