Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 27. sejo Odbora za pravosodje.

Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete medsebojno razdaljo ter nosite zaščitne maske. Prav tako članice in člane odbora prosim, da preverite tudi, ali imate s seboj svoje prenosne identifikacijske kartice za glasovanje.

Opravičil za sejo nisem prejel, sem pa prejel 2 pooblastili, in sicer poslanec Janez Moškrič nadomešča poslanko Evo Irgl iz Poslanske skupine SDS ter Monika Gregorčič nadomešča poslanca mag. Dušana Verbiča iz Poslanske skupine SMC.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA SKUPNEGA POROČILA O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ZA LETO 2020, ki je bilo 15. 4. 2021 objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Državnotožilskega sveta z dne 27. maj 2021 ter mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 10. 6. 2021.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Vrhovno državno tožilstvo, Državnotožilski svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet.

Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2020 je Državnemu zboru posredoval generalni državni tožilec v skladu s prvim odstavkom 150. člena Zakona o državnem tožilstvu. Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa praviloma v 3 mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo, ki v tem primeru pripravi predlog akta.

Pričenjam z obravnavo skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2020.

Za dodatno predstavitev poročila dajem besedo generalnemu državnemu tožilcu, Dragu Šketi.

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik Odbora za pravosodje.

Spoštovani poslanci! V letu 2020, na katero se glasi skupno poročilo, katerega sem podpisal in je izšlo do 15. aprila, lahko brez dvoma zatrdimo, da je zaradi epidemije izredno tudi obsežno kot v zadnjih letih, in smo kljub zahtevnim pogojem, ki smo jih imeli v lanskem letu, ocenjujem, da smo s hitrim in ustreznim, torej ustreznimi ukrepi uspeli ublažiti ali pa celo popolnoma preprečiti negativne posledice številnih omejitev, ki bi jih lahko imelo naše delo. Med te spadajo tudi pohitrena digitalizacija Vrhovnega državnega tožilstva in državnih tožilstev, da so lahko funkcionirale v zahtevnih pogojih.

Po razglasitvi epidemije je bilo seveda se potrebno reorganizirat način dela s ciljem optimizacije dela, zagotavljanja učinkovitega delovanja s hkratnim torej upoštevanjem varovanja zdravja zaposlenih in drugih deležnikov. Državnim tožilcem in državnem tožilskem osebju, ki opravljajo tudi dežurno službo v Republiki Sloveniji, torej 24-urno dežurno službo, je bilo velikokrat tudi omogočeno delo na način, da se je lahko poslovalo v težkih okoliščinah, hkrati vsem ostalim pa je bilo omogočeno delo od doma. Zaradi nastalih okoliščin smo sprotno optimizirali priprave in seveda tudi rezultati dela, kot boste videli v prihajajoči predstavitvi, so nekoliko drugačni kot v preteklih letih. Seveda smo posebej opozorili tudi na nujnost učinkovitega in prednostnega obravnavanja vseh zadev, ki so kazale v lanskem letu na izkoriščanje, zlorabo ali nespoštovanje in neupoštevanje izrednih razmer, povezanih z epidemijo, torej kaznivih dejanj zoper storilce kaznivih dejanj, ki so jih izvajale tudi zoper različne inšpekcijske službe in pa organov odkrivanja, policije ter ostalih inšpekcijskih služb.

Analiza zbranih podatkov za preteklo leto upoštevaje izredne razmere, ki so nastale, kažejo na uspešno in stabilno delovanje tožilske organizacije z izjemo zelo slabe kadrovske, kako bi rekel, ohranjenosti, ki se iz leta v leto zmanjšuje. Kot že več let zaporedoma ugotavljamo, da način poročanja, ki smo ga podali po pravilniku letnega poročanja iz leta 2015, statistično in opisno že preobširno po našem mnenju ter zaradi tega tudi zahteva velik angažma. Vendar kljub našemu trudu smo lahko ponosni iz leta v leto na naše skupno poročilo, ki smo ga pripravili. Seveda smo pa, tako kot vsako leto, tudi s podrobnimi analizami iz preteklih let in v letošnjem letu nadgradili to skupno letno poročilo še skupaj s primerjavo po skupinah državnih tožilstev po obremenjenosti, kar dokazuje, da smo bili sposobni izpeljat nekak monitoring državnih tožilstev po kategorijah glede na obremenitev oziroma na razlikovanje pri zahtevnostnih kazenskih ovadbah. Bom se, kar se tiče kadrovske zasedbe, ki je najbolj pereča, v zaključnem delu lotil. Bom pa predstavil nekoliko več statističnih delov na začetku, tako da se lahko seznanite, na kakšen način je bilo delo uspešno s strani državnih tožilcev. V letu 2020 je bil pripad na vseh državnih tožilstvih nižji za 3 %, seveda gre ta trend pripisat pripadajočim epidemiološkim ukrepom. Državna tožilstva so pa seveda v izogib manjšega števila glavnih obravnav rešila več kazenskih ovadb, kot so jih prejela, in sicer po metodologiji »clearing streets«(?) Mednarodne pravosodne mreže 103 cela % je bilo obvladovanje pripada s številom nerešenih kazenskih ovadb. Število nerešenih ovadb je bilo na koncu leta 2020 kljub vsem težavam najnižje v zadnjih 10 letih. Obtoževanje, kar se nanaša na delež, torej na obtoževanje, je enak odstotek kot v letu 2019, in sicer 35-odstotnih delež obtoževanja v državi pomeni stabilnost v tem delu glede na konstanto, vse preostalo pa se nanaša na alternativno reševanje in pa zavračanje kazenskega pregona. Pri mladoletnih storilcih je bilo nekoliko manj končnih odločitev, je pa leto 2020 bilo vseeno primerljivo s prejšnjimi leti. Kar se tiče pravnih oseb, pa enaka rast kot v prejšnjih 5 letih, približno 9 % delež obtoževanja, in sicer ena četrtina primerov pa se nanaša na odstop od kazenskega pregona, v treh četrtinah pa obtožba, je prihajalo do obtoževanja zoper le te. Zakaj takšen odstotek? Večkrat pojasnimo, glede na to, da se pravne osebe lahko tudi pojavijo v stečaju, seveda državni tožilci umikajo in odstopajo od kazenskega pregona, ker več ni subjekta, zoper katerega bi lahko naslavljali obtožne akte. V delu alternativnih reševanj zadev seveda, kot sem prej poudaril, pa je teh zadev približno 61 %. Sicer je nekoliko nižji kot v letu 2019, ko je bil ta delež 63 %, seveda gre tukaj seveda pripisati to zmanjševanje kot v vseh ostalih tudi epidemiji. V dobrodelne namene je bilo nakazanih nekaj čez 210 tisoč evrov. Upad poravnavanja pa je bil tudi v posledici epidemije glede na to, da tudi sami poravnalci niso morali poslovat v normalnih okoliščinah.

Seveda smo pa na drugi strani zaznali posledično porast vloženih kaznovalnih nalogov, in sicer za 1 %, na drugi strani pa upad pogajanj in sklenjenih sporazumov za ca 30 %, pri čemer je bila pa tudi visoka uspešnost pogajanja za sklenitev sporazuma o priznanju krivde, in sicer kar 93 %. Če gremo na uspeh obtoževanja, ki je pomemben za nas kot strukturo kot takšno, je pomembno, da je uspeh v letu 2020 bilo manj končnih odločitev, vendar je pa bil uspeh obtoževanja največji v zadnjih 6 letih, torej obtožbe so bile uspešne kar v 90 % v povprečju zoper polnoletne storilce, na kar smo ponosni in kaže tudi tisti kvalitativni pristop državnega tožilstva do sprejetih odločitev. Pri mladoletnih storilcih je bilo v lanskem letu prejetih za 13 % manj sodb kot v letu 2019, vendar je bilo pa primerljivo z letom 2018. Pri pravnih osebah, kot sem že prej navedel, zaradi izostanka je delež obsodilnosti 55 % in se giba v povprečju zadnjih 5 let.

Pri pritožbah je potrebno poudariti, da je bila zoper kazenske sankcije uspešnost dela pritožb državnih tožilcev v 40 %, kar je še bolj pomembno, hkrati na drugi strani pa zaskrbljujoče na sodni strani, da je bilo s strani višjih sodišč pritožbam ugodeno iz drugih razlogov kar v 43,9 %, kar pomeni, da so ali bile razveljavljene prvostopenjske sodbe in vrnjene v ponovno sojenje ter da so tožilci skoraj malo manj kot v polovici primerov bili uspešni v pritoževanju iz drugih razlogov, kar pomeni nekoliko tudi, ne bom rekel pomanjkanja kvalitativnosti na 1. stopnji, temveč mogoče premalo pozornosti na kvalitativnem pristopu na drugi strani. Kar se tiče strukture izrečenih kazenskih sankcij, je le ta v odstotkih bila takšna, da so bili na pogojne kazni obsojenih torej 68 % storilcev kaznivih dejanj, na zaporne kazni 22 % obsojencev, na denarne kazni 16 %, kar je za 1 % več kot v preteklem letu, seveda na drugi strani pa tudi manj sodnih opominov. Zadovoljni smo, da se tudi izrečene kazni, tako glavne kot stranske, povečujejo iz leta v leto in na ta način tudi v državni proračun prinašajo določene zneskovne bonitete. Kar se tiče alternativnih kazni, ki so bile izrečene, so bile le te v enakem odstotku kot v letu 2019, torej 21-odstotne.

Iz tega je razvidno, da je bilo, letnega poročila, da je bilo delo v splošno korist v teh 21 % odrejeno v 93 %, v 2 % vikend zapor in v 5 % hišni zaporov. Na drugi strani ves čas poudarjamo tako imenovana začasna zavarovanja v zvezi s kazenskim postopkom, torej odrejena začasna zavarovanja na denarne zneske. Teh je bilo v letu 2020 22 %, in sicer tukaj gre predvsem odvzem premoženjske koristi in premoženja nezakonitega izvora. Skupna vrednost tega premoženja, ki je bila predmet začasnih zavarovanj je znašala kar 224 milijonov evrov, to vsako leto poudarjamo. Skupna vrednost protipravne premoženjske koristi pa kar 276 milijonov. Začasna zavarovanja so tista, ki prinašajo tudi v državno blagajno oziroma oškodovancem velike premoženjske, torej vračilo premoženjskih koristi, da se poplačajo iz njih in seveda na ta način državni tožilci uspešno zavarujemo zneskovna oškodovanja v pozitivnih oblikah. Kar se nanaša na Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, moramo poudariti tukaj, da je veliko število tudi že toženih strank v pravdnih postopkih, trenutno pa so vložene tudi 4 tožbe odprte zoper odvzem premoženja nezakonitega izvora v skupni vrednosti okrog 2 milijona evrov. Seveda Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, kot smo že, je bil z ustavno odločbo torej na ta način nekoliko degradiran, zato se tudi ponovno vzpostavlja ta sistem in poskušamo doseči tista merila, da tudi v okviru kazenskega postopka posegamo po civilnem premoženju obdolžencev v okviru predkazenskih in kazenskih postopkov. Kar se tiče strukture teh zavarovanj, bi še nekako poudaril, da se ti zneski različno gibajo seveda iz leta v leto, vendar se tudi prenašajo, zato so tudi tako visoka zavarovanja glede na to, da se v končnih fazah epilogov tudi dokončno vzamejo s sodnimi odločbami.

Kar se tiče procesov, ki se nanašajo o sodelovanju z drugimi državnimi organi, moramo poudarit, da državno tožilstvo tako v okviru mednarodnega sodelovanja kot nacionalnega sodelovanja znotraj države sodeluje z več organi, znotraj je tudi oblikovano v različne skupine, že na podlagi Uredbe o sodelovanju je 12 organov skupaj z državnim tožilstvom, ki je nosilec tega organa in usmerjanja, od policije, Komisije za preprečevanje korupcije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, za varstvo konkurence in pa še vseh ostalih. Prav tako tudi navzven sodelujemo z različnimi mednarodnimi organi. Če lahko naštejem samo nekoliko, od Eurojusta do MoneyVala, do Olafa, seveda Europola, Interpola ter tudi drugih pravosodnih mrež, ki zagotavljajo in zagotavljamo drug drugemu podporo pri enotnem in celovitem pregonu. Tako se navzven v okviru skupnih preiskovalnih skupin oziroma tako imenovanih JIT-ov organizirajo države pri pregonu najzahtevnejših oblik kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. V teh smo venomer uspešni. V lanskem letu so ti sestanki in koordinacijski sestanki potekali po varnih mrežah ob sodelovanju s centrom v Haagu, torej z Eurojustom. Po drugi strani pa smo tudi sodelovali tudi z Uradom za preprečevanje goljufij, Olafom in tudi z Uradom za preprečevanje pranja denarja in pa organizacijo MoneyVal, ki se ukvarja ravno s temi vprašanji monitoringa in pa raziskovanja teh kaznivih dejanj. Seveda v lanskem letu smo tudi v okviru različnega sprejemanja zakonodaje bili aktivno udeleženi na državnem tožilstvu v sprejem Zakona o državnem tožilstvu ter predlogu o spremembi Zakona o kazenskem postopku, kot tudi Uredbe o sodelovanju, ki se je zaključila v letošnjem letu. Dali smo obširne pripombe, predloge pri našem udejstvovanju. Seveda je moč opaziti, da državno tožilstvo oziroma državni tožilci v zadnjem letu bilo dodatno naloženo z različnimi omenjenimi predpisi precej opravil, zahtevnih opravil, seveda še posebej v Zakonu o kazenskem postopku-O seveda vsa ta bremena seveda povzročajo državnim tožilcem tudi nek odmik od tistih pričakovanih časovnic, ki smo jih predvidevali pri reševanju posameznih zadev. Kar se tiče tudi drugih ukrepov, ki smo jih sprejemali v okviru našega notranjega dela, se je tudi v okviru državnih tožilstev oblikovale specializirane preiskovalne skupine, nekatere so že ad hoc in se v bistvu iz leta v leto prehajajo v klasične oblike sodelovanja in usmerjanja tako policije kot tudi drugih organov, ki sodeluje s specializiranimi preiskovalnimi skupinami. Povečevala so se določena kazniva dejanja v lanskem letu, ki se nanašajo tudi pri prehajanju državne meje, kjer se je tudi povečala kaznovalna politika na podlagi spremenjenega Kazenskega zakonika, kot tudi kazniva dejanja, ki se nanašajo na druge posege v zvezi s prehajanjem čez državno mejo, kot tudi, kot ste sami opazili, tudi kazniva dejanja s področja prepovedanih drog, ki so v velikem številu obravnavanj tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, in določeno število se jih je tudi uspešno zaključilo tudi tako v lanskem letu kot tudi že v letošnjem letu, ki pa ni predmet poročanja. Seveda ne bom se v svojem iznašanju podvajal s specializiranim državnim tožilstvom, katero bo podrobnejše predstavilo področje bančne kriminalitete, korupcijske kriminalitete in zdravstvene kriminalitete. Bi nekoliko tudi se dotaknil kaznivih dejanj s področja sovražnega govora.

Kot je razvidno, smo zaradi transparentnosti v našem poročilu tudi predstavili torej prejete ovadbe v zadnjih 10 letih, iz katerih je moč razvidno vložene tožilske akte in pa tudi sodno delo, ki izhaja iz njih. To se je povečalo seveda v lanskem letu, kar se tiče števila obtoževanj, seveda hkrati tudi pa na drugi strani pričakujemo določene zakonodajne spremembe, ki se nanašajo, da se urejajo v okviru prekrškov ali pa tudi druge medijske zakonodaje. Kar se nanaša tudi, smo povečali aktivnosti na kaznivih dejanjih zoper okolje in prostor. Ustanovljena je bila tudi delovna skupina pri Vrhovnem državnem tožilstvu. V lanskem letu smo torej prejeli 136 novih kazenskih ovadb zoper okolje in prostor torej zoper polnoletne pravne osebe in pa zoper 10 pravnih oseb. Vložili smo kar 29 obtožnih predlogov in 11 zahtev za preiskavo v zvezi z omenjena kazniva dejanja. Omenjeni problematiki v zadnjem obdobju posvečamo nekoliko več pozornosti glede na našo agendo in zavezo, ki je trenutno v teku, da tudi temu vprašanju posvetimo veliko vprašanja, veliko tudi znanja in tudi sodelovanja.

Kar se tiče razvojnih aktivnosti in pa trajanja postopkov in starejših nerešenih zadev, je moč videti, da v okviru našega strokovno-informacijskega centra in pa analitičnega oddelka ter oddelka za opravljanje in organizacijo ves čas spremljamo časovne standarde iz politike pregona 90-dnevne roke, kateri se je tudi udejanjil v Zakonu o kazenskem postopku. In na ta način spremljamo preko vodij državnih tožilstev tudi poslovanje državnih tožilcev, vendar nekako opažamo tudi, da samo časovnice na strani državnega tožilstva, ki so zelo kompresirane na 90 dni, na drugi strani pri vseh deležnikih v verigi pravnomočno, v verigi torej deležnikov torej pravičnosti so le-ti dnevni rok izostali, tako nimamo niti časa reševanja na policiji ali pa na sodišču, razen v pripornih zadevah in preiskavah, kakšni so tisti časovni roki, v katerih morajo ti deležniki končati seveda. In mnogokrat se dogaja, da stojijo dalj časa tako pri prvih kot pri tretjih, seveda ne pa pri nas. In seveda državni tožilci pa so podvrženi časovnem tempu v okviru 90-dnevnih rokov in na ta način tudi lahko trpi kvaliteta tožilskega dela, brez da se na koncu izkaže izplen po pravočasnem reševanju zadev. To je tudi trend. Seveda v politiki pregona imamo tudi, da državni tožilci in državna tožilstva opozarjajo sodišča, ampak opozarjajo na pravočasna razpisovanja glavnih obravnav, kadar je to 3 leta ali več, in pa tudi vseh ostalih zadevah, kjer je potrebno, da so podani rokovni predlogi ali pa nadzorstvene pritožbe. Moramo se nekoliko tudi pohvaliti, da državno tožilstvo ne samo, da stavi tudi na uspeh, uspešnost obtoževanja, temveč je v zadnjih 2 letih od 2019, torej v lanskem letu pristopilo kar precej velikem številu evropskih programov, v katerem črpamo sredstva in sodelujemo. Naj jih naštejem nekaj. Evropski program in tehnična pomoč smo pristopili kar 4 programom. Eno je program izboljšanja in učinkovitosti upravljanja z zadevami na državnih tožilstvih, eno je elektronska izmenjava e-dokazov preko e-kodeksa, naslednjo je aktivnosti krepitve vladavine prava z utrjevanjem enakosti pred zakonom, četrto je tako imenovana baza pristojnih organov za kazenske zadeve. To so 4 projekti, vsi črpajo iz evropskih sredstev, nekje nad 2 milijona evrov.

Hkrati smo tudi pristopili k skladu za okrevanje in odpornost, kjer čakamo na sprejem pravnih podlag za črpanje finančnih sredstev še za 2 zadevi, in sicer zelene sejne sobe in virtualnega pomočnika. Hkrati pa pristopamo tudi k bodočim večletnim finančnim okvirom v okviru kohezijskih politik 2021-2027, kjer imamo že usklajene in potrjene projekte, čakamo še samo na potrditev le-teh, in sicer ena je virtualna info točka za državljane, drugo pa so e-storitve za podjetja do konca 2027. Torej ta povečanja učinkovitosti poskušamo tudi preko evropskih projektov zagotavljat ne samo iz lastnih finančnih sredstev, temveč tudi iz evropskih programov in kohezijske politike.

Zdaj bi se pa nekoliko samo dotaknil tistega najpomembnejšega dela, ki ga ves čas obravnavamo, to je analitični del, za Državnotožilski svet, ki je pomemben tako za Državnotožilski svet kot tudi za vas. Tukaj smo ugotovili trende gibanja tako kazalcev uspešnosti, učinkovitosti kot gospodarnosti, iz katere je razvidno, da se je učinkovitost nekoliko zmanjšala, še vedno pa večja od tiste v 2018, vendar, kot sem prej dejal, ravno zaradi kadrovskega velika manka na državnih tožilstvih in problematiko, katerim pristopamo, seveda ni moč več pristopati s posamičnimi rešitvami, predodeljevanje spisov po državnih tožilstev in pa premikanje posameznih državnih tožilcev, temveč je treba to pristopiti sistematsko tudi s strani deležnikov v pravosodju in pa deležnikov, ki so tisti, ki zagotavljajo kadrovske vire državnemu tožilstvu. Kot je razvidno iz analitičnega dela, je seveda moč ugotoviti, da so tako po vseh 3 kriterijih, kot je tudi ugotovil Državnotožilski svet v svojem mnenju, uspešni. Seveda na ta način tudi dosegamo pač glede na kadrovsko zasedbo neke rezultate, ki so uspešni glede na popolnjenost. Ne moremo mimo dejstva, da je v bistvu, kar se tiče števila državnih tožilstev, v evropskem povprečju pod povprečjem. In seveda na ta način nekako ne moremo zagotavljati učinkovito hitrejšega dela, za katerega si želimo, saj je kadrovska situacija na vseh državnih tožilstvih zasedenost samo 77-odstotna in iz leta v leto pada. Tako imate tudi na strani, mislim da, 208, mislim da, 232, 234 in 236 in tudi 238 so razvidna tveganja od 2020 do 2027, v kakšni smeri potujemo. Zaradi tega sem izrazil tudi visoko stopnjo zaskrbljenosti kot generalni državni tožilec. Tako da smo tudi glede na dejansko stanje preobremenjeni, prihaja tudi do izgorelosti, težko nadomeščamo državne tožilce. V bistvu državni tožilci funkcionirajo kar, bomo rekli, z več organi v okviru svojega odločanja. V bistvu se nam dogaja, da državni tožilci več ne morejo pokrivat določenih glavnih obravnav glede na dejstvo, da je število sodnikov večje od števila državnih tožilcev, hkrati pa tudi morajo usmerjat delo policije in drugih državnih organov v predkazenskem postopku, sodelovat v preiskavah pred preiskovalnimi sodniki, sodelovat na glavnih obravnavah ter narokih pred razpravljajočimi sodniki kot tudi podajat pritožbe ter sodelovat na morebitnih sejah pred višjimi sodišči. Torej en državni tožilec pokriva in, bomo rekli, servisira kar 4 različne stopnje, seveda ob časovnicah, ki jih ima, in hkrati, da vsi državni tožilci v Republiki Sloveniji, razen z delovnopravnimi omejitvami tudi dežurajo v okviru dežurne službe, torej morajo zagotavljat 24-urno dežurno službo, je to kar preveliko obsežno delo, še posebej glede na to, da so na določene časovne standarde vezani, včasih tudi v urah in seveda ob svojem pripadu povprečnem mesečnem, da imajo državni tožilci tudi še na svojih mizah v povprečju tudi med 25 in 30 izpisov, za katerimi morajo tudi zagotavljat časovne standarde, pomeni veliko število dni in obremenitev.

Tako da delovni urnik državnega tožilca nedvomno ni 8 ur, ampak je kar v povprečju dosti večji, kar tudi sami opominjajo in seveda zagotavljanje le-tega bo potrebno v prihajajočih letih zagotoviti na drugačen način, da bo usklajeno s številom sodnikov z določenim številom omejitev razpravnih dni za državne tožilce, ker ti morajo na drugi strani zagotavljat tudi svojo učinkovitost, zato da pravočasno vlagajo tožilske akte na pristojno sodišče oziroma tudi izdelujejo svoje končne odločitve. Kar se tiče tega kadrovskega dela, seveda poskušamo nasloviti na deležnike ostale, odziva ni bilo. V lanskem letu smo tudi uspešno nekako poskušali zagotoviti tudi in smo vzpostavili mrežo za evropske delegirane tožilce.

Kot veste in ste seznanjeni, evropskih delegiranih tožilcev še ni, postopki stojijo. Prav tako na drugi strani trenutno stojijo tudi imenovanja in napredovanja iz nam neznanih razlogov za 13 državnih tožilcev. Mislim, da bo o tem kaj več povedala tudi predsednica Državnotožilskega sveta. Vsekakor moram poudarit, da če želimo zagotavljati učinkovit kazenski pregon državnih tožilcev, jim moramo poleg materialno-tehničnih pogojev tudi zagotavljati kadrovske vire. Opozorjen sem bil kot generalni državni tožilec tudi s strani vodij, da težko izkoriščajo notranje torej vire oziroma mi znotraj organizacije, saj se že vsa tožilstva ukvarjajo s kadrovskim mankom. Seveda na koncu koncev postaja delo državnih tožilcev ob vsem tem naporu in morebitnih pritiskih tudi morebiti nezanimivo, nemotivirano, zato se večje število državnih tožilcev že prijavlja na sodniška mesta. Težko pa popolnjujemo in pridobivamo kvalitetne državne tožilce znotraj organizacije. Postopki imenovanj so dolgotrajni ali pa tudi na koncu ne pride do le-teh imenovanj, zaradi česar sem še posebej zaskrbljen. Želel bi si, da se zagotovi trajno kadrovsko popolnjevanje in seveda na ta način tudi učinkovitost.

Glede na to, da državna tožilstva sodelujejo tudi z drugimi državnimi tožilstvi iz Evropske unije kot tudi po svetu, jim moramo zagotavljat ves čas aktivnosti 24 ur na dan, tudi ne samo v okviru dežurne službe, temveč tudi drugih aktivnosti, ki so nekoliko skrite. Morebiti bi se videle tudi tam pri osebnih omejevalnih in stvarnih omejevalnih ukrepih, kjer se vidi, koliko priporov je bilo odrejenih in koliko prikritih preiskovalnih ukrepov, od prisluhov, tajnega sodelovanja, tajnega opazovanja in pa vseh ostalih vstopov v zaščitene prostore, koliko teh ukrepov je, ki so dejansko skriti in je vloženo še in še energije državnega tožilca, da lahko zagotavlja v končni fazi kasnejše realizacije pri privodih k preiskovalnemu sodniku. Velikokrat izostane tudi obvestilo, verjetno, da je samo sodelovala policija, ampak veste, državni tožilec usmerja vse te zadeve, vse te realizacije, ki se privajajo, s takšno stopnjo strokovnosti, seveda ves čas je v delu na ta način, da seveda, bomo rekli, pravno vzdržijo vsi ti postopki, ko se privedene pripelje na sodišča in zagotovi tudi preiskovalnim sodnikom dovolj gradiva in utemeljenega gradiva skupaj s policijo seveda, da so postopki uspešni. Tudi velike organizacije in združbe smo v lanskem letu, kot je razvidno iz prikritih preiskovalnih ukrepov, bili uspešni pri njih, zato sem lahko ponosen na državne tožilce, ki v veliki meri tudi s svojo lastno motivacijo in velikim angažmajem zagotavljajo kvalitetno delo. Seveda velikokrat tudi pod moje kritik, morebiti tudi političnih očitkov, vendar tožilci smo in se zavedamo kritike strokovne javnosti, strokovnih kritik, vsekakor pa ne moremo pristajat izključno samo na kritike, ki predstavljajo mejo političnega kritiziranja in na ta način, saj ne prinaša nekakih dodani vrednosti, še posebej, ker smo državni tožilci varuhi zakonitosti in na ta način tudi zagotavljamo pravni red in zagotavljamo tudi na drugi strani kontinuiteto pravne države v okviru svojih tožilskih odločitev, tako, ne samo v kazenskih postopkih kot tudi na 3. stopnji pred vrhovnim tožilstvom, kjer imamo tudi oddelek za civilne in upravne zadeve, kjer smo varuh zakonitosti tudi v okviru civilnih postopkov.

Za na konec bi želel dodati, da sem s skupnim poročilom za leto 2020 zadovoljen. Uspešnost se izkazuje iz leta v leto. Tako da bi jaz zaključil, kar se te predstavitve tiče, in bom kasneje tudi razpoložljiv za posamezna vprašanja.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Naslednja želi besedo morda predstavnica Državnotožilskega sveta? (Da.)

Besedo dajem predsednici Državnotožilskega sveta, Tamari Gregorčič.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem skupaj.

Hvala za besedo.

Torej Državnotožilski svet je o skupnem letnem poročilu državnega tožilstva za leto 2020 razpravljal na 71. redni seji, nato pa na 16. dopisni seji oblikoval in sprejel mnenje, ki vam je bilo posredovano tudi pisno. Glede na to, da ga imate pred seboj, iz tega mnenja torej samo nekaj poudarkov in tistih potrebnih točk, na katerih je potrebno dodatno pokazati, kaj se s tožilstvom dogaja. Torej Državnotožilski svet v svojem mnenju sedaj že tradicionalno pozdravlja kvantitativno nadgradnjo vsebine skupnega letnega poročila, predvsem izrazito nadgradnjo analitičnega dela skupnega poročila, ki vsebuje tudi evalvacijo doseganja okvirnih ciljnih vrednosti kazalnikov za presojo uspešnosti poslovanja in izvajanja politike pregona, kot so določene z merili za uspešnost pregona državnih tožilstev, in sicer upoštevaje 4 skupine, v katera so v skladu z merili razdeljena državna tožilstva. Kljub temu pa je tudi z naše strani še vedno izražena skepsa glede načina poročanja oziroma glede smiselnosti zajemanja izjemno velikega števila statističnih podatkov, saj ta letna poročila v zadnjih letih obsegajo že skoraj 270 strani.

Tako Državnotožilski svet pozdravlja vse aktivnosti, ki so že izvedene v smeri sprememb Zakona o državnem tožilstvu - bomo videli torej, kaj bo – ki pa bodo podlaga za spremembe pravilnika o obliki in navodilu za pripravo letnega programa dela državnega tožilstva kot tudi pravilnika o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva. Poudarjamo v tem delu tudi na potrebnost sistemske uskladitve v prej omenjenih strateških aktih državnega tožilstva oziroma sinhronizacije podatkov, uparjanje teh podatkov, da pravzaprav lahko delamo resnično primerjavo. Državnotožilski svet meni in nekako pogreša analizo vpliva odstotka zavrženih kazenskih ovadb zaradi umika predloga oškodovanca kot tudi deleža bagatelne kriminalitete na dejansko učinkovitost, gospodarnost in obremenjenost državnih tožilstev in seveda posledično državni tožilcev. Gre za tiste zadeve, v katerih ne gre za tako, bom rekla, za pravo vsebinsko presojo v primerih umikov predlogov oškodovancev, pa tudi pri bagatelni kriminaliteti ne gre za neko obsežno oziroma zelo zahtevno problematiko. Seveda pa izražamo zadovoljstvo v smislu nadaljevanja trenda povečanja zlasti deleža izrečenih denarnih kazenskih sankcij. No pa, če se sedaj nekoliko ustavimo pri točki, ki jo je prej že nakazal in nekoliko poudaril generalni državni tožilec.

Državnotožilski svet opozarja, podčrta kritično prenizek odstotek zasedenosti državno tožilskih mest. Gre za trend upadanja v zadnjih letih in je tako skupno število državnih tožilcev na dan 31. 12. 2020 doseglo zgolj 77 % zasedbe, kot jo je za državna tožilstva predvidela odredba o številu mest državnih tožilcev. Torej gre za izredno kritično situacijo, ki pomembno vpliva na delovanje državnega tožilstva kot enega izmed ključnih gradnikov pravosodja. V tem delu je potrebno seveda te podatke ovrednotiti tudi v povezavi s starostno strukturo državnih tožilcev, namreč iz skupnega letnega poročila izhajajo, lahko rečemo, alarmantni podatki, in sicer da je v trenutki kadrovski strukturi 11 državnih tožilcev, ki so stari med 65 in 70 let, torej že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, in 51 državnih tožilcev, ki so stari med 55 in 65 let. To opozarjamo zaradi tega, ker gre za izjemno velik delež vseh državnih tožilcev, ki že po sami naravi stvari razpolagajo z največ izkušnjami, z zgodovinskim spominom, kar pomeni, da gre za kader, ki ga bo ne le težko, ampak praktično nemogoče nadomestiti tudi z vidika postavitve mentorjev mlajšemu kadru.

V zvezi s kadrovsko problematiko Državnotožilski svet, kot je bilo že prej, pritrjuje, da gre za dolgotrajno formalno zapletene razpisne postopke, kar je nekako seveda razumljivo, ker je potrebno upoštevat pomembnost državno tožilske funkcije kot tudi dejstvo, da gre za trajni mandat, to nekako opravičuje dolgotrajnost razpisnih postopkov, vendar pa je izjemnega pomena, da v tej verigi tega postopka vsi opravimo svoje delo promptno, proaktivno, brez nepotrebnega odlašanja, v državno tožilskem žargonu rečemo ažurno. In v tem delu bi se dotaknila nekih statističnih podatkov, ki jih imam pred seboj. Namreč v letu 2020 kot tudi v preteklih letih pred tem je tako generalni državni tožilec kot posamezne vodje državnih tožilstev, kot Državnotožilski svet v tej verigi opravil svojo nalogo.

Zatika se pa v zadnjem gradniku, bi lahko rekli, to je pri imenovanjih posameznih državnih tožilcev. In če vam samo prikažem nekoliko bolj plastično podatke, vam lahko povem, da v trenutni situaciji čakajo na imenovanje 3 vrhovni državni tožilci, na ljubljanskem tožilstvu čakajo na imenovanje 3 okrožni in 4 okrajni državni tožilci, na imenovanje čaka okrožna državna tožilka v Kranju, okrajni državni tožilec v Celju kot tudi višji državni tožilec v Celju in okrajni državni tožilec v Kopru. Jaz imam tukaj skupni seštevek 14, generalni državni tožilec je prej omenil 13. Torej mislim, da gre še več. Zlasti zaskrbljujoče pri teh podatkih pa je to, pred seboj imam razpredelnico, da je vmes prišlo do imenovanj posameznih državnih tožilcev, torej da se državni tožilci imenujejo na preskok. Nerazumljivo mi je, zakaj, če je bil razpis za 2 državna tožilca, je bil eden izmed teh dveh imenovan, torej potrjen, eden pa ne. Težko bi rekli, da gre tukaj za neko, bom rekla, časovno, nek časovni zaplet pri imenovanju. Tak preskok na to ne kaže, temveč gre po mnenju Državnotožilskega sveta za težko razumljive, pravzaprav težko opisljive razloge skozi oči Državnotožilskega sveta, zlasti iz razloga, ker so bili vsi kandidati izbrani izključno na podlagi strokovnosti. Tako v takemu trendu preskakovanja imenovanj posamezne ja, posamezne ne, ne vidimo nikakršnih razlogov, ne želim pa tukaj špekulirat, za kakšne razloge gre. Torej ne glede na tako perečo kadrovsko situacijo, ki seveda se že kaže v izgorevanju državni tožilcev, kar pomenu dodatno slabšanje potem seveda delovanja državnega tožilstva, v kolikor tožilci, ki morajo prevzet nase vse to delo, jim pač tudi energija poide, torej je treba vsakemu gradniku položiti na, bom rekla, na dušo, dajmo imenovat takrat, ko je to naša dolžnost. Ne ozirajmo se na stvari, kaj in kako, ozirajmo se na to, kaj je glavna naloga državnega tožilstva kot gradnika pravosodja kot celote.

Če gledam potem poročilo, skupno letno poročilo kot celoto, pa lahko zaključim, da izkazuje uspešno, učinkovito in odgovorno poslovanje v celotnem letu 2020, posebej glede na specifičnost situacije in kaže na izredno prilagodljivost tudi v tem izrazito specifičnem letu 2020. V vsem tem času je tudi oceniti, da je bila politika pregona državnega tožilstva ustrezno izvajanja. Še enkrat, nujno je potrebno pristopiti k reševanju pereče in kritične situacije glede kadrovske zasedenosti, saj je ta nujni predpogoj za uspešno delovanje državnega tožilstva kot celote, s tem pa tudi širšega celotnega pravosodja, zlasti v tem delu, mislim tudi v smeri zagotavljanja državnih tožilcev na glavnih obravnavah, saj nič ne pomaga, če bomo vložili obtožnice, državnih tožilcev, ki bi te obtožnice lahko zastopali na posameznih sodiščih, ker državnih tožilcev ni, pa ne bo.

Torej hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za pravosodje? (Da.)

Besedo ima državni sekretar, Zlatko Ratej.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Lep pozdrav spoštovanemu generalnemu državnemu tožilcu, spoštovani predsednici Državnotožilskega sveta, spoštovani vodji Specializiranega državnega tožilstva, vodji posebnega oddelka, spoštovanim poslankam in poslancem, ostalim vabljenim.

Danes obravnavate skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2020. Ministrstvo za pravosodje pozdravlja pripravljeno poročilo, ki predstavlja pomemben akt, ki mora biti pregleden in uporaben. Njegova bistvena vsebina je analiza vzrokov za morebitne odklone posameznih državnih tožilcev, tožilstev in ocena doseganja načrtovanih ciljev politike pregona. Ministrstvo ugotavlja, da je skupno poročilo pripravljeno skladno z določili Zakona o državnem tožilstvu in pravilnika o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva, in pozdravlja, da državno tožilstvo skupno poročilo vsako leto vsebinsko in kvalitativno nadgrajuje, kar je v skupnem poročilu v delu za lansko leto še posebej razvidno v analitičnem delu, kjer so grafi in ugotovitve prikazane po med seboj primerljivimi tožilstvi, skladno seveda z merili za uspešnost pregona državnih tožilstev. Opisana nadgradnja analitičnega dela skupnega poročila je nedvomno, nedvoumno daje poročilu dodatno vrednost in ga izboljšuje z natančnejšo primerjavo rezultatov poslovanja po državnih tožilstvih in razlik med posameznimi med seboj primerljivimi državnimi tožilstvi, kar bo pripomoglo k obvladovanju tveganj. Poročilo za lansko leto izkazuje dobro poslovanje državnega tožilstva kljub težkim razmeram, ki smo jim bili priča, saj tako kot druge državne organe in vse podstati družbenega življenja tudi delo državno tožilske organizacije v letu, v lanskem letu zaznamovala epidemija bolezni Covid-19. Lani so državna tožilstva zoper polnoletne osebe proti mladoletnikom in zoper pravne osebe skupaj prejela 27 tisoč 770 kazenskih ovadb. To je 501 ovadbo manj kot leta 2019. V istem času pa so rešila 28 tisoč 472 kazenskih ovadb. Navedeno pomeni, da so državna tožilstva rešila skoraj 702 ovadbi več, kot so jih prejela, kar je 103-odstotna stopnja obvladovanja pripada. In to kaže na dober trend gibanja učinkovitosti dela državnih tožilstev, tožilcev in da se je to tudi nadaljevalo v lanskem letu.

Ministrstvo se zaveda kadrovske problematike državnih tožilstev, zato si prizadeva za njeno rešitev ter daje državnemu tožilstvu podporo v postopkih za dodatno kadrovsko okrepitev državnih tožilstev, v postopkih imenovanj državnih tožilcev vedno ministrstvo deluje proaktivno, brez nepotrebnega odlašanja. Kot izhaja iz skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2020, je državno tožilstvo s to podporo zadovoljno. Postopki glede na številne deležnike terjajo svoj čas, zato je z namenom, da se zagotovi optimizacija postopkov imenovanj državnih tožilcev, ministrstvo pripravilo tudi spremembe Zakona o državnem tožilstvu, s katerimi se postopek imenovanja državnih tožilcev približuje postopku imenovanja sodnikov, pri tem se pa krepi tudi vloga Državnotožilskega sveta pri kariernem napredovanju državnih tožilcev na način, da se postopek v primeru napredovanja državnih tožilcev na višje državno tožilsko mesto zaključi pri Državnotožilskem svetu. Seveda pa obstaja še vedno posebna ureditev za napredovanje v naziv vrhovnega državnega tožilca, kjer ostaja še vedno ta vloga vlade in Ministrstva za pravosodje neokrnjena. Predlaga se tudi opustitev v tej pripravljeni bodoči noveli opustitev faze podaje pripomb kandidata na mnenje vodje državnega tožilstva in predvideni so tudi drugi pospešitveni ukrepi, kar pa bo vse prispevalo k racionalizaciji postopka kariernih imenovanj, v posledici pa tudi racionalizaciji postopka za nova imenovanja, ki glede na ustavnopravni položaj državnega tožilstva v sklepni fazi še vedno ostaja v pristojnosti vlade.

Z namenom večje fleksibilnosti pri načrtovanju kadrovske politike ter večje učinkovitosti pri organizaciji dela in poslovanja državnega tožilstva smo tudi pripravili spremembo, kjer bi se opustilo normativno predpisovanje največjega dovoljenega števila mest državnih tožilcev v posameznih nazivih ter uvedli eno vrsto naziva državnega tožilca na 1. stopnji. To, zlasti ta slednji ukrep bi omogočil prožnejše odzivanje vodje državnih tožilstev na dinamiko pripada zadev iz okrajne in okrožne pristojnosti ob upoštevanju razpoložljivih kadrovskih virov, vključno z učinkovitejšo izenačitvijo obremenitve in izrabe kadrovskih virov. Zdaj glede samih postopkov imenovanj je bilo v lanskem letu imenovanih 15 državnih tožilcev, 3 državni tožilci pa so bili imenovani še v letošnjem letu. Trenutno je v teku približno še 20 razpisnih postopkov za različna državno tožilska mesta, ki so v različnih fazah. Sodelovanje Ministrstva za pravosodje z državnimi tožilstvi poteka na področju pravosodne uprave in na zakonodajnem področju Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z Vrhovnim državnim tožilstvom zagotavlja ustrezne materialne, organizacijske in ne nazadnje tudi normativne pogoje za delo državnih tožilstev. Lani so bile sprejete številne zakonodajne spremembe. Sprejeta je bila novela Zakona o državnem tožilstvu, s katero se zasleduje skladnost, zakonitost in izvršljivost uredbe, Evropske uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, to je Eurojust. Odpravile so se nepravilnosti, ki jih je pri izvajanju in beleženju pripravljenosti in dežurstva državnega tožilstva ugotovilo Računsko sodišče. Sprejeta je bila tudi novela Zakona o kazenskem postopku, ki je zagotovilo procesne pogoje za delovanje Evropskega javnega tožilstva, kar nam seveda nalaga evropska uredba. Evropski javni tožilec bo stvarno pristojen za pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije, in drugih, z njimi povezanih kaznivih dejanj. Obsežen sklop sprememb predstavljajo spremembe, ki zadevajo položaj in pravice mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. V noveli smo namreč implementirali tudi direktivo Evropske unije, ki ureja minimalna procesna jamstva za mladoletne osumljence in obdolžence v kazenskem postopku. Marca letos je bil tudi sprejet Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in v njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke. Zakon opredeljuje postopek v hiši. Vključuje zaslišanje v ločenem prostoru, ki se začne na podlagi odredbe sodišča. Zaslišanje bodo posneli, tako da otroku ne bo treba več zaslišanj, treba na več zaslišanj pri različnih strokovnjakih. Prav zmanjšanje števila zaslišanj pa je po mnenju vlade ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletnikov. Postopek v hiši pa vključuje tudi krizno podporo in psihosocialno pomoč.

Še beseda glede zagotavljanja ustreznosti pogojev za delo. Vrhovno državno tožilstvo se je letos preselilo na novo lokacijo. Državni tožilci in državno tožilsko osebje so tako dobili sodobne in funkcionalne prostore, ki bodo pripomogli k optimizaciji delovnih procesov. Ministrstvo za pravosodje je pripomoglo k urejanju večletne prostorske stiske Vrhovnega državnega tožilstva ter tudi seveda Specializiranega državnega tožilstva, posledično pa tudi prostorske stiske posebnega oddelka in na novo vzpostavljenega Urada evropskih delegiranih tožilcev. Tudi sicer je v poročilu opazen napredek na tem področju, saj smo se na ministrstvu lotili reševanja prostorske problematike in zagotavljanja ustreznosti razmer za delo v okviru finančnih zmožnosti in prioritet. Že vse od leta 2015, ko je bilo na ministrstvu zagotovljenih več sredstev za pravosodne organe, pa poteka tudi obnova voznega parka. Vsako leto se tako namenja del sredstev tudi nabavi novih vozil, in sicer glede na prioritete, postavljene glede na starost voznega parka, prevoženih kilometrov posameznih vozil, iztrošenosti vozil in organizacijskih zahtev. Prav tako je v zadnjih letih potekala intenzivna posodobitev informacijske tehnologije na državnih tožilstvih. Kljub vsem težavam, ki pa pestijo državna tožilstva, ministrstvo pozdravlja, da si državno tožilstvo kot celota in posamezna državna tožilstva prizadevajo in dosegajo zastavljene cilje in dobre rezultate, predvsem pa, da izkazujejo sposobnost prilagoditve razmeram in novim načinom dela. Hkrati poročilo tudi ponuja izhodišča za nadaljnje delo Ministrstva za pravosodje, tako v delu opravljanja zadev pravosodne uprave in v tem okviru zlasti zagotavljanja materialnih pogojev za delo tožilstva kot tudi seveda v delu priprave zakonodajnih sprememb. Toliko zaenkrat z moje strani.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnica Državnega sveta? (Da.) Besedo ima državna svetnica, Bojana Potočan.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem navzočim!

Komisija za državno ureditev Državnega sveta se je na 53. seji seznanila s skupnim poročilom in je pohvalila njegovo pripravo ter bogato vsebino. Glede na izpostavljenost kadrovske problematike je tudi komisija izrazila zaskrbljenost nad slabo zasedenostjo državno tožilskih mest, ki žal vsako leto še pada in kljub temu, da vsako leto poslušamo opozorila na to temo. Kot so dejali nekateri člani komisije, to kaže na ignoranco politike, ki se vleče že leta. Tako se šibi pravno državo in vedno bolj otežuje možnost učinkovitega dela tožilstva, saj kadrovski primanjkljaj ne more trajati v nedogled. Zato bi bile nujne jasne odločitve, tudi zakonodajne spremembe, da bi se rešil ta pereč problem.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj bomo prešli na razpravo članic in članov odbora.

Najprej pa še preberem eno pooblastilo, in sicer Gregor Perič na seji nadomešča mag. Dušana Verbiča iz Poslanske skupine SMC.

Kot prvi dajem besedo poslanki Tini Heferle.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Lep pozdrav vsem gostom, kolegice in kolegi!

Ja, kot vsako leto tudi letos v bistvu vse pohvale za takšno poročilo, ki ga imamo danes pred seboj. Kdor ga je prebral, je lahko videl, da vsaj po mojem mnenju tožilstvo v naši državi v vseh razmerah, s katerimi se pač sooča, je učinkovito, se pač trudijo po svojih najboljših močeh in v bistvu tudi iz poročila lahko vidimo posamezne segmente, kjer tožilstvo v resnici je uspešno. Ob vseh teh uvodnih predstavitvah ne bom jaz dolgovezila. Bi se pa rada nekako na 3 segmente navezala z nekim svojim komentarjem, pa morda tudi s kakšnim vprašanjem za goste kljub temu, da so v veliki meri že praktično pokomentirali in povedali svoje mnenje o vsem tistim, kar bom, o čemer bom razpravljala. Zdaj, povsem razumljivo je zaradi seveda Covid situacije, da je bila pač opažena mednarodna dejavnost državnega tožilstva v neki okrnjeni obliki. Sem pa zasledila tudi v poročilu, da je državno tožilstvo, se pravi Vrhovno državno tožilstvo gostilo evropsko generalno tožilko v mesecu januarju, kjer je bila glavna tema pogovora seveda vzpostavitev vseh potrebnih mehanizmov in pogojev za to, da bi Evropsko javno tožilstvo, s tem mislim 2 delegirana tožilca, tudi v Sloveniji zaživelo. Vsi vemo, kako je s to zadevo, kjer se stvari zapletajo oziroma zavlačujejo.

Zato ne bom na dolgo in široko o tem. Bi pa vseeno morda vprašala generalnega državnega tožilca, če so ti pogovori z evropsko glavno tožilko še vedno vzpostavljeni oziroma pač kakršenkoli kontakt na to temo, kako v bistvu v Evropi gledajo na celotno nastalo situacijo, ki je bizarna. V Sloveniji vidimo, da se pač zavlačuje s posredovanjem predloga za imenovanje 2 delegiranih evropskih tožilcev zgolj in samo zaradi neke politične igre predsednika vlade. In me predvsem tukaj zanima, če ste na tožilstvu opazili ali pa zaznali kakršnekoli posledice zaradi vsega tega nastale, zaradi vse te nastale zmede. Zdaj, zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da še vedno stojijo nekatera imenovanja oziroma nekatera napredovanja državnih tožilcev. Jaz mislim, da tukaj ni odveč, če znova in znova vsi poudarjamo to in upamo, da bo vendarle nekje nekdo pa prisluhnil vsem tem opozorilom. Zakaj je ta situacija nevarna? Tako kot je rekla predsednica Državnotožilskega sveta, je zaskrbljujoče predvsem to, da se imenuje tožilce z nekim preskakovanjem, se pravi nekateri tožilci, 14 jih je, smo slišali danes, čakajo na imenovanje ali pa napredovanje že več kot pol leta, praktično bo zdaj zdaj že 1 leto, medtem ko drugi brez kakršnihkoli zapletov pridejo do imenovanja ali pa do napredovanja. In to je zaskrbljujoče s tega vidika, ker v neko tako organizacijo, kot je državno tožilstvo, dopuščamo politične vplive seveda preko teh imenovanj. Vemo, kdo imenuje državne tožilce in kakšni vse so lahko politični pritiski na tem področju, seveda neposredni ali pa tudi posredni. Vse to, kar je omenil že gospod Šketa, vpliva na v bistvu kakovost in delovanje državnega tožilstva. Glede na to, da je kadrovski primanjkljaj velik, vsi današnji gostje so v bistvu v en glas to poudarjali. In me veseli tudi, da je Državni svet izrazil svojo zaskrbljenost glede kadrovske politike in glede ignorance do tega problema, ki je v bistvu, jaz ne bi rekla, da jo politika temu problemu namenja, ampak bolj eksaktno, vlada ignorira to problematiko kadrovsko pri tožilcih. Tako da tukaj res ni odveč, če znova in znova poudarjamo, da to ni v redu, to ni okej, s tem se politizira državno tožilstvo, ki je, kot vemo, po Ustavi samostojna in neodvisna služba in kot taka bi si zaslužila večje spoštovanje s strani te vlade. In zame je res nesprejemljivo, da se z neko politizacijo zavlačuje pri imenovanjih državnih tožilcev, da se konec koncev Slovenijo v Evropi predstavlja kot neko problematično državo, ki ne spoštuje vladavine prava, niti svojega pravnega reda niti evropskega pravnega reda s tem, ko kar tako na počez razveljavi izbirni postopek, ki je v skladu z vsemi zakonskimi normami bil izpeljan korektno, legitimno in predvsem zakonito. Meni res ni vseeno, da se o Sloveniji dandanes pač govori v Evropi to, kar se govori. Zdaj glede, to bo pa moj zadnji komentar, glede vseh naštetih zakonskih sprememb, ki smo jih v bistvu tekom leta sprejeli, bi pa izpostavila zakonsko spremembo, se pravi Zakona o državnem tožilstvu, ki je uredila tako, da za zavrženje ovadbe pri kaznivih dejanjih, kjer predpisana kazen znaša več kot 3 leta zapora, je sedaj potreben sopodpis vodje tožilstva, ko nek tožilec oceni, da bi kazensko ovadbo zavrgel.

Zdaj glede na vsa opozorila, ki smo jih lahko poslanci slišali ob sprejemanju te novele s strani državnega tožilstva, me predvsem zanima, se pravi opozorila so bila v smeri, da takšna sprememba, prvič, niti ni potrebna, drugič pa, tudi nekako posega v neko neodvisno delo posameznega tožilca, ki presoja nek kazenski primer. V tej vezi me zanima, kako je ta sprememba vplivala na delo do sedaj, če je že kaj, če so sploh že kakšne posledice. Kako v bistvu ocenjujete, da bo ta sprememba vplivala na neko obremenjenost državnih tožilcev, če vemo, da bo potrebno neko zadevo, o kateri se bo odločalo, dati v odločanje še dvema tožilcema, ki bosta mogla, če bosta želela strokovno presodit, zadevo ornk naštudirat, kar pomeni dodatne obremenitve, kar pomeni dodatno delo tam, kjer ga sicer po moji oceni niti ne bi bilo potrebno nekako urejat in uzakonit. Tako da to so neke 3 ključne zadeve, ki se mi zdijo ta hip, kar se tiče delovanja državnega tožilstva, najbolj pomembne. Kot rečeno, smo sicer že slišali iz uvodnih predstavitev vaša mnenja in komentarje, ampak ni odveč, če to znova in znova ponavljamo, ker morda pa kje na Ministrstvu za pravosodje naleti na kakšna plodna tla.

Hvala.