Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 53. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Pozdravljam vse vabljene in prisotne. Skupna seja odborov je bila sklicana na zahtevo Poslanskih skupin LMŠ, SD, SAB in Nepovezanih. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice Odbora za zdravstvo in sicer: mag. Bojana Muršič, mag. Dejan Židan in pa Branko Simonovič. Imamo pa tudi nekaj pooblastil in sicer Monika Gregorčič nadomešča mag. Dušana Verbiča. Lepo pozdravljena. Predrag Baković nadomešča mag. Bojano Muršič, lepo pozdravljen. Janez Moškrič nadomešča Alenko Jeraj, lepo pozdravljen. Mag. Branko Grims, ki bo danes vodil tudi sejo, nadomešča mag. Karmen Furman. In pa Suzana Lep Šimenko nadomešča našo članico Nado Brinovšek, lepo pozdravljena. In pa Rudi Medved nadomešča Roberta Pavšiča, lepo pozdravljen.

Sedaj pa dajem besedo predsedniku Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, mag. Branku Grimsu.

Vsem prav lep pozdrav!

Začenjamo 47. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Danes se je opravičil samo gospod Robert Polnar, zato pa imamo naslednja pooblastila: poslanka gospa Iva Dimic nadomešča poslanca gospoda Blaža Pavlina, poslanka gospa Monika Gregorčič nadomešča poslanca mag. Dušana Verbiča, poslanec dr. Franc Trček nadomešča poslanko mag. Bojano Muršič, poslanka gospa Mojca Škrinjar nadomešča poslanko mag. Eleno Zavadlav Ušaj, in poslanec gospod Jože Lenart nadomešča poslanko Tino Heferle.

S tem vračam besedo predsednici Odbora za zdravstvo, gospe Anji Bah Žibert.

Hvala lepa.

Bi sedaj kar nadaljevali. Prehajamo na določitev dnevnega reda in sicer ni bilo nobenega predloga za razširitev oziroma umik točke dnevnega reda, tako da imamo sejo z eno točko dnevnega reda in sicer 1. TOČKA DNEVNEGA REDA - NUJNOST TAKOJŠNJE SPREMEMBE ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU Z NAMENOM PREPREČITVE ANOMALIJ IN ABSURDNIH PREPLAČIL MEDICINSKE OPREME V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU.

Dobili ste tudi gradivo za današnjo sejo, tako da bi sedaj kar nadaljevali in sicer besedo predajam poslancu, ja, Rudiju Medvedu, ki bo pač danes predstavljal predlagatelja.

Izvolite.

Kartico imate? Pol pa mogoče … aha, evo.

Zdaj pa dela. V redu je, hvala lepa. Hvala, spoštovana predsednica za besedo.

In nadaljeval bi približno tam, kjer se je včeraj končala Komisija za nadzor javnih financ, s podobno temo in tudi z zanimivim epilogom, ki mislim, da mu lahko posvetimo nekaj časa. Jaz verjamem, da ne bomo strli danes urbanega mita o tem, ali je aspirin v Sloveniji dražji, kot v Avstriji in na Hrvaškem, ali ni. Bom pa vseeno opozoril eno skoraj deset let staro mnenje takratnega predsednika Računskega sodišča, ki je dejal nekako takole. Nedopustno je, da za isto zdravilo ali isti pripomoček plačujemo po trikrat več, kot je cena na trgu. Ali pa recimo primer, ko je zdravstvena ustanova za srčni spodbujevalnik plačala okoli 7 tisoč evrov, v resnici pa ga na trgu dobiš za 2 tisoč evrov.

V zdravstvu vlada poseben odnos med dobavitelji in zdravniki, pravi takratni predsednik Računskega sodišča. Tako da se razpisi prilagajajo določenemu ponudniku. Na področju opreme in zdravil je potemtakem ogromno rezerv. In če bi imeli sistem referenčnih cen, ponavljam, sistem referenčnih cen, kjer bi bilo preplačevanje onemogočeno, se to ne bi dogajalo. Gre preprosto za dogovorno ekonomijo, kjer zmaga vnaprej določen ponudnik. 10 let staro mnenje, ki mislim, da opisuje celotno stanje pri javnih naročilih v zdravstvu in danes pravzaprav ni nič drugače. In več revizij Računskega sodišča v tem obdobju, če govorimo samo o zadnjih desetih letih, je popolnoma potrdilo te navedbe.

Zdaj, zavedanje vseh nas je seveda, da je to nesprejemljivo, tako z ekonomskega vidika, kot z vidika javnega zdravstva in da je to pravzaprav družbeno nesprejemljivo. Pa v vsem obdobju samostojne države, nismo kdove kako veliko storili, da bi te anomalije preprečili. Pa je tako bila pravzaprav dobrodošla ustanovitev te delovne skupine, v okviru Ministrstva za zdravstvo na začetku letošnjega leta, v kateri so bili poleg strokovnjakov z več področij pa samega ministrstva, tudi predstavniki zdravstva. Torej nekateri eminentni zdravniki, ki iz prakse zelo dobro poznajo razmere. In ta skupina je nekaj časa delovala, res je ne na očeh javnosti, kar je v redu, kar je v redu in seveda bi pričakovali, da bo prišla tudi do nekih rezultatov. Potem pa je kar nekako čez noč, kot strela z jasnega prišla ta novica, da so, da je ta skupina eminentnih zdravnikov, sicer članov skupine Zdravstvo.si, to skupino zapustila.

In iz obrazložitev, ki smo jih takrat lahko zaznali v medijih, pa tudi iz tega, kar je včeraj na Komisiji za nadzor javnih financ povedal dr. Noč, ni čisto natančno jasno kaj se je zgodilo, kje je bil tisti kratek stik. Mi lahko samo domnevamo. Je pa imela ta skupina pa nekaj dobrih, dobrih idej, seveda pa so zdravniki, ki pač gledajo kako stvari tečejo v praksi, niso pravniki in niso vešči pisanja zakonov, kar je razumljivo. Dajo pa lahko zamisli in so jih dali.

Zdaj, če samo čisto na kratko ponovim, da se ne bomo nenehno vračali k včerajšnji seji komisije, kjer je bilo to precej podrobno razloženo, je predlog članov uglednih zdravnikov iz skupine Zdravstvo.si, da ta predlog pač temelji na sodobnemu delu naročanja zdravstvene opreme in materiala, referenčnih cenah, elektronski dražbi in kaznih za izigravanje. Za sodelovanje tujih dobaviteljev bi poskrbela država, naročila bi se združevala, postopek bi bil javno transparenten, temeljil bi na enotni klasifikaciji medicinskih pripomočkov. Bistvo je torej vzpostavitev enotne klasifikacije in šifranta medicinskih pripomočkov, ter postavitev referenčne cene za vsak medicinski material oziroma aparat.

To so bili njihovi predlogi in potem seveda ta nenaden izstop iz skupine. Zdaj, ko sem včeraj slišal spoštovanega predstavnika z Ministrstva za zdravstvo in ministra za javno upravo, me pravzaprav zdaj niti ne preseneča več, da je ta skupina izstopila. Ljudje so pač prišli v to delovno skupino z namenom, da se nekaj naredi, da se seveda ne mečka, da se nekaj naredi hitro in učinkovito. Zdaj, potem so najbrž dobili odgovore v smislu, tako kot je bilo včeraj s strani Ministrstva za zdravje tukaj na komisiji pojasnjeno, da pač to terja svoj čas, da bomo šli z nekimi pilotnimi projekti in kdove kaj še vse. Torej, mislim odgovor je pač takega človeka, ki ima voljo, da bi nekaj premaknil, navede k temu, da se še dolgo ne bo zgodilo nič.

Od ministra za javno upravo pa so najbrž pa dobili odgovor, da je Zakon o javnih naročilih dober in da ga v tem pogledu niti ni treba spreminjati. Jaz bi se do neke mere celo strinjal z ministrom za javno upravo, ki brani Zakon o javnih naročilih na ta način, da bi se marsikaj od tega, kar je predlagala tudi ta skupina zdravnikov, dalo v praksi izvajati že tudi v okviru sedanjega Zakona o javnih naročilih. Jaz se s tem strinjam. Je pa res, da se ne izvaja. Problem je v tem. Marsikaj, na marsikaterem področju pri nas zakonodaja omogoča, ampak se ne izvaja.

In tisto, kar je bilo včeraj pravzaprav absurdno, je pa to, da v isti sapi, ko minister za javno upravo razlaga kako zakona ni treba spreminjati, mu pa poslanci koalicije, vključno z njegovimi poslanci, prinesejo v Državni zbor novelo tega istega zakona, Zakona o javnem naročanju. Jaz verjamem, da minister resnično ni vedel, da se to dogaja in da so ta zakon pisali in ga na ta način prinesli v Državni zbor. Je malo groteskno, da pravzaprav minister za javno upravo, torej minister resorja, ki je skrbnik, sistemski skrbnik Zakona o javnem naročanju, enega izmed zelo pomembnih sistemskih zakonov v naši državi. Ne vem, da mu šarijo, da mu šarijo po zakonu in to v isti sapi, ko je novela tega istega zakona že tako ali tako v Državnem zboru, že tako ali tako.

In je bilo torej to pač neka demonstracija, demonstracija … težko rečem – bolj neke nadutosti koalicijskih poslank in poslancev, češ, vi razpravljate tle o problemih naročil v zdravstvu, mi pa delamo, mi pa delamo, mi pa pišemo zakone. Veste, ampak ni tako, da se zjutraj zbudiš in rečeš – danes bom pa en zakon napisal. In to je približno tako včeraj tudi izgledalo, da … pa bom potem čisto na kratko še se dotaknil vsebine tega zakona.

Pravzaprav je zakon dejansko napisan tako, kot bi se zjutraj nekdo zbudil in rekel – danes bom pa Zakon o javnem naročanju malo spremenil in …

Spoštovani predlagatelj, samo prosim, danes ni predmet te seje zakon. Ko bo zakon na dnevnem redu, bomo o njemu govorili. Danes imamo jasno točko dnevnega reda, ki ste jo sklicali, dali tudi gradiva. Zakon, ki je bil pa včeraj vložen, pa ni predmet današnje razprave in tudi niste v ta namen sklicali sejo. Tako da jaz prosim, če se pač držimo in da bomo zakon obravnavali takrat, ko bo ta na vrsti.

Hvala za razumevanje.

Ja, spoštovana predsednica, hvala lepa za opozorilo.

Čeprav, veste, je Zakon o javnem naročanju predmet te razprave, ker tudi v predlogu sklepa je popolnoma jasno napisan poziv k spremembi Zakona o javnem naročanju. In mislim, da je, da bi bilo škoda, če danes vsaj nekaj besed o tem zakonu ne bi spregovorili, ker imamo vsi skupaj, vsi skupaj, tukaj pa res verjamem, da vsi skupaj zelo dober namen, zelo dober namen, da morda bo pa ta parlament v tem sklicu vendarle prestopil tisto mejo, ki se je kazala, kot da se na tem področju ne da nič storiti.

In ko smo predlagatelji, Lista Marjana Šarca te seje pisali ta predlagani sklep, seveda nismo mogli vedeti kaj se bo včeraj zgodilo. Ampak pozivali smo prav k temu in tudi s tem sklepom pozivamo. Jaz bom tudi na koncu potem razložil, zakaj ga nismo spremenili, ker načelno bi ga lahko tudi spremenili za današnjo sejo predlagani sklep, pa se nam je zdelo smiselno, da ostane tak, kot je. Jaz bi ravno zato, ker je zanimivo nadaljevanje včerajšnjega dne in se nekaj vendarle dogaja, nekaj se premika, zato govorim o Zakonu o javnem naročanju, ker mislim, da smo vse tiste zgodbe o operacijskih mizah, žilnih opornicah in kdove o čem še vse, že tolikokrat vsi slišali, da dejansko ljudje zdaj od nas pričakujejo, da bomo naredili korak naprej, da bomo pač nekaj rešili. In zato sem pač malo karikirano povedal, kako je do tega zakona včeraj prišlo na res nenavaden način.

Predvsem pa je škoda, velika škoda, priložnost pa še ni zamujena, da se je šlo v pisanje tega zakona tako na horuk, brez nekih pravih strokovnih podlag in je zakon iz osnove zdaj zgrešen. Lahko pa bi bil zelo dobra podlaga, zelo dobra podlaga, da bi prišli do tistega, o čemer govorimo že ves čas – kje je zdaj ta glavni problem poleg tega seveda, da vemo kako postopki potekajo. Ampak da so te referenčne cene, ki jih ni, ki jih nimamo določenih – eden izmed osnovnih problemov naročil v zdravstvu.

In trdimo v Listi Marjana Šarca, da se to tudi v Zakonu o javnih naročilih da rešiti, da rešiti na način, da ne bomo v koliziji z evropsko direktivo iz leta 2014 o javnem naročanju. Vidite, in tukaj je zdaj pravzaprav osnovni problem, zato bom še, če dovolite, par stavkov rekel o tem zakonu. Ni to še seveda razprava o samem zakonu, ampak zakaj se mi zdi zamujena priložnost in zakaj je državna sekretarka Jelka Godec včeraj na Twitterju mislim, da preuranjeno izražala veliko veselje, kako bomo s tem zakonom pa zdaj vse uredili. Ker žal, ker žal tak kot je, ne bomo uredili. In jaz želim na to opozoriti danes in je priložnost, da nekaj spremenimo tudi kar zadeva sam zakon, ker direktiva je jasna in posebnosti oziroma izjem pri naročanju medicinskih pripomočkov in medicinske opreme ne pozna.

Torej direktno s tem zakonom, s tem predlogom zakona kršimo evropsko direktivo. Saj vemo, kaj pomeni kršenje evropske direktive posledično, posledično, če je zakonodaja v nasprotju z evropsko direktivo, pomeni v končni fazi tudi kazni. Torej nismo nič prihranili, ne bomo naredili nič za prihranek, pač pa bomo deležni še kakšnih kazni na koncu. Če bomo, če bodo poslanci koalicije trmasto vztrajali pri tem zakonu, ki seveda – in to pa je, to pa je bizarno – ni bil v ničemer usklajen …

Gospod Medved, glejte, jaz vas res prosim, da ne govorimo danes kako se je ta zakon pripravljal, kako se je vlagal, kaj vi mislite o njemu. Imate lahko svoje mnenje, ampak za to bomo imeli drugo sejo. Zdaj je nekorektno do tistih, tudi tistih danes ni tukaj, ki so bili, bi rekla bi vložitvi zakona zraven. In nihče se danes ne pripravlja oziroma ni prišel sem, da bi se pogovarjali o temu zakonu.

Včeraj je bil zakon vložen v skladu s proceduro Državnega zbora. V ničemer ni bila kršena. Zdaj, vaše mnenje boste pa lahko povedali takrat, ko bo zakon obravnavan. Danes se pa dajmo res osredotočiti kaj še kdo misli glede tega, kar ste predlagali kot sklep oziroma predmet današnje obravnave.

Lepo prosim.

No, saj, jaz sem ravno na podlagi teh parih pripomb v zvezi s tem zakonom želel priti do predlaganega sklepa. Žal mi ne dovolite, ne bom … morda lahko še v nadaljevanju povedal kje vse so še pravzaprav luknje v tem zakonu, da ne bo zdržal nobene neke prave strokovne presoje. In da zato – no, bom pa zdaj na tej točki končal in podkrepil, podkrepil predlog sklepa, ki smo ga predlagali v Listi Marjana Šarca, skupaj s podpisniki drugih strank opozicije.

Namreč, če Odbor za zdravstvo in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pozivata Ministrstvo za javno upravo in Vlado Republike Slovenije, da v sodelovanju s predlagatelji izvedbenega predloga sprememb o sistemu javnega naročanja medicinskih pripomočkov nemudoma pristopita k spremembi Zakona o javnem naročanju in tako preprečita nadaljnja milijonska preplačila medicinske opreme.

Mi smo namerno ostali pri tej sugestiji, ker predlagamo in to je res dobronameren predlog. Ni, bi rekel ni politično motiviran na relaciji opozicija-pozicija, ampak v izogib temu, da bo na koncu seveda večina – najbrž tudi sprejela tako slab zakon, ki ga v praksi sploh ne bo mogoče implementirati, predlagamo, da koalicija preprosto potegne iz procedure tisto, kar je vložila včeraj in z Ministrstvom za javno upravo in Vlado naredijo skupaj zakon, ki bo – če rečem po domače – pil vodo, ki bo pil vodo. In mi takemu zakonu zanesljivo ne bomo nasprotovali, ker imamo popolnoma enake pozitivne vzgibe, kar se tiče odpravljanja anomalij pri javnem naročanju v zdravstvu. Zato smo ostali pri tem prvotnem, ker predlagamo – mislim, da je to konstruktivno, da preprosto ta zakon umaknejo.

Saj Zakon o javnem naročanju tako ali tako ta novela še kar nekaj časa ne bo prišla na vrsto, ker ga blokira njihova novela, torej koalicijska novela že sicer samega Zakona o javnem naročanju. In strokovne službe, sem prepričan, da znajo in zmorejo uzakoniti referenčno ceno v Zakonu o javnih naročilih na način, da spričo izjem, kot so zdaj navedene, ne bomo v koliziji z evropsko direktivo. Posamezna ministrstva pa bodo potem lahko s podzakonskimi akti urejala naprej izvedbeni del, kar zadeva določanje in samo implementacijo teh referenčnih cen.

To je naš predlog. Če imate dobre namene, koalicija, ne samo namene iz prestiža, ampak zato, da skupaj resnično poskusimo rešiti, reševati zadeve, potem boste morda tokrat nas poslušali in šli v to smer.

Toliko zaenkrat. Hvala, predsednica.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa dobi besedo predstavnik Ministrstva za zdravje. Z nami je državni sekretar, mag. Franc Vindišar.

Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo.

Jaz bom poskušal biti čim bolj kratek, glede na to, da nas je kar nekaj bilo že včeraj tukaj. Da predstavim stališče; področje nabave v zdravstvu je že vrsto let problem slovenske družbe. Predstavlja res velika potencialna koruptivna tveganja. S tem se je ukvarjalo zadnja leta, mislim da vse Vlade, več Državnih zborov, preiskovalnih komisij, da ministre za zdravje niti ne naštevam.

Izvedene so bile številne aktivnosti, poskusili smo tudi s skupnimi javnimi naročili, ampak marsikdaj se je pokazalo, da so bili rezultati zelo pičli ali pa celo negativni. In zato absolutno zagovarjamo sistematičen pristop pri preverjanju učinkovitosti in pa uspešnosti sprejetih ukrepov. Področje javnega naročanja blaga, storitev je pri nas zakonsko urejeno več kot 20 let in je harmonizirano s pravnim redom Evropske unije.

Javni zdravstveni zavodi, med njimi seveda največ bolnišnice, izvajajo samostojno in delujejo kot samostojne pravne osebe. Rad bi še enkrat poudaril, da je kumulativni strošek nabave zdravil in vseh medicinskih pripomočkov bolnišnic na letnem nivoju po podatkih Intravisorja cirka 400 milijonov evrov. Od tega za medicinske pripomočke gre slaba polovica. Malo večji delež je pa namenjen za zdravila. V okviru delovnih skupin je na Ministrstvu za zdravje, ki je bila imenovana 10. 2. letos, so predstavniki Zdravstvo.si predstavili dva pomembna predloga – obvezna pridobitev referenčnih cen medicinskih pripomočkov, doseženih v drugih državah Evropske unije in njihova uporaba za zamejitev cen v postopkih javnega naročanja medicinskih pripomočkov, in izvajanje javnega naročanja z obvezno uporabo e-dražbe za medicinske pripomočke.

Delovna skupina v okviru Ministrstva za zdravje, je predlog e-dražbe obravnavala, ampak je opozorila na neskladnost z Zakonom o javnem naročanju, predvsem glede predloga, da gre za samostojni postopek. Sicer postopek e-dražbe absolutno je zakonit v določeni fazi. Pri oblikovanju zakonodajnih rešitev pa bo potrebno zagotoviti, da bodo le-ta skladna z evropsko zakonodajo.

Na podlagi navedenega, je bil na delovni skupini podan predlog, da se pred njunim sprejemom pred uvedbo tako referenčnih cen, kot e-dražbe, kot obveznega postopka, potrdijo, preverijo in nato v praksi se v obliki pilotnega projekta vse to preveri in po potrebi modificira. Tukaj bi rad še posebej – glede na to, da gre za Odbor za zdravstvo, izpostavil, da je v okviru prizadevanj za izboljšanje varovanja javnega zdravja in zagotovitev nemotenega delovanja trga z medicinskimi pripomočki, Evropski parlament in Svet Evropske unije leta 2017 sprejel uredbo 2017/745 o medicinskih pripomočkih, ki se po enoletnem zamiku zaradi covida, ki se je začela uporabljati 26. maja 2021.

S to uredbo se modernizira in krepi evropski zakonodajni okvir za medicinske pripomočke. Med drugim se vzpostavlja register medicinskih pripomočkov EUDAMED. Ta register bi lahko predstavljal osnovo za postavitev nacionalne evidence cen medicinskih pripomočkov v Sloveniji. Ob tem pa je potrebno izpostaviti, da bo modul o medicinskih pripomočkih na evropskem nivoju vzpostavljen šele v drugi polovici 2021, register v celoti šele naslednje leto.

Sama uredba se je sicer pripravljala 13 let, 5 let so trajala pogajanja. Glede na navedeno, Ministrstvo za zdravje izvaja naslednje aktivnosti, ki sledijo predlogom skupine Zdravstva.si. V sprejem Vladi se pripravlja predlog sklepa, na podlagi katerega se izvede pilotni projekt, v katerem morajo naročniki, javni zdravstveni zavodi od 1. 7. 2021 do 31. 12. 2022 za vsa nova javna naročila izvajati javno naročanje z vključitvijo elektronske dražbe, skladno z ZJN-3, za vse medicinske pripomočke razreda skupine 3. Gre za vse medicinske pripomočke, kjer se nekaj vgrajuje v telo pacienta.

Javni zdravstveni zavodi so dolžni kvartalno poročati Ministrstvu za zdravje o poteku javnega naročanja z elektronsko dražbo in podati tudi končno poročilo do konca februarja 2023. Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije bo v tem mesecu sklenjen dogovor o medsebojnem sodelovanju pri nadgradnji enotne baze cen. Namreč v Republiki Sloveniji imamo že nekaj let bazo cen medicinskih pripomočkov, tako imenovan Intravisor z namenom, da postane še učinkovitejše orodje pri nadzoru cen, ki jih dosega posamezna bolnišnica za posamezen medicinski pripomoček, saj se bo z analizami lahko določalo predmete skupnih naročil in povezovanje bolnišnic pri skupnih nabavah.

Tretjič, ministrstvo pripravlja poziv bolnišnicam v tujini. Tukaj je vključeno 29 držav z več kot 70 bolnišnicami, in sicer do 18. 6. bo ta poziv posredovan. Za posredovanje cen posameznih medicinskih pripomočkov in sicer za javne bolnišnice, tako, da bi na ta način pridobili informacije. Rok, do katerega bi te cene pridobili, je postavljen 15. 7. 2021.

In četrtič, da se pripravi metodologija izračuna referenčne cene iz Intravisorja in pridobljenih cen iz tujine, da se nadgradi šifrant v Intravisorju v skladu z evropskimi registri in da se seveda tudi prouči možnost predlagane e-dražbe s strani Zdravniki.si.

Hvala lepa.