Članice in člani komisije, ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Pričenjam 27. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da se seje ne more udeležiti poslanec gospod Robert Polnar. Na seji pa s pooblastili kot nadomestni članice in pa člani sodelujejo gospa Mojca Škrinjar, ki nadomešča poslanca gospoda Franca Breznika iz Poslanske skupine SDS, gospa Alenka Jeraj, ki nadomešča poslanca gospoda Marka Pogačnika tudi iz Poslanske skupine SDS, in pa gospod Marko Bandelli, ki nadomešča poslanko gospo mag. Alenko Bratušek.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA – PROTIZAKONITO NEFINANCIRANJE IN SISTEMATIČNO UNIČEVANJE SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE S STRANI VLADE JANEZA JANŠE.

Poslanske skupine Levica, LMŠ, SD, SAB in nepovezani poslanci so 24. maja 2021 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovile zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo poslanskih skupin Levica, LMŠ, SD, SAB in nepovezani poslanci s predlogoma sklepov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

Na sejo so bili vabljeni Luka Mesec v imenu predlagateljev zahteve, Janez Janša, predsednik vlade, ki pa se je opravičil, dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo, ki se je tudi opravičil, z nami pa je državna sekretarka, gospa dr. Ignacija Fridl Jarc, mag. Andrej Šircelj, minister za finance, ki se je opravičil, mag. Uroš Urbanija, direktor Urada Vlade za komuniciranje, Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, Barbara Štrukelj, odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Katarina Bervar Sternad, Pravna mreža za varstvo demokracije, ki se je tudi opravičila, dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede, dr. Sandra Bašić Hrvatin, Fakulteta za humanistične študije in dr. Boris Vezjak iz Filozofske fakultete.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic, v nadaljevanju pa bodo besedo dobili vabljeni in nato sledi razprava članic in pa članov komisije. Preden pa dam besedo predstavniku predlagateljev, mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo, in sicer poslanka gospa Lidija Divjak Mirnik nadomešča poslanca gospoda Braneta Golubovića iz Poslanske skupine LMŠ. Gospod Luka Mesec, imate besedo.

Izvolite.

Ja, hvala lepa. Lep pozdrav vsem.

Zdaj kot najbrž veste, STA prav danes na današnji dan praznuje svojo 30-letnico obstoja. To je pomenljiv datum, ker to je praktično 3 tedne pred slovensko osamosvojitvijo in tudi veliko pove o vlogi Slovenske tiskovne agencije za Slovenijo in za slovenski javni prostor. Slovenska tiskovna agencija je bila namreč ustanovljena zato, da slovenskemu javnemu prostoru zagotovi avtonomijo od takratnega jugoslovanskega. In Slovenska tiskovna agencija je bila ustanovljena, kot jaz rečem, meta medij, se pravi kot medij, ki skrbi za dnevni pregled dogajanja po državi, dnevno njeni novinarji in novinarke pripravijo več kot 350 novic, ki so v bistvu osnova za poročanje vseh ostalih medijev. Skratka, drugače rečeno, STA je eden od temeljev slovenske suverenosti in državnosti. Tako da nas, v bistvu bi morali biti zelo začudeni, zakaj vlada, ki se ima za konzervativno, napada in ruši ta medij. Zakaj ta medij, namesto da bi bili nanj kot konservativci ponosni kot na enega od temeljev slovenske državnosti, postaja tarča najbolj grobih, da ne rečem barbarskih, napadov, celo preko Twitterja so obračunavali z njenim direktorjem, njeno uredniško politiko in grobo krši Zakon o STA, ki pravi, da je dolžnost ustanovitelja zagotavljati institucionalno avtonomijo, uredniško neodvisnost in primerno financiranje. Vse to nas bi lahko čudilo, ampak mislim, da se na STA najbolj jasno vidijo nakane te vlade, nakane te vlade pa so prevzeti in subvertirati slovenski javni prostor. Namreč STA napadajo češ zaradi njene uredniške politike. Kot je napisal premier v tvitu, pravi, da, samo da ga poiščem, da je čas, da direktor STA kot politično orodje skrajne Levice odstopi in odgovarja za svoja nezakonita ravnanja. Rad bi slišal pojasnilo, kaj naj bi bilo v poročanju STA skrajno levičarskega, ker to poročanje je nevtralno v vseh možnih pogledih, v bistvu gre za povzemanje dogajanja v državi. In kaj naj bi bilo nezakonitega v ravnanju direktorja te agencije? Ravna povsem v skladu z zakonom, kar so povedali tudi revizorji, ki so nedavno tam opravili revizijo. In prejemanje državnega financiranja STA ni v nobenem pogledu v nasprotju z zakonodajo Evropske unije, kar je na nek način namigoval direktor Ukoma, in celo obratno, Evropska unija in Evropska komisija sama že več mesecev pozivata Slovenijo oziroma Vlado Republike Slovenije, naj vendarle uredi financiranje, ki že več mesecev ni urejeno. Oktober 2020, november, januar, februar, marec in april, vse to so meseci, ko je morala STA delovati brez denarja, ki bi ga po zakonu moral STA nakazat Ukom. Uroš Urbanija je bil, kot veste, zaradi tega delovanja, se pravi napada na institucionalno avtonomijo, zaradi kršitve zakona glede primernega financiranja STA in konec koncev tudi zaradi poskusov poseganja v uredniško neodvisnost tudi kazensko ovaden s strani Pravne mreže za zaščito demokracije. Današnjo sejo smo sklicali niti ne zaradi tega, da se pogovorimo o vzgibih za tem spodkopavanjem Slovenske tiskovne agencije ob njeni 30-letnici obstoja, ampak predvsem zato, da se zahteva od vlade, da se ta zadeva končno uredi in da se pred 30-letnico samostojnosti Slovenije uredi financiranje agencije, ki je eden od temeljnih kamnov, kot sem rekel, slovenske državnosti, suverenosti in konec koncev, ki zagotavlja avtonomijo našega javnega prostora, ki je pa vendarle temelj demokracije. Zato predlagamo komisiji ta 2 sklepa, in sicer, da: »Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 3 dni zagotovi financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA in da iz sredstev državnega proračuna ustanovitelj v skladu s 3. in 20. členom Zakon o Slovenski tiskovni agenciji in 66. členom Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 in potem o tem poroča komisiji.«

In drugi sklep, da: »komisija poziva vlado, da kot ustanovitelj izpolni svoje dolžnosti in zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost ter zakonsko predpisano financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe.« Pa se bom tukaj ustavil, da ne bom predolg.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnikom vlade. Gospa državna sekretarka, dr. Ignacija Fridl Jarc, imate besedo.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni.

Glede na argumentacijo bi poudarili, da Vlada Republike Slovenije ne ruši medija STA, ne krši grobo zakona glede primernega financiranja, ampak gre za grobo kršitev podpisane pogodbe s strani STA, da ni nakana te vlade prevzeti in suportirati ta medij, se vmešavati v njegovo uredniško politiko in da nikakor sedanja vlada ne napada te institucionalne avtonomije STA, da pa je predpisane in podpisane pravne podlage oziroma pogodbe potrebno spoštovati. Ministrstvo za kulturo ves čas spremlja nastalo situacijo in si prizadeva, da bi obe strani, tako Ukom kot STA razrešili spor glede izvrševanja pogodbenih obveznosti. In temu ustrezno smo pristopili tudi k pripravi uredbe o STA. Bi pa prosila, da argumente za stališča, ki sem jih pravkar v imenu vlade izrekla, zakaj na takih stališčih vztrajamo, da jih lahko predstavi direktor Ukoma, gospod Uroš Urbanija.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Predstavnik vlade oziroma Urada Vlade za komuniciranje, mag. Uroš Urbanija.

Izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala.

Sam ne bi želel polemizirati o političnih stališčih, izjavah, niti ne o odnosu do vsebine, o katerem pravzaprav politiki ali pa tudi Urad Vlade za komuniciranje nima nobenih pravnih osnov, da sploh lahko polemizira. Kar bi rad opozoril, je naslednje, v Sloveniji vlada vladavina prava. In če vlada vladavina prava, vlada to za vse. Pravo in pravni postopki so tisti zavezujoči, tisti, ki jih moramo vsi spoštovati. In tukaj bi bilo nespodobno, da se kdorkoli vmešava v te postopke. Druga stvar, ki je zelo pomembna, je starodavno načelo, da je pogodbe potrebno spoštovati. Žal tega celotnega zapleta ne bi bilo, če bi direktor Slovenske tiskovne agencije spoštoval pogodbe, pogodbo, ki jo je on podpisal in to ne z mano kot direktorjem Urada za komuniciranje, ampak z mojo predhodnico. Glede na to, da sem prevzel mesto direktorja Urada za komuniciranje, sem seveda moral prevzeti tudi pogodbene obveznosti, izpolnjevanje pogodb, ki so bile pred mano podpisane. Ena izmed teh pogodb je bila tudi pogodba s Slovensko tiskovno agencijo. In v tej pogodbi je bil seveda jasno naveden tudi člen, kjer je zapisano, da mora direktor Slovenske tiskovne agencije z Ukomom sodelovati v smislu, da mu mora razkriti vso dokumentacijo, ki jo Ukom pričakuje od njega. To je bil srž problema, ki se je začel oktobra lani. Izhodišče oziroma če temu rečem še prej, v osnovi se je začela zadeva že maja, ko so se izkazale finančne nepravilnosti, ki jih je izkazoval direktor Veselinovič, vsak mesec je namreč prikazoval 5 tisoč evrov izgube iz naslova opravljanja javne službe. Zanimivo je seveda to, da je recimo decembra 2019 podpisal pogodbo, že 2 meseca kasneje pa je ugotovil, da pogodba očitno ni bila solidno finančno vrednotena, in se je prvi aneks podpisal. Mi smo direktorja Veselinoviča že junija 2020 pozvali h konsolidaciji poslovanja z opozorilom, da če bo šlo tako naprej, bo na koncu najmanj 70 tisoč evrov izgube. Nič se ni zgodilo od tega. Prikaz, konstantni prikaz minusa na področju opravljanja tako imenovane javne službe se je nadaljeval. Zato smo konec oktobra od direktorja zahtevali celotno dokumentacijo o poslovanju javne službe, žal pa je direktor to dokumentacijo iz nam neznanih razlogov zavrnil. Začeli so se seveda dokaj bizarni izgovori, da Ukom ni predstavnik ustanovitelja, zaradi česar nima nobenih pooblastil in ne moremo zahtevati nobenih dokumentov. Da tukaj izpostavim še enkrat, v pogodbi, ki je bila podpisana, je Ukom naveden kot predstavnik ustanovitelja. Ne glede na to je direktor Veselinovič konstantno zanikal to dejstvo. Tega dejstva ni spremenil niti tedaj, ko je tožilka zavrgla sklep zoper kazensko ovadbo in jasno izpostavila v tem sklepu, da Ukom ne potrebuje izrecnega pooblastila vlade, da se zapiše, da je predstavnik ustanovitelja. Torej še enkrat, pravna pot je prava pot. Direktor je na vse možne načine izigraval sistem. Ni želel predočiti dokumentacije niti tedaj, ko je Ukom v skladu s PKP 7 izplačal vse zaostale obveznosti za mesec oktober, november in december. Torej s strani Ukoma so bile izpolnjene vse obveznosti in to ne glede na to, da s strani Slovenske tiskovne agencije te obveznosti niso bile izpolnjene. Prav zato nas je potem februarja zelo presenetila poteza direktorja Veselinoviča, ki je na Urad vlade za komuniciranje, ki ga ne priznava za predstavnika ustanovitelja, poslal račun za domnevno opravljene javne službe v mesecu januarju. Enako se je zgodilo v februarju, enako se je zgodilo v marcu, enako se je zgodilo v aprilu. Pošiljal je račune, torej 1 dokument. Dokumentacije, ki bi jo moral poslati iz naslova pogodbe, ki je bila podpisana leta leta 2019, pa do danes ni poslal. Znal je poslati račun, vedel je, kje je naš naslov, ostalega očitno ne zna poslati. Mi smo seveda morali v skladu z zakonom te račune zavrniti, namreč s Slovensko tiskovno agencijo Ukom za leto 2021 nima sklenjene nobene pogodbe. Urad vlade za komuniciranje nima nobenega poslovnega odnosa s Slovensko tiskovno agencijo, zaradi česar seveda logično tudi ne more podpisati nobenega računa. Po enakem postopku bi namreč lahko katerokoli podjetje poslalo račun na Urad vlade za komuniciranje in zahtevalo, da ga plača. Žal tako ne gre, ker bi s tem kršili številne zakone. Stvar je seveda šla znova, ubrala sodno pot, kar je tudi pravilno. Mislim, da je tudi predsednik Državnega zbora tedaj pozval, da je potrebno ubrati sodno pot, da se ne gre politično vmešavati v pravne spore oziroma v sodno pot. In na sodišču je seveda Slovenska tiskovna agencija podala pobudo za izvršbo nad finančnimi postavkami Ukoma. Ukom je seveda moral to zavrniti iz preprostega razloga, ker s Slovensko tiskovno agencijo nimamo nobenega poslovnega odnosa. Pri tem naj še enkrat opozorim, direktorju Slovenske tiskovne agencije smo februarja, marca, aprila vedno znova ponudili možnost, da se podpiše pogodba in da uredimo ta poslovni odnos. Žal tudi odgovora na zadnje pobude nismo dobili. In sodna pot je šla svojo pot, tako da je sodišče 4. 5. 2021 sklenilo, sklep o izvršbi se razveljavi. Druga točka tega pa je bila, o zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tako da pravni mlini očitno delujejo in stvari grejo naprej, tako kot se za pravno državo spodobi. Nespodobno bi bilo kakršnokoli vmešavanje katerekoli veje oblasti v sodno vejo oblasti in v odločitve sodne veje oblasti. Skratka, mi smo ugovarjali zoper to izvršbo v prvi vrsti iz naslova, da nimamo nobene pravne osnove, da pravzaprav lahko sploh bi plačevali opravljanje tako imenovane javne službe. Drug razlog, ki pa je bil še dodaten, pa je seveda zakonska obveznost, ki obvezuje tudi Slovensko tiskovno agencijo. Slovenska tiskovna agencija bi tako v skladu z Zakonom o Slovenski tiskovni agenciji kot tudi PKP 7 morala opravljati javno službo. Moram priznati, da so me številni novinarji pozvali, ja pa saj opravlja javno službo. Zato smo na Uradu vlade za komuniciranje pregledali dokumentacijo za mesec januar, za mesec februar in tako naprej, ali Slovenska tiskovna agencija v resnici opravlja javno službo. Kot je znano, opravlja tudi tržno dejavnost, tako da mediji, ki dobivajo novice s strani Slovenske tiskovne agencije, dobivajo novice seveda s strani tržne dejavnosti, torej čisto poslovnega sistema, za katerega posamezni naročniki lahko plačujejo tudi po več tisoč evrov na mesec. Torej v nekem smislu tukaj govorimo o napačnem razumevanju ali pa dvojnem plačevanju dela, ki ga opravlja Slovenska tiskovna agencija. 4. člen Zakona o Slovenski tiskovni agenciji je namreč jasen. Prvi odstavek 4. člena pravi, da mora Slovenska tiskovna agencija ustvarja, pripravlja, arhivira in posreduje, pozor, povzetke novic, še enkrat, povzetke novic iz najrazličnejših področij. Mi smo pregledali spletno stran Slovenske tiskovne agencije, če jo odprete tudi vi, boste videli, da trenutno zelo lepo pišejo povzetke s področja Covid tematik, z vseh ostalih tematik pa morate imeti zgolj srečo, da naletite tudi na povzetek. Vse ostalo, kar je, je uvod, je uvod, ki ga napišejo v tržno novico. Da ne gre za povzetke, kot zahteva Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, je seveda že lansko leto pojasnjeval 22. maja 2020 tudi direktor Slovenske tiskovne agencije, gospod Veselinovič, kjer je napisal: »Glede na vse zakonitosti agencijskega dela mora uvodni del vsakega novinarskega besedila vsebovati ključne informacije o vsebini.« Seveda, če govorimo o uvodu, ne pa o povzetkih novic. Torej en velik problem imamo že tukaj, kje so povzetki novic. Ne vem, lahko kje so, na spletni strani jih nismo našli, je pa seveda malo nenavadno, da bi se ti povzetki skrivali, prikrivali, kaj je namreč javna služba, namen te javne službe je dostopnost do vseh informacij, do celotnega dogajanja v državi in to brezplačno. Drug odstavek 4. člena Slovenske tiskovne agencije predvideva, da Slovenska tiskovna agencija opravlja tudi javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic v angleškem jeziku. Zgodba je več ali manj podobna kot zgodba pri povzemanju novic, objavljanjem povzetkov novic v slovenskem jeziku. Tako da to sta 2 problema, kjer evidentno direktor ne opravlja obveznosti, ki bi jih moral v skladu z Zakonom o Slovenski tiskovni agenciji.

Potem imamo naprej, tretji odstavek pravi, da Slovenske tiskovna agencija v okviru javne službe objavlja besedila radijskih novic, prirejena za objavo v radijskem mediju. Pregledovali smo te pripravljene vsebine. Žal je vse zaklenjeno. Torej možno to kupiti samo kot tržno storitev. In še naprej, kot javna služba tudi avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih. Tudi to, če želite vzeti fotografijo Slovenske tiskovne agencije, več ljudi se nam je tudi na to temo pritožilo, je potrebno te fotografije kupiti. Da mogoče samo pojasnim, v petem odstavku istega člena je namreč jasno navedeno, vsebine v okviru javne službe STA brezplačno razširja preko svoje spletne strani in so dostopne vsem pod enakimi pogoji. Saj če je tukaj navedeno, fotografije, da so del javne službe, bi morale biti brezplačno dostopne vsem pod enakimi pogoji, ne pa, da se jih dvojno računa, torej da se računa kot del javne službe, račun pošilja na Ukom, hkrati pa vsem, ki bi želeli do teh fotografij, znova računa enako storitev. Torej imamo težavo, imamo težavo tudi tukaj.

In potem je četrti odstavek istega člena Zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Slovenska tiskovna agencija mora v okviru javne službe zagotavljati vsebine o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Da opozorim, tukaj ne gre več za povzetke novic o dogodkih, o dogajanju italijanske in madžarske narodne skupnosti. Tukaj bi bilo potrebno objaviti celotno novico, celotne informacije, brezplačno vsem pod enakimi pogoji. Ko smo iskali te novice, žal nismo našli niti ene. Mogoče je kakšna objavljena kje, mogoče, ne vem, ampak v čem je smisel javne službe, če zakonsko opredeljenih dolžnosti Slovenske tiskovne agencije ne dobiš na njihovi spletni strani. Prav tako seveda bi morale biti v celoti objavljene vsebine o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji. Žal za pregledano obdobje nismo dobili ničesar. Ne rečem, mogoče je kje, ampak če ne dobimo, kako naj se potem plačuje javna služba, če se ta ne opravlja, če nimamo dokumentacije, če nimamo ničesar, ali se ta storitev res izvaja. Zakon obvezuje obe strani. Nikjer pa ne piše v zakonu, tudi če se javna služba ne opravlja tako, kot je navedeno v Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, je vlada ali kdorkoli drug dolžan plačevati to storitev. Tega žal nikjer ne piše, tako da vedno govorimo o obeh straneh, ki bi morale izpolnjevati te dolžnosti. In potem je še v četrtek odstavku 4. člena tudi jasno zabeleženo, da morajo biti tudi vse vsebine, torej celotne vsebine, ne samo povzetki za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v okviru dnevnega angleškega servisa vsebine za tujo javnost v Republiki Sloveniji. Zdaj če te vsebine, te specifične vsebine bi morale biti v celoti dostopne, ne pa, da so zaprte. In še enkrat, tako kot je lepo navedeno, vsebine v okviru javne službe STA brezplačno razširja preko svoje spletne strani in so dostopne vsem pod enakimi pogoji. Če bi seveda sledili zakonski dikciji, zahtevam zakona, bi bil to servis, ki bi bil dejansko uporaben tudi za posameznega državljana, ki bi dejansko pomagal državljanu dobiti širok spekter najrazličnejših informacij in čisto zadostno količino teh informacij, da si narediš predstavo, da si vsak posameznik lahko naredi predstavo o dogajanju v državi. To je pač zakonska dikcija in to je potrebno jemati v ozir, ko govorimo o Slovenski tiskovni agenciji. Ne na pamet, Slovenska tiskovna agencija opravlja javno službo, če imamo tukaj dikcijo, če smo prav gledali, kaj pomeni Slovenska tiskovna agencija za tiste, ki niso naročniki na njihov servis, ki ne plačujejo več tisoč evrov na mesec, da lahko dostopajo do njihovega servisa. Kot je znano, je Ministrstvo za finance v januarju podalo tudi prošnjo, naslovljeno na Evropsko komisijo, v zvezi z dovoljeno državno pomočjo za Slovensko tiskovno agencijo. In seveda glede na pozitiven odziv že tedaj, že januarja, da lahko pričakujemo pozitivni odgovor Evropske komisije na to temo, je Urad vlade za komuniciranje nemudoma tedaj poravnal vse obveznosti za oktober, november in december, ki smo jih imeli. Seveda pa še enkrat, nismo mogli nadaljevati s tem, ker nismo imeli nobenega poslovnega odnosa s Slovensko tiskovno agencijo. Je pa seveda komisija, odločitev komisije lahko na koncu, ko je prišla končna verzija, saj če 29. aprila 2021, točno tisto, na kar smo opozarjali. In komisija je v bistvu opredelila točno to, kar je manjkalo oziroma kar ni bilo opredeljeno ali pa z drugimi besedami dodam, kar se je samovoljno delalo vsa leta s strani direktorja Slovenske tiskovne agencije. V sporočilu tudi komisarke Vestagerjeve je jasno napisano, da seveda države članice lahko podjetjem dajejo nadomestilo za opravljanje javne službe. To nadomestilo pa je pravzaprav samo dodaten strošek, ki nastane pri izvajanju te javne službe. In mora biti seveda zelo pomemben pod pogoji, zelo natančno morajo biti tudi opredeljeni ti pogoji tega stroška, predvsem da ne prihaja do prekomernih nadomestil. Tako da to je sporočilo Evropske komisije, ki je izjemno, izjemno pomembno in ga je treba upoštevati, ko se plačuje stroške za javno službo, seveda če bi se ta javna služba, kot je v zakonu opredeljena, v resnici opravljala. In kako seveda ugotavljati te stroške javne službe? Kot je v sklepu komisije navedeno o uporabi člena 106/2 Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč, seveda je potrebno ugotoviti, kolikšni bi bili enaki stroški, če bi to izvajalo katerokoli drugo podjetje, dobro usposobljeno podjetje na prostem trgu. Tako da to so osnovni gabariti, osnovna določila, na podlagi katerih je treba izhajati in urediti to nevzdržno stanje, v katerega je podjetje pripeljal direktor Veselinovič. Seveda, ali gre za nevzdržno stanje ali ne, je težko ocenjevati. Kot veste, je nedavno tega nadzorni svet povsem v nasprotju s pojasnili direktorja, da se podjetje nahaja v izjemno težki situaciji, sprejel sklep, da se direktorju odobri ca 16 tisoč evrov nagrade za poslovno uspešnost, ob dejstvu, da je imelo podjetje Slovenska tiskovna agencija lansko leto ca 17 tisoč evrov dobička. Torej skoraj celoten dobiček je nadzorni svet ob domnevno težki situaciji podjetja pripravljen nameniti za nagrado direktorju. To je malce kontradiktorno, s poslovnega vidika zgrešeno, če držijo podatki direktorja oziroma izjave direktorja, saj podatke pravzaprav prikriva, podatke prikriva ali jih pa prikraja. Spomnite se, že oktobra je direktor trdil, da decembra ne bodo imeli za plače. Grozil je novinarjem, novinarje je imel za talce, kar je nesprejemljivo, namreč izkazalo se je, da je imela tedaj Slovenska tiskovna agencija na računih več kot 450 tisoč evrov, direktor pa je govoril, da ne bo za plače decembra. Nadalje je govoril, še več, zlorabljal je medij, ki je v državni lasti, ki ni njegov zasebni medij, zato da je oglaševal svoja sporočila, češ da Slovenska tiskovna agencija ne bo dočakala 30 let. Ne predstavljam si, v kakšni stiski so bili delavci, ki so morali to brati, ki niso vedeli, a bo agencija dočakala to ali ne, čeprav je evidentno, da seveda bo dočakala. Jaz sem prepričan, da ne samo današnjega dne, ampak tudi 31 let, 32 in tako naprej. Tako da to so hude, grobe zlorabe in pritiski tudi na zaposlene.

Da mogoče počasi zaključim, s temi pritiski seveda direktor tudi nadaljuje. Novinarji mi sporočajo, kakšnih načinov manipulacij se poslužuje znotraj kolektiva. Tukaj imam en dopis, ki ga je poslal 21. 5. vsem zaposlenim. Ko smo objavili sklep sodišča o tem, da se zavrže izvršba in da gre vse skupaj v pravdni postopek, preprosto zapiše, Ukom je danes objavil zavajajoče besedilo sporočila za javnost, iz katerega bi lahko bilo razbrati, da je dokončno razveljavljen sklep o izvršbi za januarski zahtevek, kar je res, sklep je zavržen dokončno, niti pritožil se ni potem direktor Veselinovič na ta sklep. Hkrati smo pa seveda napisali, da se nadaljuje stvar v pravdnem postopku, tako kot je bilo v sporočilu. In potem naprej, s tem uspešno zavlačujejo postopek, obresti pa tečejo visoke, plačala jih bo država in to firmi v državni lasti, enkrat na koncu bo denarnico moral odpreti tudi naš krvnik. V kakšnem žargonu se tukaj pogovarjamo? V kakšnem žargonu se tukaj mrcvari novinarje, ki morajo to prenašati? Nesprejemljivo in zavržno. In ko govorimo še o pritiskih na vsebino, naj še enkrat izpostavim stvari, ki sem jih že ene parkrat, direktor Veselinovič kljub temu, da nima nobenih pristojnosti, kar se vsebin tiče, se zelo rad vmešava v vsebinska področja. Dopis Bojana Veselinoviča, dne 15. 4. 2009, res je tudi to, da poslanci lahko govorijo, kar hočejo, in imajo za to vse pravice, pa še plačani so med drugim za to, a to ne more biti argument za to, da objavimo tekst, v katerem piše, da je ta in ta nekaj dejal. To je vmešavanje v vsebine, v to, ko so novinarji poročali, kaj je nek poslanec dejal, in dobijo uredniki potem tovrstne dopise. Ali pa drug dopis, zanima me torej, ali ste ob tej navedbi poslanca Černača to, o čemer govori, tudi preverjali pred objavo. Oprostite, nedopustni posegi direktorja Veselinoviča v uredniško avtonomijo Slovenske tiskovne agencije. In ko govorite o avtonomiji, ja, prav zaradi tega se je tudi pozvalo, da nadzorni svet razreši direktorja Slovenske tiskovne agencije.

Ob koncu naj se samo še zahvalim predstavnici sindikata in vsem, ki so zbirali donacije za Slovensko tiskovno agencijo. Delo, ki ga bi seveda moral opravljati direktor, direktor je namreč menedžer, so opravljali novinarji, kar je znova zelo žalostno.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

V imenu predlagatelja Luka Mesec, ste želeli besedo?

Izvolite.

Prosim, ja.

Okej, moram reči najprej, da takega sprenevedanja, čeprav smo v tem mandatu že marsikaj videli v Državnem zboru, ampak takega sprenevedanja, kot smo ga zdajle lahko poslušali, to pa redko doživimo. Tako da v tem smislu vam moram za začetek kar malo čestitat, ker je treba biti mojster, da lahko uprizorite tako perverzijo tega, kar se z STA dogaja. Pa bom šel po vrsti. Prvič, pravite ni poslovnega odnosa. Glejte, vi ste po 3. členu Zakona o Slovenski tiskovni agenciji dolžni zagotavljati institucionalno avtonomijo, uredniško neodvisnost in primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA. STA letni poslovni načrt za leto 2021 ima in vi ste dolžni zagotavljati finance ob nemoteni institucionalni avtonomiji in uredniški neodvisnosti. In vi niste sploh v poziciji, da bi lahko presojali o tem, a poslovni odnos je ali ni. Poslovni odnos je vaša zakonska dolžnost. In za to, kar ste zdajle uprizorili, vam povem, boste enkrat odgovarjali pred sodiščem, ker kršite eksplicitno in neposredno kršite ta zakon. Kazensko ste bili že ovadeni, ampak brez skrbi, bomo glede tega tudi mi uporabili vsa pravna sredstva, vsi tisti, ki nasprotujemo taki politiki, kot ste jo zdajle uprizorili.

Drugič, pravite, da imamo težavo. Nimamo težave. Težavo ste vi ustvarili, gospod Urbanija, vi ste ustvarili težavo. Ustvarili ste jo pa, mogoče za naslednjič vam priporočam, da malo manj govorite, ker če boste malo manj govorili in šli malo manj v predstavitev svoje metode, kako to težavo ustvarjate, vam bo mogoče celo kdo verjel. Težavo ste pa ustvarili kako? Tako, da ste prebrali v 4. členu Zakona o STA, da je ta dolžan objavljati povzetke novic. In vi ste šli gledat povzetke novic in ste rekli, to niso povzetki novic, pač pa uvodi v glavno novico. Pa povejte mi, lepo prosim, kaj je razlika, kaj je kriterij za to presojo, predvsem pa, kaj je vaša pristojnost kot direktorja Urada za komuniciranje vlade, da presojate o tem, kaj je uvod v glavno novico, kaj je povzetek novic. Kaj je vaša pristojnost, da to počnete? To je neposredni napad na ta 3. člen, ki govori o institucionalni avtonomiji in uredniški neodvisnosti STA. Vi niste urednik STA, si pa jemljete to pristojnost.

In tretjič, to je bilo pa najbolj perverzno, vi, ki že od oktobra 2020 ne financirate STA, zdaj govorite, da direktor STA, ko pravilno opozarja, da STA zmanjkuje denarja, ker ga objektivno zmanjkuje, da bodo lahko novinarji izgubili službe, če bo šlo tako naprej, kar je kruta realnost. Vi zdaj pravite, da so te novice, ki svarijo, da lahko STA propade, pritisk na novinarje, da ima direktor novinarje za talce in da vas skrbi, v kakšni stiski so ti ljudje. Pa lepo vas prosim, no. Vi, ki ste, kot je pravilno nekdo rekel, krvnik STA, in STA ne bi dočakal 30-letnice, ne bi je dočakal, če ne bi bila 4. maja zagnana akcija, kjer smo dobesedno preko donacij po telefonih morali po 5 evrov zbirat, zato da smo napraskali tukaj 250 tisoč evrov, da je STA doživel 30. rojstni dan. In vi se imate za konservativca, vi, ki neposredno rušite medij, ki zagotavlja avtonomijo slovenskega javnega prostora in ki je temelj slovenske demokratičnosti. Daleč smo prišli, ampak vam povem, tudi tale vaš ples se počasi bliža koncu in takih sprenevedanj, kot ste jih zdajle uprizorili, ne bomo več dolgo poslušali, bodo pa v slovensko zgodovino po 30-letnici šle kot zelo grd madež in kot svarilo vsem bodočim političnim opcijam, česa se ne dela in kaj je nedopustno. Vam pa še enkrat povem, za vse tole boste nekoč odgovarjali pred sodiščem, brez skrbi.

Hvala.

Besedo zdaj dajem predstavnikom vabljenih. Kdo želi besedo? Najprej dobi besedo direktor STA, gospod Veselinovič, izvolite. Če bi pa želel besedo še kdo od ostalih, pa prosim. S tem, da mi dovolite, da se, da vas prosim, da se na začetku predstavite z imenom in priimkom in pa inštitucijo zaradi ustreznega zapisa magnetograma. Prosil pa bi vas tudi, da svojo predstavitev skladno pač z dogovorom, ki ga imamo tukaj v Državnem zboru, skušate omejiti na 5 minut.

Gospod Veselinovič, izvolite, imate besedo.

Dober dan.

Moje ime je Bojan Veselinovič. Oglašam se vam iz male dvorane Državnega zbora zaenkrat, ne še iz Doba, kajti spisek teh grehov naglavnih, ki jih je naštel gospod Urbanija, nima pa več nobene domišljije, ker se ponavlja, je tako dolg, da vsak dan pričakujem obisk sodelavcev Nacionalnega preiskovalnega urada. No, danes se to ni zgodilo, zato sem lahko z vami in se vam zahvaljujem za to priložnost povedati svojo plat zgodbe. Ampak za začetek, zgodba o STA ni zgodba, ki bi imela 2 plati. Zgodba o STA je zgodba o kršenju zakonov. In naravnost groteskno je, da smo poslušali, dovolite mi to, da to povem kot gost vendarle, nastop na začetku, ki je grotesken do te mere, da bi ga lahko poimenovali kot mala šola manipulatorstva za nižjo stopnjo. Na začetku smo slišali povezovalko programa, gospo Fridlovo, ki je samo napovedala gospoda Urbanijo, in potem smo šli od točke do točke. Tokrat je manjkal samo še zaključek, in sicer zgodba o žal pokojnem Borutu Mešku. Vsi drugi elementi so bili pa že 100-krat ponovljeni in to ne služi ničemur drugemu kot samo ponavljanju in utrjevanju laži, ki bodo tudi ta dom pripeljali nekam, kamor nikoli ne bi smel priti. Gospod Urbanija govori, da nima nobenega poslovnega odnosa z STA. On, niti Ukom niti ta vlada sploh nima odnosa do STA, nikakršnega. In to je temeljni problem. To, kar se dogaja z STA, je čisto pravno vprašanje, spolitizirano je pa do te mere, da se zdaj o tem pogovarjamo v Državnem zboru, kjer so bili sprejeti Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o STA, PKP 7 in še kakšen predpis, cela plejada medijskih zakonov, ki so bili kršeni in za kar se tudi Državni zbor, oprostite, dolgo časa ni preveč zanimal. Mi smo bili v obdobju do te donatorske akcije v nekem vakuumu, precej sami, bom rekel. Ne zamerim konec koncev toliko poslancem kot komu drugemu, ki se s tem ni ukvarjal, pa bi se moral. In ta akcija za obstanek STA je z ene strani v resnici pripomogla s sredstvi, kar je bil cilj same akcije, z druge strani pa tako homogenizirala kolektiv, ki je raznoroden tudi po političnih prepričanjih, da bi sicer, če ne bi bilo tako, povabil gospoda Urbanijo, vabilo je vedno odprto, da pride na sedež STA in si ogleda vse prvine javne službe. Mi ga bomo vodili po redakcijskem sistemu, ki ga pozna, lahko se bo sprehodil tudi po intervencah v novinarskih besedilih, ki so vsa zabeležena iz časov, ko je bil urednik notranjega uredništva in namestnik odgovornega urednika, kajti redakcijski sistem je narejen tako, da se točno vidi, kdaj je kdo ob kateri uri, katerega dne posegal v tekst kogarkoli izmed zaposlenih. Bogata je tudi zbirka mailov, ki jih je pošiljal okoli, ampak to so vendarle maili izpred 12 let. Lepo vas prosim, jaz se za nobenega od mailov ne bom zagovarjal, mojih mailov namreč, ker so bili v tistem trenutku še kako utemeljeni, tudi ta 2, ki jih je prebral gospod Urbanija in jih znam utemeljiti v vsakem trenutku, ampak vas ne bom moril s tem. Glede na to, da gre za odbor, ki naj bi se ukvarjal z nadzorom proračuna in porabe javnih financ, bi vam samo na kratko raje predstavil sliko, kaj kažejo podatki za prve 4 mesece tega leta, ki so zbrani. Ti podatki kažejo, da brez nadomestila za opravljanje javne službe, ki ga ne dobivamo od 1. januarja leta 2021, družba ne more poslovati pozitivno in da je ogrožen obstoj STA in tudi s tem plače njenih zaposlenih, plače, za katere gospoda Urbanijo, ki ne razveže svoje mošnje, tako hudo skrbi. Enkrat so previsoke, enkrat so prenizke, enkrat je direktorjeva plača previsoka in če se komu zdi, da ni dovolj visoka, se ta znesek pove v bruto bruto znesku, če je še to premalo, se pove na letnem nivoju iz letnega poročila, ki zajema zneske še česa drugega, ne samo osnovnih plač. In to so te manipulacije, ki ne morejo prikriti te slike, ki jo dajejo številke, o katerih vam govorim. In dejstvo je, da vse, kar dobivate vsi, tudi poslanci Državnega zbora, ki plačuje naročnino na STA, dobivate skozi tržno dejavnost. In tudi ta ustanova, na čelu katere sem 12. leto, živi in čaka 30. rojstni dan, danes je dan spočetja, rojstni dan je bil pa 20. junija, ko je bila objavljena prva novica, na podlagi prihodkov iz tržne dejavnosti. Gospod Urbanija, ki ga je napovedala gospa Fridlova, je govoril v vseh vlogah že spet, predsednika nadzornega sveta ali pa vsaj člana nadzornega sveta, računovodje, urednika seveda in tudi najnovejši dosežek, v vlogi hišnega pravnika. Ampak zdaj je zavzel že malce bolj močno pozicijo, interpretira že tudi odločitve sodišča, ampak seveda popolnoma mimo in popolnoma zgrešeno. Gre celo tako daleč, da reče, zgrožen in zaskrbljen, zato da bi dokazal opravilno nesposobnost direktorja, da se direktor ni pritožil na sklep o razveljavitvi izvršbe. Lepo vas prosim, jaz upam, da je kdo tukaj pravnik od vas poslancev in da se je zmrdoval nad tem vsaj tiho, kar je gospod Urbanija govoril. Dejstvo je, da se je Ukom oziroma državno odvetništvo v imenu vlade pritožilo na vloženo izvršbo s strani STA. In v trenutku, ko do tega pride na sodišču, se stvar seli na pravdni oddelek. In »samo« to je, samo v narekovajih, kajti ta pritožba, ki bo na koncu pripeljala do tega, da bo država državnemu podjetju plačevala zamudne obresti, pomeni, ta pritožba namreč, da bo stvar davljenja ali pa sadizma, če hočete, ker je uporabil izraz nekdo drug, da bo ta proces trajal in trajal. In jaz samo upam, da ga ne boste nemo opazovali. Sicer je pa tako, gospod Urbanija, mislim, da ste v manjšini danes tukaj s tistimi, če ne sam, ki govorite o domnevnem opravljanju javne službe, da vas očitno boli, da ste se odločili, da v imenu Ukoma ne boste naročili storitev Slovenske tiskovne agencije. Ja, plačat jih je treba. In ne glede na to, da niste naš naročnik, ste hudo podučeni o vsem. Se sprašujem, kje dobivate gesla za dostop do naših vsebin, ki so zaklenjene po vzoru vseh drugih tiskovnih agencij, ki ne objavljajo, tako kot tudi STA ne, samo »teaserjev«, kot se vam je zapisalo in zareklo, ampak je ta uvod v novico povzetek tistega, kar v novici sledi. Zdi se mi abotno, da vas učim abecede novinarstva, sploh pa izpod časti, ker imam nekaj več kilometraže na tem polju. In poudarjam, STA v imenu uredništva, to govorim, ker se je gospa Štrukljeva opravičila, kljub popolnemu izpadu financiranja s strani države profesionalno, v celoti in s polnim tempom opravljamo javno službo. Letos smo objavili več kot 35 tisoč novic v slovenskem in 5 tisoč v angleškem jeziku. In ti povzetki, ki gospodu Urbaniji ne zadostujejo, se pa, kot rečeno, Ukom ni naročil na te vsebine in to pozdrav predsedovanju, ker me malo skrbi, kot kaže tudi njega, ti povzetki so dostopni javnosti. Objavili smo več kot 13 tisoč novic radijskih. Ko bo gospod Urbanija zmogel moči priti na STA na krajši delovni obisk, mu bomo po redakcijskem sistemu in spletni strani pokazalo, kako se do teh radijskih novic pride. Skupaj si bomo lahko ogledali tudi 16 tisoč fotografij, ki so bile letos posnete in ki so avtorsko zaščitene, na voljo pa našim naročnikom. In težko gledamo, kako počasi, ampak vendarle razpada zgodba, ki so jo gradile generacije sodelavcev. Kako se lahko kaj kmalu zgodi, da bo znanje, izkušnje agencijskega novinarstva, ugled STA močno oslabljene ali celo izgubljene in to samo zaradi samovolje kroga ljudi, ki so ustavili izvajanje obveznosti države, izhajajoče iz Zakona o STA, ki ga je PKP 7 zakon, sprejet tudi v tem parlamentu, povozil samo v tistem delu, kjer govori o tem, da je za izplačilo nadomestila za opravljanje javne službe potrebna pogodba. Sam PKP, samo še to, je ne prepoveduje. In spet naravnost neokusno je, da gospod Urbanija govori o tem, kako so nam ponujali pogodbo v januarskem, februarskem in marčnem dopisu. Oprostite, to so bili dopisi Ukoma o zavrnitvi naših mesečnih zahtevkov, kjer pa je bil pristavek, da pogodba lahko, če se bo direktor Veselinovič premislil in priznal Ukom kot predstavnika ustanovitelja in če bo dostavil dokumentacijo. Jaz se nimam kaj premišljevat, kdo je predstavnik ustanovitelja. In tudi dokumentacija, dragi moji, je na sedežu vlade od 22. aprila na istem naslovu, kjer domuje Ukom, ki ga uspešno vodi gospod Urbanija. In če z ene strani govori, da dokumentacije še vedno ni, je po drugi strani poln slikovitih prispodob o tem, kako je dokumentacija neurejena, kako je neoštevilčena. Očitno je vendarle vtaknil glavo v tisto škatlo, kjer so v registratorjih lepo zloženi vsi dokumenti na podlagi oktobrskih in novembrskih dopisov. In tudi jaz sem že enkrat rekel v tem poslopju, gospod Urbanija bo na koncu sam, čisto sam, s spuščenimi hlačami in z lepimi spomini na obdobje, ko je posloval s Slovensko tiskovno agencijo, s svojim nekdanjim delodajalcem na tak način, kot je posloval od, tako kot je rekel, marca že lani.

Hvala lepa.