Spoštovani kolegice, cenjeni kolegi, vsi vabljeni gostje, pričenjam 42. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, in vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da opravičenih za današnjo sejo ni, s pooblastilom pa sodeluje kolegica Monika Gregorčič, ki nadomešča Gregorja Periča iz Poslanske skupine SMC.

Prehajamo na odločitev dnevnega reda odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1: Obravnava zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.

Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. - IN EDINO - TOČKO DNEVNEGA REDA: OBRAVNAVA ZAHTEVE ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH.

Kot gradivo za to točko ste prejeli: zahtevo več kot 40 tisoč volivk in volivcev z dne 19. 5. 2021, delovno gradivo predloga odloka z dne 20. 5. 2021 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 5. 2021.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Aljoša Petek, predstavnik vlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, Ministrstvo za okolje in prostor, Zakonodajno-pravno služba ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.

Uvodno pojasnilo. Državni zbor je na 67. izredni seji dne 30. marca 2021 sprejel Zakon o dopolnitvah Zakona o vodah. Z dne 19. 5. 2021 je več kot 40 tisoč volivk in volivcev na podlagi 90. člena Ustave Republike Slovenija, 12. člena v povezavi s 1. odstavkom 12.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter 185. členom Poslovnika Državnega zbora vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu. V tej zadevi predlagano referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021? V skladu z Ustavo in zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi mora Državni zbor v primeru vložene zahteve razpisati referendum v sedmih dneh od vložitve take zahteve.

Današnja naloga odbora v okviru obravnave zakona zahteve več kot 40 tisoč volivk in volivcev je, da vas v skladu z določbo 169.a člena in 171. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu, ki ga je obravnaval tudi kot matično delovno telo. Tega posreduje v sprejetje Državnemu zboru. Predlog odloka za datum razpisa referenduma predvideva 31. maj 2021, referendum pa 4. julij 2021. Datum dneva razpisa referenduma v 3. delu odloka je torej 31. maj 2021 in datum glasovanja na referendumu v 4. delu odloka je 4. julij 2021. V skladu s 33. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi od dneva razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kot eno leto. Leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni, in od dneva razpisa referenduma sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno, mora v takem primeru tudi delovno telo datumu v razdelku tretje in četrte določitev dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 65 dni od dneva razpisa referenduma, sprejeti z dvotretjinsko večino vseh navzočih poslancev.

Pričenjam drugo obravnavo zahteve več kot 40 tisoč volivk in volivcev za razpis zakonodajnega referenduma.

Želi besedo predstavnik vlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma? Gospod Miha Stegel in gospa Alenka Kreč Bricelj? (Da.)

Izvolite.

Pozdravljeni, hvala za besedo.

Zakon o vodah je ključni zakon za varovanje voda in virov pitne vode. Tukaj smo zato, ker je predlagan zakon slab, nestrokoven in ni bil korektno obravnavan. Predlagatelji ste preslišali strokovnjake, okoljevarstvenike, varuha človekovih pravic in še marsikoga drugega. Bistvenih sprememb se ne sprejema po skrajšanem postopku. Kako vestno je bila novela zakona pripravljena, najbolj nazorno pokaže predlog, predlog, s katerim so predlagatelji dodali možnost izjeme za odlagališča nevarnih odpadkov na vodovarstvenem območju.

Gospod Stegel, današnja seja je namenjena zgolj, da govorimo o datumu referenduma, zato to prosim vse poslanke in poslance in prosim tudi vas.

Pardon, se opravičujem.

Torej, pobudniki smo ves čas kljub … / zvonjenje telefona/ Torej, pobudniki referenduma smo kljub temu, da referendumska zakonodaja ni naklonjena pobudnikom referenduma, kljub temu da so bili v tem času prazniki, kljub temu da smo bili v času pandemije, kljub temu da so na uradnih enotah bili skrajšani delovni časi ali pa so celo bile neoperativne, uspeli evidentirati čez 62 tisoč glasov, in to v času, ki nam omogoča, da lahko nadaljujemo z dejansko javno razpravo, ki sem jo prej hotel obrazložiti, da je nikoli ni bilo.

Ta javna razprava je nujno potrebna, saj je v bistvu bila zadeva popolnoma izključena, zato je pomembno, da s to javno obravnavo nadaljujemo brez nekega daljšega premora. Tako da predlagani 4. julij je nekako sprejemljiv, ampak to je le ena od slabih možnosti, ki so nam bile dane. Na žalost pa smo priča, kljub vsem trudom, da smo nagovarjali vse vas poslance, različne politične opcije, prav vse, Državni svet, smo priča poskusom diskreditacije. In to moram kljub vsemu pač povedati, ker to je bistveno tudi glede samega referenduma. Namesto da se osredotočimo na argumente, se pojavljajo v medijih, da je to stvar levice, desnice. Kot vernemu človeku je to žaljivo, zato ker okolje je ena od mojih vrednot. In tudi za pitno vodo, to je skrb za moje otroke in za soljudi je to nekaj najbolj sočutnega, kar lahko naredim.

Tako da se mi zdijo razni manevri, ki so bili v preteklosti, od časa do oviranja zbiranja podpisov, nesprejemljivi. In žal se obnašajo nekateri, kakor da je referendum nek ekstremizem. Referendum ne pomeni nobenega ekstremizma, ampak razumsko varovalko širše javnosti, ki je žal nekateri predlagatelji niso uspeli zagotoviti. Razlog, zakaj predlagateljem ljudje ne verjamejo, je zato, ker dovolijo podjetjem, kot je Salonit, Anhovo, da kljub kršenju zakona vseeno dobijo podaljšano vodno dovoljenje. Dokler se ne bodo spremenilo in ukrepalo glede teh podjetij, si težko predstavljam, da bodo ljudje verjeli varovalkam, ki jih obljublja Ministrstvo za okolje in prostor. In sam minister Vizjak.

Zato menimo, da je treba s to javno obravnavo čim prej nadaljevati z argumenti, ne pa s politiziranjem.

Rad bi zadevo pa govor predal še gospe Alenki Kreč Bricelj.

Hvala. Še …

Alenka Kreč Bricelj.

Skratka, kot koordinatorka prostovoljcev gibanja za pitno vodo lahko rečem, da smo s tem datumom nekako zadovoljni, saj je najboljši med slabimi. In lahko rečem to, da se bo široka koalicija nevladnih organizacij, civilne družbe, posameznikov, ki jim ni vseeno in prihajajo iz najrazličnejših okolij, zavzela in tukaj res šla v široko pobudo, zato da ta referendum uspe. Ne glede na to, kateri datum bo, verjamem, da lahko zberemo kvorum, 340 tisoč volivcev, da pride na referendum in da se zavzame za to vrednoto, ki nam je vsem skupna, to pa je čista narava in čista pitna voda.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Se opravičujem, želi besedo predstavnica Ministrstva za okolje, državna sekretarka dr. Metka Gorišek? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo.

Jaz ne bi odpirala debate, bi samo podala, da pač Ministrstvo za okolje in prostor, kar se tiče samega datuma in pa vse ostale javne razprave, pač je bila skrajšana, ampak glede datuma pa tega pa soglašamo, ker pač tudi ni v končni fazi v naši presoji.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Katarina Kralj? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje k vloženi zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma. V mnenju ugotavljamo, da je zahteva vložena s strani upravičenega predlagatelja, da je pravočasna, da so zahtevi priloženi podpisi najmanj 40 tisoč volivcev na predpisanih obrazcih in da je referendumsko vprašanje oblikovano v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, zato ugotavljamo, da je zahteva vložena v skladu z zakonom.

Hvala.