106. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

21. 5. 2021

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Prehajamo na

Gradivo k točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 20. maja na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Naprošam državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Aleša Irgoliča, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na svetu.

Aleš Irgolič

Predsedujoči, hvala za besedo in lepo pozdravljeni vsi prisotni v dvorani. Kot je že bilo omenjeno, bom predstavil izhodišča za udeležbo delegacije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo. Delegacijo bo vodil pristojni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Tokrat gre za vsebinsko pomembno zasedanje, saj se bo nadaljevala orientacijska razprava v kontekstu cilja portugalskega predsedstva, da se do konca meseca doseže politični dogovor glede zakonodajnega svežnja o reformi skupne kmetijske politike po letu 2020. Poleg tega se bo minister srečal s slovenskimi poslanci Evropskega parlamenta v okviru priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU, prav tako so načrtovana bilateralna srečanja z drugimi državami na temo prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Same točke na dnevnem redu so kmetijske in so nekako strnjene v pet točk.

Prva točka bo s področja fitosanitarnih zadev, kjer bo komisija predstavila dve študiji, in sicer študijo o možnosti Unije za posodobitev obstoječe zakonodaje o proizvodnji in trženju rastlinskega reprodukcijskega materiala, in pa drugo študijo o pravnem statusu novih genomskih tehnik(?). Pod drugo točko bo komisija predstavila akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave v okviru strateškega dokumenta, ki izhaja iz strategije od vil do vilic. Pod tretjo točko bodo sprejeti sklepi Sveta, ki določajo prednostne naloge Evropske unije za vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih za leto 2021. Tu gre za pomemben mednarodni dogodek, ki se bo odvijal v času slovenskega predsedovanja. Predvrh bo tako julija 2021 in pa sam vrh septembra 2021. V okviru četrte točke bodo v ospredju na tem zasedanju zakonodajni sveženj o reformi skupne kmetijske politike in pa pod točko razno, kjer bo Poljska poročala o skupni izjavi, sprejeti pretekli mesec, s strani kmetijskih ministrov iz Višegrajske skupine ter Bolgarije, Hrvaške, Romunije, in sicer o priložnostih in izzivih kmetijskih gospodarstev v luči strategije od vil do vilic.

Če mi dovolite, da sedaj nekoliko bolj podrobno predstavim posamezne točke. Torej prvo, študija o možnosti Unije za posodobitev obstoječe zakonodaje o proizvodnji in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala. Komisija bo predstavila torej študijo, namreč predlog uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu iz sklopa zakonodajnega svežnja, pametnejša pravila za bolj varno hrano, katerega cilj je bil ustvariti skupni in poenostavljen okvir za vse sektorje, kjer je komisija po dveh letih razprave oziroma zaradi zavrnitve s strani Evropskega parlamenta to prej umaknila. Študija opredeljuje nekako tri scenarije, in sicer scenarij 1, brez sprememb, torej ohranjamo status quo, scenarij 2, gre za izboljšati postopke in skladnost zakonodaje in uvesti ad hoc ukrepe za povečanje trajnosti, in pa scenarij 3, prilagajanje tehnološkemu razvoju, izboljšati dostop do genskih virov in skladno obravnavati cilje trajnosti.

Če predstavim stališče Slovenije, kjer se strinjamo, da bi bilo treba posodobiti oziroma nadgraditi zakonodajo Unije, ki ureja pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala, ob upoštevanju zadnjega znanstvenega in tehnološkega napredka ter novih tehnologij pridelave ter jo bolj uskladiti z ostalo zakonodajo Unije. Pri tem želim izpostaviti, da bi morala nova zakonodaja zagotavljati bolj enakopravne pogoje za vse izvajalce dejavnosti, s tem da ne bi dopuščala različnih razlag oziroma različne uporabe določb zakonodaje.

Kar se tiče gozdnega reprodukcijskega materiala, Slovenija izpostavlja, da bi bilo treba izvesti podrobno analizo o nujnosti sprememb zakonodaje ali ostalih možnih pristopih, pri čemer mora biti v ospredju spoštovanje pristojnosti držav članic na področju gozdarstva.

Potem točka študija o pravnem statusu novih genomskih tehnik. Komisija bo predstavila študijo o novih genomskih tehnikah, ki je nastala na osnovi zahteve oziroma poziva Sveta, podanega pred dvema letoma, v zvezi s sodbo sodišča Evropske unije v zadevi glede statusa novih genomskih tehnik v okviru zakonodaje. Študija je preučila status novih genomskih tehnik, po zakonodaji Evropske unije, vključno z izvajanjem in izvrševanjem zakonodaje Evropske unije, raziskavami, inovacijami, pa tudi sam vrednostni vidik. Glavni zaključki te študije so sledeči, in sicer: obstoječa zakonodaja, ki ureja področje gensko spremenjenih organizmov, ni primerna za hiter razvoj znanosti in tehnik na tem področju, zato jo je potrebno nadgraditi. Nove genomske tehnike bi lahko doprinesle k razvoju kmetijstva in izpolnjevanju ciljev evropskega zelenega dogovora in strategije od vil do vilic. In pa ob čemer je treba nasloviti dvome zaradi varnosti in negativno mnenje javnosti.

Pri tem je stališče Slovenije takšno, da se strinja, da bi bilo potrebno na ravni Evropske unije enotno urediti regulacije proizvodov, ki so pridobljeni z novimi genomskimi tehnikami, ob tem se pa zavedamo, da gre za temo, ki je zelo občutljiva, tako s političnega kot javnomnenjskega vidika. Pri tem je potrebno poudariti oziroma je potrebno upoštevati načelo previdnosti, kot to velja za gensko spremenjene organizme in kot to določa pogodba Evropske unije ob hkratnem spoštovanju zahtev splošne živilske zakonodaje, ki zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali ter varovanja okolja. Nujno pa je treba tudi natančno poročiti in upoštevati morebitni priliv proizvodov, pridobljenih s pomočjo novih genomskih tehnik, na zdravje ljudi, živali in okolja. Prav tako mora biti z bodočo zakonodajo Evropske unije zagotovljena transparentnost, in sicer z obveznim označevanjem prisotnosti tovrstnih proizvodov. Torej njihova sledljivost in s tem ohranjena osnovna pravica potrošnikov do informacij in izbire.

Druga točka je sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, evropsko ekonomskemu socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave. Pri tem bo komisija predstavila akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, katerega cilj je spodbujati pridelavo in potrošnjo ekoloških proizvodov, da bi se do leta 2030 ekološko kmetovanje izvajalo na 25 % kmetijskih zemljišč ter bi se znatno povišala raven ekološke agrikulture(?). Tu gre za pobudo, ki izhaja iz evropskega zelenega dogovora oziroma natančneje strategije od vil do vilic in strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Stališče Slovenije je usklajeno z drugimi ministrstvi in pa deležniki, kjer sicer pozdravljamo akcijski načrt in s tem namero komisije, da se na ravni Evropske unije spodbudi povečanje deleža ekološkega kmetijstva in poveča dostopnost ekološke hrane. Slovenija načeloma pozdravlja vse ključne ukrepe, še zlasti pa dodatne spodbude za preusmeritev kmetov, ekološko kmetovanje ter ukrepe, ki se nanašajo na zelena javna naročila, promocijo in pa prenos znanja.

Seveda pa ob tem ti predlagani ukrepi ne smejo povzročati dodatnih administrativnih bremen za pristojne organe, izvajalce nadzora in ostale deležnike v ekološkem kmetovanju. Pri tem še dodatno opozarjamo, da mora komisija pri tem upoštevati posebnosti in specifike v posameznih državah članicah ter s tem različne izhodiščne točke in razlike v možnosti za hitrejši razvoj ekološkega kmetovanja. Naj dodam še, da se Slovenija zaveda potenciala, ki ga ima ekološko kmetijstvo tako za kmete kot za potrošnike, zato si prizadevamo pospešiti rast ekološkega kmetovanja v državi.

Tretja točka na dnevnem redu je sprejetje sklepov Sveta za vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih. In sicer bo Svet potrdil oziroma sprejel predhodno usklajene sklepe Sveta, ki določajo prednostne naloge Evropske unije za vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih za leto 2021. Tu gre za pomemben svetovni dogodek, ki bo potekal v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije in katerega cilj je doseči na globalni ravni dogovor glede zavez za preoblikovanje prehranskih sistemov.

Morda na kratko nekaj ključnih sporočil iz sklepov, torej prioritete Evropske unije, ki so pomembne za prihodnji razvoj kmetijstva, in prehranski sistem v Evropski uniji, so sprememba prehranskih sistemov za trajnostno proizvodnjo kakovostne hrane, preprečevanje in blažitev podnebnih sprememb, krepitev odpornosti na šoke in druge nepredvidljive situacije, ohranjanje biotske raznovrstnosti in pa zaščita opraševalcev, dobro počutje živali in pa zdravje rastlin. Stališče Slovenije pri tem je, da podpiramo sklepe Sveta, saj menimo, da je bilo uravnoteženo in odraža predloge, in prioritete, ki so bile podane tudi z naše strani. Pozdravljamo, da se omenja zaščita opraševalcev, vloga potrošnikov pri spremembi prehranskih sistemov. Vključena je tudi pomembna prioriteta Slovenije, in sicer zmanjševanje izgub in odpadkov v hrani.

Četrta točka, ki je pa najbolj obsežna, je pa sveženj uniform skupne kmetijske politike po letu 2020, tako bo obravnava uredba strateških načrtov, uredba o financiranju, opravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in pa uredba o skupni ureditvi trgov s kmetijskimi proizvodi. Na tokratnem zasedanju bo močno v ospredju sama reforma, in sicer bo potekala politična razprava o ključnih odprtih vprašanjih. Sočasno namreč poteka tudi super trialog z Evropskim parlamentom in Komisijo, da bi po treh letih obravnave vendarle dosegli dogovor o novi reformi skupne kmetijske politike za obdobje 2021-2027. To so, kar se tiče, zelo pomembne točke, to so zelena arhitektura, potem pogojenost(?), vključitev socialne dimenzije v skupno kmetijsko politiko, proizvodno vezana plačila, ciljna naravnanost neposrednih plačil, krizne rezerve, potem širitev nabora proizvodov za javno intervencijo in pa odprta vprašanja v zvezi z uvozom in spoštovanja evropskih oziroma standardov Evropske unije. Slovenija v teh pogajanjih, kjer svet zastopa predsedstvo, bo zagovarjala stališče, ki izhaja iz sprejetega splošnega pristopa Sveta, ob čemer bo Republika Slovenija podprla tudi predloge Evropskega parlamenta, ki so v interesu Republike Slovenije. Ob tem se zavedamo, da bo pri določenih vprašanjih potrebno v pogajanjih pokazati določeno mero prožnosti, vendar pri tem ne smemo izgubiti na ravnotežju v celotnem svežnju reforme skupne kmetijske politike.

In pa peta točka, ki se jo prejme kot razno, bo pa, v okviru te točke bo pa Poljska v imenu Višegrajske skupine in treh drugih držav predstavila skupno izjavo o priložnostih in izzivih kmetijskih gospodarstev v luči strategije od vil do vilic. Ta skupna izjava nekako vsebuje naslednja sporočila, to je Strategija za države članice predstavlja ambiciozne cilje in izzive, ki jih je treba izpolniti v zelo kratkem času. Potrebno bi bilo breme doseganja teh ciljev enakomerno porazdeliti med vse člene v verigi preskrbe s hrano in da odgovornost ne sme biti breme samo proizvajalcem, zlasti malim, srednjim, velikim. Sama strategija je bila objavljena brez predhodno izvedene presoje vplivov na okolje, družbo in pa gospodarstvo, zato poziv komisiji, da predloži ustrezne ocene učinka strategije pred začetkom katere koli izvedbene faze. Stališče Slovenije ob tem je, da se Slovenija strinja z izpostavljenimi sporočili v skupni izjavi, vendar pa uradno nismo pristopili podpisu skupne izjave, predvsem zaradi naše vloge prihajajočega predsedovanja Evropskemu svetu.

Hvala.

Hvala državnemu sekretarju za to predstavitev. Vidim, da interesa za razpravo ni, zato … Se opravičujem, poslanec Andrej Černigoj.

Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo, spoštovani gospod državni sekretar.

Z velikim zanimanjem sem poslušal predstavitev, ki moram reči, da je kar bila zelo obsežna, saj je bilo obsežno tudi poročilo, katerega ste nam dostavili v sam Državni zbor. Jaz moram reči, da tematike, ki jih boste obravnavali, so na področju kmetijstva, kot na področju kmetijstva za Slovenijo in kot za Evropsko unijo zelo pomembne, saj gre tudi za to zasedanje, v bistvu zelo pomembno zasedanje, ki se ga bo udeležil naš kmetijski minister. Tukaj se bo poskušalo cilje portugalskega predsedstva nekako skleniti, nek dogovor novega oziroma dokončanja zakonodajnega svežnja o reformi skupne kmetijske politike po letu 2020.

Kot sem že na zaprti seji dejal, zelo me veseli, da se bo slovenski kmetijski minister tudi srečal s slovenskimi evropskimi poslanci, kar pa ni bila redna praksa v preteklosti. Samo srečanje bo po mojem mnenju kar zahtevno, zaradi tega tudi podpiram tudi močno delegacijo, ki bo se tega zasedanja tudi udeležila. Jaz vidim tukaj zelo kompetentne in znane ljudi, ki so vešči evropskega parketa in predvsem pa tudi vešči tematike, katero bodo razpravljali.

Zdaj če gremo malček po vrsti. Veseli me v bistvu ta projekt od vil do vilic in jaz ga tudi absolutno podpiram in mislim, da je to tudi nekaka pozitivna zadeva za Slovenijo in Evropsko unijo. Bi pa podal malček več poudarkov. Pogovarjali se boste tudi o gozdnem reprodukcijskem materialu, jaz mislim, da je to področje za Slovenijo zelo pomembno. Zakaj? Slovenija je pretežno in gozdnata država oziroma ena izmed bolj gozdnatih držav v Evropski uniji in na svetu. Tako da, tukaj sklepi bodo zelo pomembni tudi za samo Slovenijo, saj v bistvu za Slovenijo gozd pomeni nekako, bi lahko rekli, tudi zeleno zlato.

Z velikim veseljem bom prebral tudi te študije o pravnem statusu novih genomskih tehnik. Tukaj ste prav izpostavili, da je to področje zelo zelo spolzko, gensko spremenjeni organizmi. Če se malček vrnemo nazaj na tematiko Evropske unije, vidimo, da prav trgovinski sporazum med Evropsko unijo je bil na začetku na trhlih tleh, ko je hotela Amerika nekako vsiliti to svojo politiko gensko spremenjenih organizmov. Mene veseli, da se je takrat na tem področju Amerika umaknila in je prepustila to v odločanje Evropski uniji oziroma držav članic. Zaradi tega bi tukaj še enkrat poudaril in vas prosil na kmetijskem ministrstvu, tukaj bodite pozorni, imejte ta občutek, kaj to pomeni za Slovenijo, Slovenija tega v preteklosti ni ravno podpirala. Tako da vas res tukaj prosim za malček pozornosti.

Zelo me pa veseli naslednja točka, to je v bistvu sporočilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu in Evropskem in ekonomskem socialnem odboru in Odboru regij o Akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave. Tukaj se moram strinjati, se moram strinjati, da se na ravni Evropske unije spodbudi povečanje deleža ekološkega kmetijstva v Evropski uniji in poveča dostopnost ekološke hrane. Prav take sklepe bi lahko tudi v Republiki Sloveniji sprejeli, jih bi popolnoma podpiral. Bi pa tukaj izpostavil še en projekt oziroma bi pohvalil projekt. Meni se zdi, da dostopnost ekološke hrane moramo začeti pri najmlajših z osveščanjem, s poznavanjem te tematike. In če bodo mladi vzeli to temo za njihovo, za svojo lastno, bodo naučili tudi svoje starše, predvsem bodo pa prenesli to, način, način življenja in svojega obnašanja in tudi spoštovanja do ekološko pridelane hrane in da mogoče, da so pripravljeni za kakšen cent mogoče tudi več plačati za ekološko pridelano hrano, bi tukaj res pozdravil en projekt, to je šolski eko vrtovi. Ukvarjajo se s prav to tematiko. Delo z otroki in mladostniki. Moram reči, da sem bil vesel, ko so bili pred kratkim tudi na samem ministrstvu, so ta projekt tudi predstavili, in v bistvu moram reči, da ta projekt si zasluži večjega angažmaja ministrstva za kmetijstvo, ampak tudi drugih ministrstev, ministrstva za gospodarstvo, MGRT-ja in mogoče še tudi ministrstva za šolstvo. Moram reči, da ta projekt podpira tudi zveza ekoloških kmetov. Sam projekt je uvrstila med zelo pomemben za ozaveščanje otrok in mladih v eko kmetijstvo, v akcijski načrt ekološkega kmetijstva, ki je trenutno v javni spravi in je ena od možnih rešitev nadaljevanja dela z otroki in mladostniki. Jaz bi tukaj tudi kolegice in kolege prosil, da si ta projekt, šolski eko vrtovi, pogledajo, da se seznanijo in morebiti tudi podprejo.

Za konec bom pa samo podprl sklepe Sveta za vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih. V tem času bo Slovenija, v tem srečanju bo potekalo slovensko predsedovanje, in mislim, da je to ena taka pozitivna, pozitivna lastnost, ki se jo lahko nadejamo. Samo poročilo, ki sem ga prebral, nudi še ogromno ogromno točk za razpravo, ampak se bom tukaj omejil, ker sklepam, da bodo moji kolegi še druge točke osvetlili in se z njimi tudi poenotili.

Hvala za razpravo.

Hvala mag. gospodu poslancu Černigoju za razpravo.

K besedi se je javil še mag. Rajh.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu, spoštovani, spoštovana državna sekretarja, kolegice poslanke in poslanci in cenjeni gostje.

Jaz bi se tu samo navezal tudi na mojega predgovornika, ki je izpostavil pomen ekološko pridelane hrane. Mislim, da je treba tu posebej to izpostaviti in tudi promovirati. Je pa seveda potrebno za to tudi ustrezna regulacija. In v luči podnebnih sprememb se seveda postavljajo vprašanja, na kak način bomo to ekološko hrano zagotavljali. Marsikdo si predstavlja, da je to v bistvu neke vrste ekstenzivni način pridelave hrane. To je treba ljudem povedati, da se verjetno pod ekološkim načinom pridelave hrane ali pa vrtnin, kmetijskih izdelkov ne razume to, da se bo to pridelovalo na način, kot se je pridelovalo pred stotimi leti, ampak na sodoben način. Verjetno brez nepotrebnih kemikalij in pesticidov, a ne. V bistvu na tak način je verjetno to mišljeno, ker jaz si to ne znam predstavljati, da bomo v času podnebnih sprememb, ko se v bistvu te toče, suše, novi škodljivci, ki so v bistvu dejstvo, ki prihajajo sem, v bistvu lahko, lahko na ekološki način, kot si nekdo predstavlja, na enak način, kot pred 50 ali pa 100 leti pridelovali hrano, gre za sodoben, verjetno, kakor razumem, za sodoben način pridelave zdrave hrane, tudi lahko v kontrolirani atmosferi, kot je na primer tehnologija hidroponika ali kaj podobnega. Na način da se kontrolira vnos hranil in škropiv in način tudi, da se preprečuje vnos ali pa dostop škodljivcev do poljskih in kmetijskih pridelkov.

Za nas v SAB-u je to zelo pomembno, da se v bistvu samooskrba poveča, da se tudi zagotovi pridelava zdrave in kakovostne hrane brez nepotrebnih kemikalij, ker vemo, da je zdrava hrana tudi ključnega pomena zato, da bomo ljudje zdravi. Vemo, da se prebivalstvo stara in da ena ključnih bolezni so srčno-žilne bolezni. In z njo povezana, v bistvu en ključnih dejavnikov je prekomerna telesna teža. In seveda z zdravo hrano, zmernimi količinami, a ne, lahko dosežemo multiplikativne učinke v tem smislu, da ugodno vplivamo tudi na stanje zdravstvene blagajne. Vemo, da nič ni neobičajnega, da zaradi tudi nezdravega življenjskega sloga in nezdrave hrane nekateri naši sodržavljani dobijo dvesto, tristo evrov mesečno zdravil, a ne, to dobijo po osem različnih zdravil. In v bistvu v SAB-u vidimo priložnost za zdravo hrano tudi v tem smislu, da se nekako začnejo obvladovati stroški zdravstvene blagajne, ki bodo s staranjem prebivalstva seveda naraščali in tudi vidimo, vidimo to priložnost pridelave zdrave hrane v povezavi z digitalizacijo in informatizacijo v kmetijstvu, tudi kot možnost zelenega preboja. Zato se tudi s stališčem, ki ste ga navedli, strinjamo.

Hvala mag. Rajhu.

Zdaj pa res vidim, da ni več interesa za razpravo, zato dajem na glasovanje naslednji sklep: »Odbor za zadeve Evropske unije se seznani z izhodišči za udeležbo delegacijo Republike Slovenije na zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 26. in 27. maj, in jih podprl.«

Začenjamo z glasovanjem. Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

S tem ugotavljam, da je sklep sprejet.

Končali smo z 2. točko in prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, BRUSELJ, 27. IN 28. MAJ.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade Republike Slovenije 20. maja na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Naprošam državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo gospoda Simona Zajca, da nam predstavi izhodišča za zasedanje sveta, ki se bo nanašal na notranji trg, industrijo in vesolje.

Simon Zajc

Hvala, gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, dober dan.

Dovolite, da vam posredujem nekaj bistvenih poudarkov iz izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za konkurenčnost in rast, ki bo potekala 27. in 28. maja v Bruslju. Prvi dan zasedanja Sveta za konkurenčnost se bodo ministri, pristojni za industrijo in notranji trg, v okviru zakonodajnih dejavnosti seznanili s poročiloma o napredku glede zakonodajnih dosjejev DSA in DMA. V okviru nezakonodajnih dejavnosti bodo ministri razpravljali o prenovljeni industrijski strategiji, o pomenu svežnja digitalnih storitev za konkurenčnost EU. Pod točko razno se predvideva tudi predstavitev programa slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Potem v drugem dnevu v popoldanskem delu zasedanja 28. 5. je v okviru Sveta za konkurenčnost oziroma ministrov, pristojnih za vesolje, predviden sprejem sklepov Sveta z naslovom Novo vesolje za ljudi in pa sklepov Sveta z naslovom Vesolje za ljudi na evropskih obalnih območjih. Ministri, pristojni za vesolje, bodo opravili tudi politično razpravo na temo boljšega pozicioniranja EU v upravljanju vesoljskega prometa.

Zdaj pa bi nekaj kratkih besed o posameznih točkah dnevnega reda. Točki ena in dve sta formalne narave, točke od tri do pet pa se bodo na Svetu obravnavale skupaj. Tretja točka, torej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu za digitalne storitve, tukaj se bo obravnavalo poročilo o napredku. In pa točka štiri, predlog uredbe o tekmovanjih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju. Tudi tukaj bo poročilo o napredku. Obe poročili je pripravilo portugalsko predsedstvo. V njem so med drugim povzeta bistvena vprašanja, ki ostajajo odprta med pogledi posameznih držav članic. Slovenija poročilo o napredku pozdravlja in verjame, da bosta poročili dobra podlaga za nadaljnja pogajanja v Svetu EU med našim predsedstvom.

Točka pet je točka o spodbujanju konkurenčnosti EU in globalni vpliv na podlagi ambicioznega svežnja o digitalnih storitvah. Tukaj bo opravljena politična razprava. V okviru te nezakonodajne točke se načrtuje razprava na temo vpliva svežnja o digitalnih storitvah, tako imenovani DSA sveženj, to se pravi vpliv DSA svežnja na konkurenčnost EU. Sveženj po mnenju portugalskega predsedstva predstavlja nov mejnik za Evropsko unijo, digitalno prihodnost. In lahko Evropski uniji omogoči globalni vodilni položaj. Pomen DSA svežnja je močnejši, varnejši in bolj zaupanja vreden notranji trg, ki sloni na ideji poštene konkurence. Slovenija podpira prednostno obravnavo svežnja DSA, saj v tem vidi enkratno priložnost, da EU harmonizira zakonsko ureditev delovanja digitalnih platform ter omogoči evropskih inovativnim zagonskim oziroma malim in srednjim podjetjem izkoristiti priložnosti na delujočem enotnem digitalnem trgu. Vpliv svežnja DSA bo pa globalen, saj bo sodobna in jasna zakonodaja, ki bo uravnoteženo upoštevala interese različnih deležnikov, ustvarila bolj transparentno in pošteno internetno okolje za vse. Menimo, da je predlog svežnja DSA, ki ga je pripravila Evropska komisija, kvaliteten in da ne potrebuje temeljnih sprememb, saj bi se v nasprotnem primeru lahko znašli v večletnem usklajevanju predlaganih uredb, kar bi v hitro spreminjajočem se digitalnem svetu vsekakor zmanjšalo njun globalni potencial ter pozitivne vplive na evropske uporabnike in podjetja.

Točka šest. Posodabljanje nove industrijske strategije za Evropo. Izredni pomen zagotavljanja dostopa do kritičnih surovin. Pod to točko bodo ministri podali prve odzive držav članic na posodobljeno industrijsko strategijo EU, ki jo je Komisija skupaj s tremi spremljajočimi dokumenti objavila 5. 5. 2021. Prenovljena strategija potrjuje prednostne naloge iz marca 2020, obenem pa podaja odziv na izkušnje, pridobljene med krizo covid-19, da bi se spodbudilo okrevanje in povečala odprta strateška avtonomija EU. Osredotoča se na tri ključna področja, in sicer na okrepitev odpornosti enotnega trga, na obravnavanje strateških odvisnosti EU in pa na pospešitev zelenega in digitalnega prehoda industrije EU. Pod prvo točko, torej pod okrepitvijo odpornosti enotnega trga je kriza razkrila, da je ključnega pomena ohranjati prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala na enotnem trgu ter da je treba sodelovati za okrepitev odprtosti enotnega trga proti motnjam. Komisija bo zato predlagala instrument enotnega trga za izredne razmere. V celoti izvrševala direktivno o storitvah, okrepila nadzor trga proizvodov, mobilizirala znatne naložbe v podporo malim in srednjim podjetjem, zasnovala in uvedla sheme alternativnega reševanja sporov za preprečevanje zamud pri plačilih za mala in srednja podjetja.

Pod točko obravnavanja strateških odvisnosti, odprtost za trgovino in naložbe je za EU, ki je velika uvoznica in izvoznica, prednost ter vir rasti in odpornosti. Vendar je pandemija spodbudila tudi večjo ozaveščenost o potrebi po analizi in obravnavi tehnoloških in industrijskih strateških odvisnosti. Komisija je zato izvedla analizo proizvodov iz občutljivih ekosistemov, od katerih je EU močno odvisna. To so predvsem proizvodi iz ekosistemov energetsko intenzivnih industrij, kot so surovine, in zdravstvenega ekosistema, kot so farmacevtske sestavine. Predstavila je rezultate šestih poglobljenih pogledov na področjih surovin, baterij, aktivnih farmacevtskih sestavin, vodika, polprevodnikov ter tehnologij v oblaku in tehnologij za računalništvo. Prizadeva si za diverzifikacijo mednarodnih dobavnih verig in sklepanje mednarodnih partnerstev. Podpira nova industrijska zavezništva in pomembne projekte skupnega strateškega pomena. Napoveduje tudi strategijo standardov.

In še pod točko pospešitve dvojnega prehoda. Industrijska strategija predstavlja tudi prvo analizo 14 industrijskih ekosistemov. Poudarja tudi pomen povečanja naložb za dvojni prehod. To je iz pobude next generation EU. Razprava ministrov se bo v povezavi s prenovljeno industrijsko strategijo osredotočila tudi na dostop do kritičnih surovin, saj posodobljena industrijska strategija in njena analiza strateških odvisnosti in zmogljivosti EU opozarja na odvisnost Evropske unije od dobave surovin iz tretjih držav, tukaj predvsem govorijo o Kitajski, Turčiji in Afriki. Evropska industrija se namreč sooča z visoko uvozno odvisnostjo od surovin, nestabilnostjo njihovih cen in oteženim dostopom do surovin, kar velja predvsem za tako imenovane kritične surovine. Industrija EU je začela prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, vendar še vedno ostaja preveč odvisna od pretoka na novo pridobljenih surovin, trgovanja z njimi, njihove predelave in končno njihovega odlaganja v obliki odpadkov ali emisij. Zgolj 12 % materialov, ki jih uporablja industrija v Evropski uniji, izvira iz recikliranih materialov.

Potem bosta še točki sedem in osem. Ministri bodo tudi potrdili sklepe Sveta o turizmu in boljši zakonodaji. Kar se tiče sklepov Sveta o turizmu v podporo kratkoročnemu okrevanju evropskega turizma, je portugalsko predsedstvo pripravilo osnutek sklepa Sveta EU, turizem v Evropi za naslednje desetletje, trajnostni, odporni, digitalni, globalni in socialni. Slovenija je v postopku usklajevanja osnutka sklepov sodelovala s svojimi predlogi in pobudami in tudi podpiramo sklepe Sveta EU. Turizem v Evropi za naslednje desetletje, trajnostni, odporni, digitalni, globalni in socialni, saj odražajo skupne usmeritve in priporočila za nadaljnje okrevanje in oživitev evropskega turističnega ekosistema v naslednjem desetletju, ki ga je virusna kriza izjemno prizadela, in hkrati pomenijo podlago za načrtovanje srednjeročne in dolgoročne strategije za prihodnost evropskega turizma.

V okviru predsedovanja Svetu EU je Portugalska pripravila osnutek sklepov na temo podatkovne tehnologije in umetne inteligence, ki lahko pripomorejo k izboljšanju procesa priprave zakonodaje. Slovenija se s predlaganim osnutkom sklepov Sveta EU strinja in ga podpira.

Pod točko razno v okviru točke se bodo ministri seznanili z informacijo Evropske komisije, in sicer zakonodajnim predlogom o tujih subvencijah in z rezultati pregleda trgovinske politike EU. In če gremo zdaj še na drugi dan. Pod točko 13, sklepi Sveta Novo vesolje za ljudi. Novo vesolje prinaša družbeno ekonomske koristi in pomembno prispeva k doseganju ciljev zelene in digitalne transformacije Evropske unije. Vsebina sklepov se nanaša na koncept in dinamiko evropskega vesoljskega sektorja kakor tudi na pristop in ključne programe EU za krepitev novega vesolja. Izpostavljen je pomen področja opazovanja Zemlje, umetne inteligence, kibernetske varnosti programov, Copernicus, EGNOS in Galileo, potreba po novi gradnji finančnih mehanizmov in vključenost vseh ključnih akterjev. V okviru sklepov sta kot prioritetni aktivnosti na ravni EU opredeljeni strategija za tako imenovano novo vesolje in akciji načrt EU SPA za implementacijo aktivnost na področju vesolja, pri čemer je pomembna tudi krepitev kompetenc.

Slovenija podpira predlog besedila sklepov, saj meni, da mora Evropa v smislu strateških usmeritev okrepiti prizadevanja za krepitev vesoljskega sektorja, ki lahko pomembno prispeva k okrevanju po pandemiji, trajnostnemu razvoju in digitalizaciji. Slovenija posebej izpostavlja, da je potrebno okrepiti sodelovanje vseh ključnih akterjev na nacionalni in nadnacionalni ravni ter upoštevanje obstoječih kompetenc in tehnoloških zmogljivosti pri implementaciji vesoljskega programa EU. Tukaj govorimo zlasti o ES-i.(?)

Slovenija podpira tudi osredotočenost na nadgradnje mehanizmov financiranja v podporo malim in srednjim podjetjem.

Pri točki 13 sklepi Sveta o vesolju za ljudi na evropskih obalnih območjih. Predlog sklepov Sveta je bil pripravljen z namenom ozaveščanja o specifičnih potrebah prebivalcev Evropske unije na priobalnem pasu. Sklepi pozivajo Evropsko komisijo, da ustrezno koordinira obstoječe iniciative in organizacije, ki se ukvarjajo s stanjem obalnega področja, le-ta so namreč specifična, zato je potrebna posebna obravnava in razvoj dodatnih storitev. V okviru programa Copernicus so na primer bile oblikovane storitve, ki naslavljajo tematska področja, kot so ozračje, morsko okolje, kopno, podnebne spremembe, varnost in izredne razmere. Vendar pa nobena od teh storitev ni v celoti uporabna za nadzor stanja v obalnem pasu. Tekom razprave je Slovenija opozorila, da se je potrebno izogibati podvajanju aktivnosti in da izvajalci bodočih aktivnosti ne smejo biti vnaprej določeni. Slovenija tako podpira besedilo sklepov Sveta o vesolju za ljudi na evropskih obalnih območjih in podpira nadaljnje aktivnosti za boljšo izrabo obstoječih kapacitet za potrebe obalnih območij.

Pod točko 15, k boljšemu položaju Evropske unije pri urejanju vesoljskega prometa, tukaj bo opravljena politična razprava. Vesolje je zaradi eksponentne rasti vesoljskega prometa in števila vesoljskih odpadkov vse bolj obremenjeno, kar vpliva tudi na varnost vesoljske infrastrukture in aktivnosti. Na nivoju Združenih narodov že dlje časa potekajo pogovori o oblikovanju nove, mednarodne zakonodaje, ki bi celovito urejala področje upravljanja vesoljskega prometa. Potrebno je sprejeti skupno stališče EU, ki bo podlaga za razprave na mednarodni ravni. Le-to naj bi bilo usklajeno z državami članicami in sprejeto v prvi polovici leta 2022. Vprašanje za razpravo, vprašanja za razpravo pod to točko se nanašajo na glavne vidike, ki bi jih države članice želele izpostaviti glede vesoljskega prometa. Gre za pomemben dosje, ki bo ena od prioritet na področju vesolja tekom predsedovanja.

Slovenija meni, da je za področje upravljanja vesoljskega prometa in uveljavljanja interesa Evropske unije glede trajnostnega razvoja, varnosti in zaščite investicij v vesoljski sektor potrebno, potreben koordiniran pristop na ravni Evropske unije in vključenost vseh ključnih akterjev. Slovenija poudarja, da je potrebno skupno stališče EU, ki bo podlaga za razprave na mednarodni ravni, in s tretjimi državami oblikovati hitro, ključno je spodbujanje industrije Evropske unije in njenih držav članic ter posodobitev instrumentov financiranja. Na ravni EU je potrebno izboljšati sistem spremljanja in zaznavanja objektov v vesolju. Izpostavlja možnost izvedbe simulacij in izdelavo ocene tveganja glede morebitnih trkov na podlagi podatkovnih baz ter izdelavo katalogov vesoljskih objektov. Slovenija podpira oblikovanje standardov in normativov na ravni EU. Pri oblikovanju le-teh ima lahko na podlagi kompetenc pomembno vlogo ESA(?). Slovenija je izpostavila tudi potrebo bo aktivnem odstranjevanju vesoljskih odpadkov. Tako. Hvala za pozornost.

Hvala državnemu sekretarju za predstavitev izhodišč. Besedo predajam še državnemu sekretarju na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Mitji Slavincu, da nam predstavi izhodiščni del za zasedanje Sveta, ki se bo nanašal na raziskave.

Mitja Slavinec

Hvala lepa, gospod predsednik, poslanke, poslanci, spoštovani prisotni.

Delegacija pod vodstvom ministrice dr. Simone Kustec se bo na tistem delu, ki se bo nanašal na raziskave, opredelila in predstavila predvsem na dveh pomembnih točkah. In sicer, prva je uredba o ustanovitvi skupnega podjetja Euro HPC, kar je tudi osnova za nadaljnjo evropsko partnerstvo na področju superračunalnikov, in tukaj Slovenija zagotovo ima pomemben po eni strani interes in seveda tudi vlogo in vpliv, saj naš HPC računalnik v Mariboru sodi med top 50 na svetu v tem trenutku in torej pomembno prispeva evropskemu računalniškemu prostoru. Druga točka pa je vezana na poglabljanje evropskega raziskovalnega prostora, kjer se bodo dotaknili predvsem pogojev in tudi izmenjave raziskovalcev znotraj Evropske unije in tudi širše. Na tem področju je treba izpostaviti težnjo za kroženje možganov in v evropskem raziskovalnem prostoru bo ministrica izpostavila pomen raziskovanj in inovacij za, kako je to nujno za celoten razvoj evropske družbe, gospodarstva in nenazadnje seveda tudi znanosti kot take.

No, saj bo tudi politična razprava glede prenove evropskega raziskovalnega prostora, v sklepu katere pa bo potem ministrica predstavila tudi prednostne naloge slovenskega predsedovanja in pa tudi tiste najpomembnejše dogodke, ki jih bomo na tem področju pripravili.

Hvala lepa.