Spoštovani članice in člani komisije, ostali prisotni lepo pozdravljeni!

Pričanjem 28. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, gospod Robert Polnar in pa Luka Mesec.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo danih predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - JAVNA NAROČILA V ZDRAVSTVU IN IZSTOP PETIH ČLANOV IZ DELOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO SPREMEMB SISTEM JAVNEGA NAROČANJA V ZDRAVSTVU.

Poslanske skupine SAB, LMŠ, SD in Nepovezani poslanci so 26. maja 2021 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovile zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo Poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Nepovezani poslanci s predlogoma sklepom, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

Na sejo so bili vabljeni mag. Alenka Bratušek v imenu predlagateljev zahteve, Jelka Godec, državna sekretarka v Kabinetu predsednika Vlade, mag. Andrej Šircelj, minister za finance, ki se je opravičil, Janez Poklukar, minister za zdravje, ki se je opravičil, z nami pa je državni sekretar mag. Franc Vindišar, Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, profesor dr. Marko Noč iz Skupine Zdravstvo.si, dr. Blaž Mrevlje, nekdanji član delovne skupine Ministrstva za zdravje in član skupine Zdravstvo.si dr. Erik Brecelj ustanovni član skupine Zdravstvo.si, mag. Gorazd Kalan nekdanji član delovne skupine Ministrstva za zdravje in član skupine Zdravstvo.si, prof. dr. Simon Podnar nekdanji član delovne skupine Ministrstva za zdravje in član skupine Zdravstvo.si, ki se je opravičil, docent dr. Matija Jurij Kališnik nekdanji član delovne skupine Ministrstva za zdravje, član skupine Zdravstvo.si, docent dr. Andrej Vranič, nekdanji član delovne skupine Ministrstva za zdravje, član skupine Zdravstvo.si, dodatno pa je bila na sejo vabljena tudi mag. Simona Hribar Motore, vodja delovne skupine za pripravo predlogov sprememb postopkov javnega naročanja za področje zdravstva in vodja Sektorja za investicije in javna naročila na Ministrstvu za zdravje, ki pa se je tudi opravičila. Preden nadaljujem mi dovolite, da preberem še dve pooblastili in sicer iz Poslanske skupine Nepovezani poslanci, gospa Janja Sluga kot članica sodeluje na seji komisije in pooblastilo Poslanske skupine LMŠ, gospa Andreja Zabret nadomešča poslanca gospoda Braneta Golubovića.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnica predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazložiti zahtevek za sklic, v nadaljevanju pa bodo dobili besedo vabljeni, nato pa sledi razprava članic in članov komisije.

Besedo dajem predstavnici predlagatelja mag. Alenka Bratušek.

Izvolite.

Hvala in lep pozdrav vsem gostom, potem pa tudi vsem kolegicam in kolegom!

Zakaj smo se odločili za sklic Komisije za nadzor javnih financ na temo javnih naročilo v zdravstvu, če skrajšam? Zato, ker poznamo podatke različne jaz ne bom špekulirala ali se v zdravstvu izgubi, izpuhti oziroma konča v žepih tam, kjer ne bi smelo milijon, 10 milijonov, 100 milijonov nekateri tisti bolj pogumni so govorili celo o milijardah, ampak vsakega evra, ki se v zdravstvu izgubi je škoda.

Drugo dejstvo je, da Vlade v zadnjih 20-letih na tem področju nismo uspele narediti pravzaprav nobenega dobrega, pravega koraka v smer, ki bi stvari izboljšal to je dejstvo in tukaj smo lahko kritični in moramo biti tudi samokritični.

Tretje dejstvo je, da je praksam, ki jih več kot očitno v našem zdravstvenem sistemu poznamo treba narediti konec. Jaz sem zelo razočarana, da si gospa Jelka Godec ni vzela časa, da bi bila z nami. Zakaj? Zato, ker je v prejšnjem mandatu na enem konkretnem primeru, ki smo si ga pravzaprav edinega bolj od blizu pogledali in spoznavali tudi v Državnem zboru to so nepravilnosti pri nabavi žilnih opornic. Gospa Jelka Godec je bila takrat bom rekla polna obljub kaj vse je v zdravstvu treba narediti, kaj vse bodo v zdravstvu naredili in spremenili in priznam, da me je to, da je odšla iz poslanskih klopi v Kabinet predsednika Vlade navdalo z nekim upanjem, da sedaj bomo pa tem praksam, ki jih v Slovenijo poznamo že predolgo res naredili konec. Danes je na žalost očitno škoda njenega časa, da bi povedala kaj je do sedaj bilo narejenega, ker 15 mesecev ni tako malo in kaj se bo, če sploh kaj naredilo v prihodnosti na tem področju. Skratka, to je še eden primer, kjer je bilo v preteklosti veliko besed sedaj, ko pa so škarje in platno v njihovih rokah pa rešitev na žalost ni. Konkretni primeri bom rekla, kar izčrpavanja zdravstvenega sistema, zaradi takšnih in drugačnih naročil so navedeni v sklicu, jih ne bom ponavljala. Omenila sem že eno mogoče celo najbolj razvpito to so žilne opornice, kjer so bile cene nabav večkrat za večkratnik različne od ene bolnišnice do druge bolnišnice in seveda bom omenila tudi največjo afero te Vlade to je nabava zaščitne opreme v času epidemije, kjer je pa ta zgodba še eskalirala. Z velikim začudenjem smo pred nekaj časa pred nekaj tedni prebrali novico v enem od dnevnih časopisov vsaj jaz v tem, potem pa so to povzemali vsi mediji, da 5 strokovnjakov, zdravstvenih strokovnjakov zapušča skupino, ki naj bi naredila red na področju javnih naročil v zdravstvu, ustanovil jo je takratni v. d. minister za zdravje to je gospod Janez Janša in pravzaprav razen tega, da smo lahko prebrali, da ni njihovi predlogi niso bili upoštevani kaj veliko več v medijih nismo uspeli zaslediti, zato bi si predlagatelji te seje želeli slišati kaj so bili tisti predlogi konkretno, ki jih najprej delovna skupina ni želela upoštevati, kaj so tiste ključne stvari, za katere strokovnjaki pa to ne strokovnjaki s področja javnega naročanja, ampak eminentni zdravstveni strokovnjaki, ki jaz verjamem, da imajo v svojem življenju in v svojem delovnem času gromozansko veliko obveznosti z izvajanem osnovnega poklica to je z zdravljenjem in je bolj ko ne je bila njihova dobra volja, da sodelujejo v tej skupini in pomagajo državi narediti res skratka želimo si slišati kaj so tiste stvari, ki so bile predlagane, za katere vi strokovnjaki mislite, da bi jih bilo treba uzakoniti, da bi stvari lahko tekle tako kot v drugih normalnih državah demokratičnih tečejo.

Seveda imamo, bom rekla, hkrati s tem še eden paradoks, da smo 22. 4. s strani Vlade dobili novi predlog, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju, kjer seveda ni niti črke niti črke o tem kaj bomo, bi bilo treba na področju zdravstva narediti. Predlagatelji smo predlagali seveda tudi dva sklepa. Prvi upam, da se bomo res seznanili z razlogi za odstope strokovnjakov iz delovne skupine Ministrstva za zdravje. Drugi sklep pa, da zavezujemo Vlado, da v roku dveh mesecev pripravi neke konkretne rešitve sprememb sistema javnega naročanja seveda na področju zdravstva v izogib nadaljnjim preplačilom medicinske opreme in v korist bolnikov in jih kot sem že rekla v Državnem zbor predstavita v roku dveh mesecev. Jaz mislim, da je to področje, kjer bi morali znati stopiti skupaj in tem slabim praksam, ki mečejo zelo slabo luč na zdravstveni sistem kljub temu, da je naš zdravstveni sistem vrhunski, odličen, naše storitve so svetovno primerljive ne bom danes o čakalnih vrstah, ki so naslednji problem, ampak denar, ki se izgubi oziroma konča v nepravih žepih na področju javnega naročanja bi seveda vsekakor lahko pripomogel k temu, da bi čakalne vrste v zdravstvu bile krajše.

Hvala tistim, ki ste z nami in upam, da nam boste povedali kaj so tiste stvari, ki bi to veliko slovensko bolečino lahko pomagala pozdraviti.

Hvala lepa, mag. Bratušek.

Sedaj dajem besedo predstavnikom Vlade. Kdo želi besedo?

Mag. Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, cenjeni gostje!

Področje nabav v zdravstvu že več let predstavlja izzive in potencialna koruptivna tveganja. S tem se je ukvarjalo že več Vlad, več Državnih zborov, preiskovalnih komisij in več ministrov za zdravje. Posledične so bile izvedene številne aktivnosti, ki pa na žalost v večini primerov niso prinesle pozitivnih sprememb, ampak morebiti samo še večje težave in višje cene kot primer skupna javna naročila zdravil medicinskih pripomočkov leta 2016 in 2018, zato preuranjeno sprejemanje odločitev z novimi ukrepi, ki v praksi s področja javnih naročil niso preverjeni oziroma preizkušeni ni smiselno niti ni racionalno. Potrebno je k reševanju problema pristopiti sistemsko in predvsem na manjših primerih v prvi vrsti preveriti učinkovitost in uspešnost predvidenega ukrepa šele na podlagi uspešno izvedenega pilotnega projekta pa temu primeru sprejeti splošne ukrepe, ki bodo veljali za vse naročnike. Za namen sprememb postopkov javnega naročanja za področje zdravstva je bila 17. februarja 2021 imenovana delovna skupina, katere naloga je bila, da pripravi predlog sprememb postopkov javnega naročanja za področje zdravstva in jih posreduje ministru za zdravje ter ministru pristojnemu za javna naročila, ki omenjene predloge po presoji upoštevata pri pripravi zakonodajnih sprememb s področja zdravstva. V delovno skupino so bili imenovani strokovnjaki s področja javnega naročanja Ministrstva za zdravje, Ministrstva za javno upravo, predstavnik Vlade Republike Slovenije in tudi predstavniki Zdravstva.si. Področje javnega naročanja blaga, storitev in gradenje je zakonsko urejeno z manjšimi ali večjimi spremembami že več kot 20 let. Slovenska zakonodaja na tem področju je harmonizirana s pravnim redom Evropske unije. Javni zdravstveni zavodi, bolnišnice izvajajo zdravstveno dejavnost v skladu z veljavno zakonodajo in v pravnem prometu delujejo kot samostojne pravne osebe.

Kumulativni strošek nabave zdravil in medicinskih pripomočkov na letnem nivoju znaša cca 400 tisoč evrov, od tega približno 250 tisoč je namenjeno za zdravila, preostanek za medicinske pripomočke. V okviru delovne skupine so predstavniki Zdravstva.si predstavili naslednja predloga: obvezna pridobitev referenčnih cen medicinskih pripomočkov doseženih v drugih državah Evropske unije in njihova uporaba za zamejitev cen v postopkih javnega naročanja medicinskih pripomočkov in izvajanje javnega naročanja z obvezno uporabo e-dražbe za medicinske pripomočke. V okviru obstoječe zakonodaje je elektronska dražba posebna metoda oddaje javnega naročila, ki se lahko vključi v vseh postopke javnega naročanja razen v konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije in postopek s pogajanji brez predhodne objave. Uporabi pa se lahko tudi za odpiranje konkurence med ponudniki vključenimi v okvirne sporazume ali dinamični nabavni sistem. Izvede se tako, da se po javnem odpiranju ponudb tekmujejo med seboj za pridobitev javnega naročila tako, da do roka, ki ga določa naročnik nižajo vrednost prvotno predložene ponudbe oziroma ponudbo iz prejšnjega kroga dražbe. Delovna skuina je obravnavala predlog e-dražbe za medicinske pripomočke, ki so ga podali predstavniki Zdravstvo.si, ki pa se razlikuje od e-dražbe opredeljene v Zakonu o javnem naročanju. Njihov predlog je bil, da se e-dražbo določi kot obvezni in edini postopek za javno naročanje medicinskih pripomočkov, ker pa se izvaja na elektronski način je potrebna tudi predhodna izdelava novega programskega orodja. V primeru sprejetju tega predloga bo pri oblikovanju zakonodajnih rešitev potrebna zagotoviti, da ne bo neskladje ali nasprotje z Zakonom o javnem naročanju v Direktivi 2014/24 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. februar 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18 namreč ni podlag za kreiranje novih postopkov na nivoju nacionalnih zakonodaj s področja javnega naročanja.

Na podlagi navedenega je bil na delovni skupini podan predlog, da se oba predloga v praksi preverita in po potrebi modificirata pred njunim sprejetjem oziroma potrditvijo pa je vsekakor preden se sprejme odločitev, da se jo posreduje resornima ministroma za zdravje in javno upravo. Menimo, da je glede obeh predlogov potrebno opraviti preverjanje v praksi, v okolju dejanskega javnega naročanja z vzpostavitvijo testnega obdobja, v katerem bi bolnišnice bile obvezane, na podlagi odloka Vlade za določene izbrane medicinske pripomočke izvajati e-dražbo, s čimer bi se preverila njena funkcionalnost in učinkovitost. Z vidika porabe časa za prevetritev danih predlogov v tesnem obdobju pa to ne pomeni izgube časa, saj bi ob ugodnih rezultatih lahko bil to že začetek trajnega obveznega uporabljanja e-dražbe, ki bi ob hkrati izdelavi programskega orodja in s sprejemom potrebnih dopolnitev zakonodaje v nadaljevanju samo še razširili na ostale medicinske pripomočke, ki jih nabavljajo bolnišnice. Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog optimizacije nabave za potrebe bolnišnic, ki temelji na povezovanju bolnišnic pri nabavah.

Glede na navedeno, ministrstvo izvaja naslednje aktivnosti; Prvič. V sprejem Vladi je pripravilo predlog sklepa, na podlagi katerega se izvede pilotni projekt, v katerem morajo naročniki bolnišnice od 1. 7. 2021 do 31. 12. 2022 za vsa nova javna naročila izvajati javno naročanje z vključitvijo elektronske dražbe skladno z ZJN-3 za vse medicinske pripomočke razreda 3. Gre za vse medicinske pripomočke, ki se vgrajujejo v telo pacientov. Javni zdravstveni zavodi so dolžni kvartalno poročati Ministrstvu za zdravje ob poteku javnega naročanja z elektronsko dražbo in podati končno poročilo o učinkih javnega naročanja do konca februarja 2023.

Drugič. Z združenjem zdravstvenih zavodov bo v juniju 2021 sklenjen dogovor o medsebojnem sodelovanju pri nadgradnji enotne baze cen, ki jo imamo v Republiki Sloveniji tako imenovani intravizor. Baza cen se bo nadgradila z namenom, da postane učinkovitejše orodje pri nadzoru cen, ki jih dosega posamezna bolnišnica za posamezen medicinski pripomoček, saj se bo z analizami lahko določalo predmete skupnih naročil in povezovanje bolnišnic pri skupnih nabavah.

Tretjič. Ministrstvo pripravlja poziv bolnišnicam v tujini skupaj je na seznamu 29 držav več kot 70 javnih bolnišnic za posredovanje referenčnih cen posameznih medicinskih pripomočkov. Vse javne bolnišnice bo ministrstvo pozvalo k pridobitvi referenčnih cen kot zahtevek za informacije javnega značaja.

Četrtič. Priprava metodologije izračuna referenčne cene iz intravizorja in pridobljenih cen iz tujine, postopna nadgradnja šifrantov v intravizorju, proučitev možnosti predlagane e-dražbe s strani zdravnikov.si za evidenčno naročanje.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo še kdo? (Ne.) Od ostalih vabljenih želite besedo prof. dr. Marko Noč.

Izvolite, imate besedo. Prosil bi vas pa vseeno, če se na uvodu še enkrat sami predstavite, zaradi magnetograma seje. Hvala.

[Marko Noč, skupina Zdravstvo.si.]

Zahvaljujemo se za to povabilo na to sejo. V imenu celotne skupine bom pa podal naslednjo izjavo v zvezi s to temo.

Znana korupcijska afera s preplačevanjem žilnih opornic, ki je bila že omenjena v letih 2012 do 2014 je pokazala, da je bila cena iste žilne opornice istega proizvajalca nabavljena preko slovenskih zastopnikov tudi do trikrat višja kot v razvitih in najmanj korumpiranih članicah EU, pri čemer imajo te države istočasno vsaj dvakrat višji letni dohodek na prebivalca kot Slovenija. Ker podobne cenovna razmerja veljajo in še vedno veljajo za večino ostalih zdravil medicinskih pripomočkov, naprav in potrošnega materiala bi s postavitvijo normalnih evropskih cen slovenskemu zdravstvu in bolnikom po naših ocenah na letni ravni lahko prihranili več 100 milijonov evrov. Klasičen izgovor slovenskih zastopnikov, češ, da je slovensko tržišče premajhno za doseganje podobnih cen ne vzdrži. Tudi slovensko avtomobilsko tržišče je bilo v letu 2018 to sem osebno preveril kar 47-krat manjše kot je nemško pa isti avtomobil v Sloveniji ni bil bistveno dražji kot v Nemčiji. Ker slovenski zastopniki kljub temu še vedno vztrajajo na neprimerljivo višjih cenah zdravil, medicinskih pripomočkov naprav in potrošnega materiala mora, zato Slovenija nujno izkoristiti svoje članstvo v EU, ki prinaša tudi eno izmed najbolj ključnih pridobitev to je enotni evropskih trg z / nerazumljivo/ prostim pretekom blaga. To omogoča, da lahko država Slovenija ali posamezne zdravstvene ustanove brez carin in administrativnih ovir kupujejo izdelke tam v Evropski uniji, kjer je zanje naj ceneje in naj ugodneje. Od vladajoče politike in ve se katere stranke ste bile od leta 2012 na oblasti smo, zato opravičeno pričakovali, da se bo po aferi z žilnimi opornicami področje nabav v zdravstvu prioritetno in sistemsko uredilo.

Pričakovali smo, da bo Slovenija izkoristila instrument enotnega evropskega trga ter tako na letni ravni proučevala prej omenjenih milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, ki bi ga seveda lahko takoj uporabila za razvoj sodobnega evropskega javnega zdravstva, o čemer tudi lahko še debatiram kaj je to. Žal motiva in volja vladajočih koalicijah po takšnih spremembah zakonodaje nikoli ni bilo in to kljub večletnim pritiskom takratni opoziciji je preko parlamentarne preiskovalne komisije, poslanskih vprašanj in javnosti. Ko je marca 2020 oblast prevzela prejšnja opozicija smo v naši skupini upravičeno pričakovali, da se bo prioritetno lotila zakonskega urejanja tega področja. Žal je vmes prišla tudi epidemija Covid-19 in s tem pričakovana in upravičljiva zamuda. Naš optimizem je dobil dodatni zagon, ko je bila v letošnjem letu na Ministrstvu za zdravje ustanovljena delovna skupina za pripravo sprememb javnega naročanja na področju zdravja. Epilog žal dobro poznate. Po treh mesecih in 7 sejah smo predstavniki Zdravstva.si spoznali, da predlog, ki bi ga bil pripravljen podpreti zaposleni na ministrstvih ne bi upošteval naših ključnih predlogov in bi zato zgolj ohranjal status quo, zato smo iz delovne skupine izstopili. O tem obvestili slovensko javnost naš predlog pa dali na voljo vsem na naši spletni strani.

Kje smo danes? To, da je izredna seja sklicana na zahtevo strank, ki so bile na oblasti od 2012 do 2020 in v tej smeri niso naredile nič jemljemo kot dobrodošlo spoznanje njihove lastne zmote. Po drugi strani pa za enkrat tudi politična opcija, ki je prej opravičeno kritizirala obstoječe stanje ključnih sprememb ni uvedla. Zakaj je temu tako nas niti ne zanima. Smo pa prepričani, da zdravstvo ni ne desno ne levo, ampak od vseh nas in predvsem za vse nas. Zdravniki, ki so zagovorniki bolnikov in vsem dostopnega javnega zdravstva, zato od vseh parlamentarnih strank pričakujemo in tudi zahtevamo, da postavite javni interes, odnos do davkoplačevalskega denarja in interes slovenskih bolnikov na dnevno politične igre ter da strokovno ustrezen zakon čim prej vložite v zakonodajni postopek in ga prioritetno sprejmete. Zato tudi pred to komisijo in vso slovensko javnostjo ponavljamo ogrodje našega predloga za novi Zakon o javnih naročilih v zdravstvu, ki bi Sloveniji prinesel normalne evropske cene, zato bom navedel štiri točke.

Prvič. Pridobitev uradnih referenčnih cen na enotnem evropske trgu za konkretne pripomočke, kar mora preko ustaljenih diplomatskih poti pridobiti organ v sestavi Vlade. Predlagamo povprečje cen v Nemčiji in ene ali več Skandinavskih držav, saj so tam cene, zaradi nizke stopnje korupcije praviloma najnižje na področju EU. Z referenčnimi cenami država pridobi zgolj dopustne cene, ki jih domači zastopniki ne smejo prekoračiti. Če bi se domači zastopniki kot vemo iz preteklosti prijavljali z višjimi ponudbami lahko država ali posamezne ustanove željenih produkt kupijo na prostem evropskem trgu.

Druga točka. Obvezna elektronska dražba pod okriljem ustreznega državnega organa v slovenščini, vendar prevedena v glavne evropske jezike: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina in objavljena na ustreznih mednarodnih portalih z naslednjimi elementi. Prvič, strokovna specifikacija artikla. Drugič, uradna referenčna cena Republike Slovenije. Tretjič, oddaja zavezujočih ponudb z nerazkritimi ponudniki in prehodno določenim časovnim trajanjem e-dražbe. Štiri, združevanje naročil z namenom doseganja večjih količin in nižjih dobavnih cen. Pet, učinkovite sankcije kršiteljev in pravna zaščita ponudnika iz področja EU preko države Slovenije. Ob objavi e-dražbe je potrebno aktivno iskanje in privabljanje ponudnikov iz enotnega evropskega trga tako s strani kupca kot tudi slovenske gospodarsko diplomatske mreže preko veleposlaništev.

Tretja točka. Pravna zaščita ponudnika iz področja Evropske unije. Ker je pričakovati, da bo zastopstvo proizvajalca za Evropo poslušalo uveljaviti teritorialno načelo in pri prodaji na slovenski trg ovirati cenejše ponudnike iz drugih delov EU, čemur smo bili priča na razpisu UKC za žilne opornice v letu 2012 in kar predstavlja nesprejemljivo kršenje evropske zakonodaja mora država Slovenija v naprej transparentno vzpostaviti mehanizem za zaščito in ponudnike s področja EU s tem naprej seznaniti na e-dražbi. Ob sprejemu morebitne prijave ponudnika ali naročnika ob pritiskih evropskega zastopstva proizvajalca in sumu omejevanja načel prostega evropskega trga s strani dobaviteljev mora država Slovenija takoj sprožiti postopek pri Agenciji za varstvo konkurence in v roku 14 dni zaključiti s pravno močno odločbo, ki bo zaščitila ponudnika in naročnika. Drugič. Prijaviti evropsko zastopstvo proizvajalca ustrezni instituciji Evropski uniji, ki ščiti delovanje enotnega evropskega trga. Tretjič. Obvestiti samega proizvajalca, kar je praviloma multinacionalka o dogajanju na slovenskem trgu. Četrtič. O kršenju pravil enotnega evropskega trga obvestiti največje svetovne medije. Pri tem je potrebno navesti slovensko referenčno ceno, ponujeno ceno s strani slovenskih zastopnikov in njihovo morebitno izigravanje javnega razpisa z bistveno višjimi cenami, kartelno dogovarjanje čemur smo bili priča tudi v preteklosti in neprijavljenim na razpis, zaradi česar ne prijavljanje na razpis, zaradi česar bi slovenski bolnik ostal brez ustrezne medicinske oskrbe.

Prehajam še na zadnjo točko, četrto točko, sankcije in kazni za domače ponudnike. V primeru prej opisane izigravanje javnega razpisa s strani domačih distributerjev ji mora država Slovenija izreči prepoved poslovanja z državnim zdravstvenimi zavodi oziroma drugimi, kjer se porablja davkoplačevalski denar za določeno časovno obdobje.

Mnenja so, da bi sprejem takega zakona bil nedvoumno lepa popotnica za predsedovanje Slovenije v Evropski uniji in vsebina, s katero bi bila naša država tudi pozitivno prepoznana znotraj Evropske unije, kar bi lahko postala ena glavnih dediščin tokratnega slovenskega predsedovanja. Predlagani model naročanja bi bil lahko tudi precedenčni primer poštenega in transparentnega naročanja za celotno področje zahodnega Balkana, ki naj bi bil tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Poleg tega bo v luči verjetne post Covid ekonomske krize vsak prihranjen evro v našem zdravstvenem sistemu zelo dobrodošel, če seveda želimo vsaj približno ohraniti raven zdravstvene oskrbe naših bolnikov in končno po 30 letih vzpostaviti moderno evropsko javno zdravstvo.

Spoštovani poslanke in poslanci, s tem smo zaključili svoj prispevek k današnji seji in smo vam na razpolago za morebitna dodatna vprašanja in pojasnila.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam prof. dr. Noč.

Prehajamo na razpravo članic in članov.

Najprej pa dajem še besedo predlagateljici mag. Bratušek.

Izvolite.

Najlepša hvala. In hvala za to seznanitev z razlogi za odstop iz te delavne skupine.

Dr. Noč jaz sem sama na začetku uvodoma povedala ne samo od leta 2012 jaz bi šla še dlje, jaz sem rekla zadnjih 20 let smo vse Vlade odgovorne za to, da je stanje takšno kot je. Morate pa priznati, da se je prav v prejšnjem mandatu, ko se je Državni zbor bolj aktivno ali pa najbolj aktivno ukvarjal z veliko afero žilne opornice, da je prav v prejšnjem mandatu prišlo na plan ogromno stvari, ki jih mogoče prej vseh nismo poznali. Jaz ne bežim od odgovornosti jaz mislim, da tudi moji kolegi ne bežijo od nobene odgovornosti, ampak dejstvo je, da smo v prejšnjem mandatu tukaj imam seznam imeli sklicanih ne vem koliko izrednih sej ne vem koliko interpelacij, da ne govorim o tej preiskovalni komisiji glede žilnih opornic. Tako da, jaz nimam problema priznati, da je tudi na naši strani napaka, da teh stvari nismo uredili, ampak sedaj smo tukaj zato, da probamo in se strinjam z vami ne samo zdravstvo še kaj drugega v naši državi ni ne levo ne desno, ampak je naše skupno. Dolžni smo delati za dobro ljudi in dolžni smo zagotoviti, da se te slabe prakse v zdravstvu ukinejo. Jaz bi tukaj kot predlagateljica takoj direktno postavila vprašanje Ministrstvu za javno upravo in državnemu sekretarju iz Ministrstva za zdravje zakaj ali je to res te štiri točke, ki so bile navedene, če sem dobro poslušala uvodno predstavitev državnega sekretarja ena naj bi bila deloma upoštevana se pravi to so te elektronske dražbe, čeprav mislim, da glavna poanta teh elektronskih dražb, ki so jo predlagali v skupini ni zajeta. Tudi tukaj bi bilo verjetno potrebno upoštevati te referenčne cene kot jim rečejo strokovnjaki. Zakaj v Zakonu o javnem naročanju, ki je pred nami v Državnem zboru vsaj del teh stvari, ki so zelo jasno povedane in gospod Noč pravi tudi zapisane na njihovi spletni strani zakaj se tega ne da upoštevati?

Hvala lepa.

Želite besedo za odgovor gospod minister? (Da.)

Izvolite.

Hvala, predsedujoči. Lep pozdrav vsem!

Torej po mojem mnenju in po mnenju stroke Zakon o javnem naročanju že danes kot je bilo nakazano že nekajkrat dopušča javnemu naročniku uporabo zelo različnih možnosti tako, da so na voljo prav vsa orodja za doseganje gospodarskega naročanja, gospodarnega naročanja torej od uporabe elektronskih obratnih dražb, kjer se cene na zvišuje, ampak se znižuje, sklenitve okvirnih sporazumov, ponovnega odpiranja konkurence znotraj okvirnih sporazumov, do izvedbe pogajanj ob cenovno nesprejemljivih ponudbah. Prav tako je postopek informacijsko že podprt in e-dražbe nekateri naročniku porabljajo že več let, zato je po mojem mnenju pomembno, da je ob ureditvi področja nabave medicinskih pripomočkov podobno kot je to urejeno na področju zdravil, da je treba razmisliti predvsem o načinu organiziranega in specifičnega s podatki podprtega informacijskega procesa nabave medicinskih pripomočkov.

Hvala.