Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, ostali prisotni lepo pozdravljeni. Pričenjam 26. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da opravičil o odsotnosti do začetka seje nisem prejel, na seji pa kot nadomestne članice in člani sodelujejo gospa Andreja Zabret, ki nadomešča poslanca gospoda Braneta Goluboviča iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, mag. Marko Koprivc, ki nadomešča poslanca gospoda Janija Prednika iz Poslanske skupine SD in pa iz kvote nepovezani poslanci na seji sodeluje gospod Jurij Lep.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. in edino točko dnevnega reda - Škodljivi učinki vladne davčne reforme na javne finance in dohodkovno neenakost.

Poslanska skupina Levice je dne, 11. maja 2021 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica s predlogi sklepov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, s sklicem seje.

Na sejo so bili vabljeni Luka Mesec v imenu predlagatelja zahteve, mag. Andrej Šircej minister za finance, ki pa se je upravičil, z nami pa je državna sekretarka mag. Maja Hostnik Kališek, Ministrstvo za finance, predstavniki reprezentativnih sindikalnih central, Marijan Papež generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki se je tudi upravičil, z nami pa je namestnik generalnega direktorja mag. David Klarič, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije dr. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta in fiskalni svet.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic, v nadaljevanju bodo dobili besedo vabljeni, nato pa sledi razprava članic in pa članov komisije. Besedo najprej dajem predstavniku predlagatelja, Luka Mesec, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Lep pozdrav. Dobro jutro vsem skupaj.

To sejo smo sklicali zaradi zaskrbljenosti kaj bo vladna davčna politika pomenila za javne finance te države na dolgi rok. Namreč vlada se trenutno obnaša, kot da je denarja neomejeno. Ampak nekaj so enkratni ukrepi, ki jih sprejema zaradi covida in te so lahko kadarkoli ukinjeni ali pa suspendirani, ko ne bodo več potrebni, nekaj drugega so pa trajne strukturne reforme, kot je davčna reforma, ki bodo trajno zarezale v javne finance. In tukaj se pogovarjamo o dopolnitvah zakona o davku o dohodku pravnih oseb, zakona o spremembah Zakona o dohodnini, Zakona o davku na dodano vrednost in Zakona o debirokratizaciji, ki prinaša antisocialno kapico. Vsi ti zakoni skupaj bodo v proračun navrtali 900 milijonov evrov letnega minusa. In ponavljam, ne govorimo o enkratnih ukrepih, ampak govorimo o sistemskih ukrepih, ki bodo ostali in preživeli to vlado, če ne bodo odpravljeni. To je zelo nevarna igra, ker poglejte, po eni strani, lani je proračunski primanjkljaj znašal 3,5 milijarde evrov, neto javni dolg je narasel za 5,8 milijard evrov. To je ogromno. In letos so trendi še bolj zaskrbljujoči. Če se ne motim je vlada v treh mesecih pridelala toliko primanjkljaja, kot ga je po programu predvidela za pol leta. In zdaj vlada po eni strani napoveduje v svojih proračunskih dokumentih za obdobje od 2021-2024, da bo proračunski primanjkljaj se iz 8,6 % v letu 2021 zmanjšal na 2,8 % v letu 2024, po drugi strani pa sprejema te znižanja davkov, ki bodo ustvarila 900 milijonov evrov letnega primanjkljaja v teh letih, kar seveda na noben način ne gre skupaj, razen če se je že vnaprej odločila ali pa če namerava na prihodnje vlade prevaliti varčevalne ukrepe. Tak scenarij smo s strani vlade Janeza Janše enkrat že videli in sicer prva vlada Janeza Janše je med leti 2005 in 2007 izvedla takšne davčne ukrepe. Odpravila je zgornjo 50 % dohodninsko stopnjo, znižala je davek na dobiček iz 25 na 20 %, uvedla cedularno obdavčitev kapitalskih dohodkov in proračuni so po letu 2007 izgubili približno milijardo evrov na leto. To je seveda pomenilo veliko breme za javne finance, ko je izbruhnila finančna kriza in ko je izbruhnila finančna kriza se je druga vlada Janeza Janše lotila reševanja javnih financ z varčevalnimi ukrepi. Leta 2012 so proračunske izdatke zmanjšali z rezi v seveda v socialno državo, zdravstvo, kulturo in tako naprej, z okoli 600 milijonov evrov, ampak seveda država ni gospodinjstvo in v krizi je treba povečevati količino denarja v obtoku, namesto da ga režeš, zato so bili tudi te varčevalni ukrepi kontra produktivni. Prvič, plačali so jih revni. Drugič, javni dolg je ravno po varčevalnih ukrepih začel vrtoglavo naraščati iz 53,6 % BDP v letu 2012 na 70 % BDP v letu 2013. Tako, da kar hočem opozoriti je, da kot sem zadnjič rekel na televiziji, da se ta vlada obnaša nekako po tisti frazi Madam de Ponpadour, ona je bila žena oziroma priležnica Ludvika XV, zadnjega francoskega, / oglašanje iz dvorane/ XIV, francoskega kralja, ki je rekla z nami potop. Se pravi zdaj bomo vsem razdelili oziroma dali velike obljube o višjih penzijah, višjih plačah, davčnih razbremenitvah in tako naprej, kaj bo po mandatu te vlade nas pa ne zanima. Kako se boste soočali z javnim dolgom, ki ga je ta vlada napravila, kako se boste soočali z davčnimi rezi, ki jih je ta vlada inštalirala v sistem, kako se boste soočali z državo kakršno vam bomo zapustili, to nas pa ne zanima oziroma maksima trenutno je poskušati z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi si pridobiti ali pa kupiti čim večjo priljubljenost dovolitev, da lahko takrat kapitalizirajo, kar zdaj počnejo. Ampak pejmo po vrsti. Davčne reforme, ki jih sprejemajo ne bodo koristile večini prebivalstva, ampak zgolj zelo ozkemu sloju najbogatejših. Sprejema se namreč socialna oziroma jaz ji bom rekel antisocialna kapica, ki bo koristila samo ljudem z plačami nad šest tisoč evrov bruto, kar pomeni nekaj tisoč ljudi v tej državi. Potem sprejema se znižanje davčne stopnje za najvišji dohodninski razred, ki bo spet koristilo ozkemu krogu 4500 izbrancem. Predvideva se znižanje davkov na pasivne prihodke, kot je davek na oddajanje stanovanj, to bo spet koristilo predvsem tistim, ki oddajo stanovanja ali pa več stanovanj. Naj opozorim, da je v Sloveniji nekaj deset zavezancev, ki z oddajo nepremičnin zasluži več kot 150 tisoč evrov letno in to je že zdaj problem, ker ljudje, ki oddajo nepremičnine in imajo v lasti več nepremičnin verižno kupujejo nepremičnine kot investicijo, obdavčeni so po enaki stopnji ne glede na količino denarja, ki ga z oddajo stanovanj zaslužijo, cene pa zaradi kupovanja stanovanj, kot investicije rastejo in mladi ne morejo več do njih, tudi do najemniških je težko priti. Lahko pogledate, to ni več težava samo v Ljubljani, tudi v Kranju se zdaj naenkrat oddajo 45 kvadratna stanovanja po 600 evrov na mesec. In vlada vsem tem momentom priliva olje na ogenj, hkrati pa bo samo socialna kapica, zato smo tudi vabili direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tako naprej, samo socialna kapica bo zarezala za 120 milijonov v pokojninsko blagajno in 70 milijonov v zdravstveno blagajno. Zakon o dohodnini bo pomenil preko 700 milijonov evrov izgube v javnih financah, kdo in kako bo to pokril pa očitno na tej točki nikogar ne zanima. Ali bomo to plačali z nižjo dostopnostjo zdravstva, bomo to plačali z manjšimi pokojninami, o tem se nihče ne sprašuje, predvsem pa ne vidimo kako to gre skupaj s temi vladnimi proračunskimi dokumenti, ki jih hkrati z drastičnim nižanjem davkov za skoraj milijardo evrov, hkrati napovedujejo, da se bo kar nekako čudežno zmanjšal proračunski primanjkljaj za več kot trikrat do leta 2024.

Edino, kar lahko razberemo iz vladnih dokumentov je, da nekako namigujejo, da se bo kompenziralo izpad davkov češ z večjo produktivnostjo in novimi delovnimi mesti, ampak naj opozorim, da če bi hoteli 900 milijonov evrov zbrati z dohodnino, bi potrebovali 300 tisoč novih delovnih mest s povprečno plačo ustvariti, da bi ta denar dobili v proračun, kar je seveda popolna znanstvena fantastika in to bo lahko predsednik fiskalnega sveta več povedal, vrnila se bo zgolj manjša vsota oziroma manjši del izgubljenih sredstev. Tako, da zato sklicujemo to sejo, kjer bi želeli sprejeti naslednje sklepe. In sicer, da Komisija za nadzor javnih financ ocenjuje, da je ta predlagani davčni paket predstavlja prekomerno tveganje za javno finančno vzdržnost sektorja države. Drugič, da KNJF ocenjuje, da bo vladni sveženj davčnih zakonov v največji meri povečal dohodke najbogatejših, v najmanjši meri pa najrevnejših davčnih zavezancev in s tem prispeval k povečanju dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji. Tretjič, da komisija ocenjuje, da vladni sveženj predstavlja neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo. To utemeljujemo s tem, da se z davčnimi stimulusi ne da poganjati gospodarstva, ti imajo zelo omenjene in kratkotrajne učinke, če bi hoteli zagnati gospodarstvo, potrebujemo javne investicije, ne pa odpustke, predvsem na pri ljudeh, ki imajo najmanjšo kot bi Keynes rekel mejno nagnjenost k potrošnji, se pravi te ki že zdaj zelo dobro zaslužijo ali pa dobijo z naslova dobičkov ali pa prihodkov iz kapitala. In četrtič, KNJF predlaga fiskalnemu svetu, da v roku 30 dni pripravi celovito analizo učinkov vladnega svežnja davčnih zakonov in jo posreduje Komisiji za nadzor javnih financ. Toliko za uvod, da ne bom predolg, pa se velim razprave.

Hvala lepa.

Želite besedo gospa državna sekretarka? Mag. Maja Hostnik Kališek, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Dovolite mi, da najprej na kratko predstavim poglavitne cilje, ki jih naslavljamo z rešitvami davčne reforme. Strinjamo se, da smo z različnimi interventnimi zakoni pomagali prebivalstvu in podjetjem v časih, ko so negativni šoli v gospodarstvu povzročili neravnovesja. Prihajamo v obdobje, ko moramo v prvi vrsti iskati sistemske in splošnejše ukrepe, ki bodo pripravljeni na dolgi rok. Davčna reforma, ki jo sestavlja več novel zakona prinaša in zasleduje več ciljev. Med drugim krepitev konkurenčnosti poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast, več zaposlenih, razbremenitev dela, kar je pri okrevanju po pandemiji še posebej pomembno, z dodatnimi ukrepi na področju davčnih olajšav in oprostitev v gospodarstvu pa poskrbeti tudi za možnost povečanja investicij. Temeljni razlog za spremembe je neugodna struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju obremenitve dela. Ocenjuje se, da je ravno obremenitev dela tisti dejavnik, ki negativno vpliva na konkurenčnost. Pri tem ne moremo mimo mednarodnih primerjav. Če pogledamo podatke, ima Slovenija pri samski osebi s povprečno plačo davčni primež v višini 42,9 % v letu 2020, medtem ko je povprečje OECD držav 34,6 %. Torej imamo za 8,3 odstotno točko višji davčni primež. Ta odstotek se je z zviševanjem plače le še povečuje. Predlagano je postopno zvišanje splošne olajšave. Pri tem bodo na boljšem vsi zavezanci, ki plačujejo dohodnino. Imeli bodo višje neto dohodke, bo pa seveda zaradi progresije pri odmeri dohodnine vpliv glede na višino dohodka različen. Razbremenitev bo postopna, saj se bo splošna olajšava postopno zviševala od višine 4500 evrov do 7500 evrov v letu 2025. Ta znesek je bil določen v višini nujno potrebnih stroškov za življenje. Neetično je obdavčiti tisti denar, ki je nujno potreben za življenje, vsekakor pa zavezancev, ki že danes ne plačujejo dohodnine spremembe ne morejo prinesti povišanja dohodkov. Visoko strokoven kader, ki v veliki meri prispeva k dodani vrednosti podjetij, je s tem dvigu produktivnosti in ohranjanju gospodarske aktivnosti, moramo razbremeniti, zato predlagamo znižanje najvišje dohodninske stopnje iz 50 na 45 %. Povprečje EU s 27 na za leto 2021 namreč znaša 38,8 %. Poleg tega predlagamo spremembo obdavčitve plačila poslovne uspešnosti. Učinek znižanja najvišje stopnje vpliva res le na manjše število zavezancev, vendar dajemo s tem pozitiven signal za konkurenčnost in nenazadnje bomo s tem vplivali na višjo gospodarsko rast. Opozarjamo namreč, da imajo najvišje davčne stopnje negativen vpliv na gospodarstvo kot celoto.

Sklop vseh ukrepov bo tako v podjetjih zagotovil višje neto plače, ob enakih stroških dela za vse zaposlene, kar bo imelo pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost. Predvsem pri visoko izobraženem kadru je to še posebej pomembno, saj se zmanjša možnost odliva najproduktivnejših v tujino, omogočena pa je tudi možnost odpiranja delovnih mest, ki so se zaradi davčne obremenitve v Sloveniji selila v tujino. Novela Zakona o dohodnini prinaša tudi določene razbremenitve na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Osrednji cilj teh razbremenitev vsekakor ni samo razbremenitev najpremožnejših, ampak razbremenitev vseh s to vrsto dohodka. S predlagano spremembo Zakona o dohodnini bo zavezanec lahko vključil dohodke iz kapitala in dohodke iz oddajanja premoženja v najem v letno odmero dohodnine, to pomeni dodatno možnost za razbremenitev zavezancev z nižjimi dohodki. Znižanja stopnje davka na dohodke s kapitala zasledujemo preprečevanje bega kapitala in izboljšujemo konkurenčnost kapitalskega trga. Ponovno uvajamo tudi tako imenovano seniorsko olajšavo, ki je bila odpravljena z davčnim letom 2014, vendar se vse od odprave olajšave vrstijo predlogi po njeni ponovni vzpostavitvi. Dejstvo je, da se stroški preživetja za upokojence, zlasti za zdravstvene storitve, zdravila, kot tudi ostale storitve povezane z dolgotrajno oskrbo povečujejo. Z uvedbo seniorske olajšave v višini 1500 evrov se bo razbremenilo upokojence z dohodki do 1433 evrov, kar bo vplivalo tudi na njihov socialni položaj. Strinjamo se, da predlagane rešitve same po sebi res znižujejo prihodke državnega proračuna, vendar imajo tudi bolj pomemben učinek, to je razbremenitev dela. Višji neto dohodki bodo pozitivno vplivali na javne finance, saj se bo povečala potrošnja, na drugi strani pa bodo podjetja imela možnost zaposlovanja strokovnega visoko izobraženega kadra, ki pozitivno vpliva na rast podjetja, večjo produktivnost in s tem višje dobičke podjetij. Ne smemo zanemariti tudi pozitivne učinke sprememb na področju davčnih olajšav, kar bo podjetja spodbudilo tudi k investicijam in povečanjem dodane vrednosti. Sklop vseh predlaganih ukrepov bo povečal konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji, s čimer se bo dosegla rast in razvoj slovenskega gospodarstva. Poleg tega bomo z vidika reševanja javnih financ določene dodatne prihodke pridobili tudi na finančni upravi preko različnih nadzornih funkcij in zmanjševanjem in obvladovanjem davčnega dolga. Vse skupaj bo postopno po letih nevtraliziralo skupni učinek davčne reforme. Z vidika financiranja občinskih proračunov pa poudarjam, da v primeru, da sredstva iz naslova dohodnine ne bodo zadoščala za pokrivanje zakonsko določenih nalog, se bo občinam zagotovila tako imenovana finančna izravnava strani državnega proračuna. To pomeni, da rešitve zakona iz naslova dohodnine ne bodo imele neposrednega vpliva na prihodke občinskih proračunov. Ob vsem tem moramo pogledati tudi makroekonomske kazalce. Po zadnjih napovedih Evropske komisije za leto 2021 Sloveniji napovedujejo rast BDP-ja za 4,9 %, kar pomeni za 0,3 odstotne točke več, kot je v pomladanski napovedi UMER-ja, v letu 2022 pa rast v višini 5,1 %, kar je za 0,7 odstotne točke več, kot je v pomladanski napovedi UMER-ja. Torej projekcije prihodkov kažejo ponovno rast, začrtana fiskalna pot pa zagotavlja postopno zniževanje primanjkljaja pod 3 % BDP-ja do leta 2024.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Sklop vseh predlaganih ukrepov bo torej spodbudil okrevanje gospodarstva po epidemiji covid-19 in davčno razbremenitev posameznike. S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in tudi na povečevanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Upoštevaje navedeno predlagam, da ne podprete predlaganih sklepov navedenih v zahtevi za sklic seje.

Hvala.

Hvala lepa.

Dr. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, želite besedo? Izvolite, imate besedo.

Spoštovani gospod predsednik, predstavnik in predstavnica vlade, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje.

V principu je znižanje davkov ukrep, ki je praviloma dobro sprejet, ki dvigne kupno moč prebivalstva zaradi večjih neto dohodkov, ki krepi gospodarski potencial in ki tudi dviguje konkurenčnost in to je za majhno izvozno usmerjeno gospodarstvo pomembno. Ampak v tem primeru imamo opravka z zelo obsežnim paketom davčnih sprememb. Ta paket znaša preko 900 milijonov evrov, če pa k temu dodamo še tisto kapico na prispevkih, potem pa je letni učinek preko ene milijarde evrov letno, to pa znaša približno 2 % pričakovanega bruto domačega proizvoda. In zato so seveda na mestu nekateri pomisleki. In preliminarno bi jaz lahko navedel tri skupine pomislekov. Prva skupina pomislekov je postopkovne narave. Namreč Slovenija je sprejela obvezujoče proračunske načrte do leta 2024, sprejela je tudi pakt stabilnosti v vseh teh dokumentih. Tovrstne tako obsežne spremembe niso eksplicitno navedene in verjetno tudi niso upoštevane. Celo pred nekaj dnevi je izšel proračunski memorandum in tudi ta niti z besedo ne omenja teh velikih davčnih sprememb. Druga skupina pomislekov se nanaša na možnosti kompenzacije. Namreč gre za zopet ukrepe z velikim obsegom, z velikim fiskalnim učinkom in pričakovali seveda bi, da imamo tukaj izračune. Res je, da po statičnem izračunu imamo milijardo in čez primanjkljaja, da bi dinamični izračun, ki upošteva naraščanje produktivnosti in bruto domačega proizvoda kaj spremenil, ampak prednost sprejme Državni zbor tako pomembno odločitev, bi seveda moral biti seznanjen z izračuni kaj pravzaprav to pomeni in kakšne so možnosti za kompenzacijo tega velikega negativnega učinka na prihodkovni strani. Tretji sklop pomislekov se nanaša na koncept makroekonomske politike. Namreč trenutno je makroekonomska in s tem tudi fiskalna politika ekstremno ekspanzivna, tako monetarna kot fiskalna in ukrep znižanja davkov pomeni še stopnjevanje ekspanzivnosti fiskalne politike. Glede na to, da pa se pričakuje odboj in visoka gospodarska rast v prihodnjih letih oziroma vsaj odboj je vprašanje ali je smiselno še pospeševati ekspanzivno fiskalno politiko ali pa je počasi treba razmišljati tudi o tem kako javne finance ponovno sanirati, kajti zbudili se bomo z zelo visokim javnim dolgom, ki je predvsem posledica učinkov pandemije, ampak na vsak način to je javni dolg, ki bo močno narastel. In tudi ne vemo kako dolgo bo lahko monetarna politika lahko suportirala tako ekspanzivno fiskalno politiko. Sedaj jo, ampak znaki inflacije so svarilo.

Nihče noče, ne vem, Nemčija iz leta 1922 ali pa Jugoslavije iz leta 1989, kamor lahko vodijo zdrsi monetarne politike, takrat ko se začne pojavljati inflacija. Seveda končno odločitev o tem ali so javne finance vzdržne ali ne, ne bo sprejel niti fiskalni svet, pa niti Državni zbor ne. Sprejeli jo bodo investitorji, ali bodo slovenske državne obveznice še naprej dovolj privlačne za investitorje in se bodo odločili za nabavo, za vključitev slovenskih državnih obveznic v svoj portfelj, pod takšnimi pogoji, ki lahko ustrezajo tudi nam. Trenutno nam zaradi nizke obrestne mere in dolge ponujene ročnosti. Ampak vedeti moramo, da Slovenija tudi za vzdrževanje obstoječe ravni dolga mora letno financirati dve do tri milijarde, torej izdati obveznice in najti kupce zanje, v kolikor pa pride do povečevanja javnega dolga pa še ustrezno več. In torej končna ocena naše fiskalne politike je pravzaprav v rokah kupcev državnih obveznic.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo? Ja, predstavnik zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanja, mag. David Klarič, imate besedo.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Lepo pozdravljeni.

Moja razprava bo bolj ozka, osredotočena na socialno kapico. Svet zavoda, to je organ upravljanja zavoda je konec aprila obravnaval predlog Zakona o debirokratizaciji. Razprava je šla v tej smeri, da gre tukaj za parcialno rešitev z velikim finančnim učinkom, ki se bo z leti samo še povečeval. Člani sveta so izpostavili, da manjkajo izračuni finančnih učinkov. Mi smo pridobili od finančne uprave Republike Slovenije podatke, prav tako tudi zdravstvena blagajna in ocenjujemo, da bi tukaj izpad znašal okoli 110 milijonov evrov letno. Zelo veliko razprave je bilo o elementih solidarnosti. Eden izmed ključnih elementov pokojninskega in invalidskega zavarovanja je načelo solidarnosti, kjer tisti z višjimi dohodki prispevajo več in dobijo v upokojitvi manj, financirajo, plačujejo pa več za tiste, ki imajo nižje dohodke in iz pokojninskega sistema dobijo več. To je eno tudi načelo javnih financ, načelo distribucije temu sledi. Na isti seji smo tudi obravnavali poročilo o plačilu prispevkov v letu 2020, kjer sta predstavnici FURS-a izrazili, da Zakon o debirokratizaciji bo dejansko povečal delo tako zavezancev, kot tudi FURS-a. Po obširni razpravi je potem sveta zavoda sprejel naslednje sklepe. Svet zavoda ne podpira uvedbe socialne kapice v Zakonu o debirokratizaciji, ker gre za parcialno in nesistemsko rešitev, ki ruši veljavno ureditev. Svet zavoda nasprotuje posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljnih načel sistema. In zadnji, četrti. Sklep razpravo o morebitni uvedbi socialne kapice bi bilo treba voditi v okviru sistemskih sprememb, pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Hvala za besedo.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo še kdo od vabljenih? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na razpravo članic in pa članov komisije. Kot prvi dobi besedo gospod Robert Polnar. Aha v imenu predlagatelja, Luka Mesec izvolite, potem pa vi gospod Polnar.

Ja, hvala lepa.

Rad bi odgovoril na par stvari, predvsem na poskus zagovora te davčne reforme oziroma ne bom rekel, da se s tem država reformira, država se s tem posegom deformira. Tako. Zdaj najprej kar sem slišal s strani vlade je, da še vedno ne razumete osnovnih komponent tega, kako deluje družba, kako deluje gospodarska rast in tako naprej. In kar je bilo slišati v tem stališču je ponavljanje teh floskul, ki so lepo zvečene investicije, dodana vrednost, razbremenitev, gospodarska rast, razbremenitev, konkurenčnost, to je bil nekako light motiv tega stališča. Do tega naj bi nas pa čudežno pripeljali nižji davki in to nižji davki za najbogatejše ali pa za najbolje plačane. Seveda stvari ne delujejo tako. Treba je na stvari pogledati širše, treba se je vprašati o solidarnosti. Treba se je vprašati o tem v čigavem imenu in v čigavo korist naj država deluje. Mi se tukaj, kot je povedal gospod Kračun pogovarjamo o milijardi evrov javnih sredstev, sredstev, ki so trenutno javna, pa mogoče ne bodo več, če bodo te reforme sprejete. Za milijardo evrov mi lahko zgradimo 10 tisoč stanovanj za mlade. In mi smo v državi kjer, pazite, 50 % ljudi med 25. in 34. letom živi doma pri starših, zato ker so stanovanja vse bolj nedostopna. Poglejte okrog sebe, ne samo po Ljubljani, tudi po drugih slovenskih mestih, ki so kolikor toliko perspektivna, pa boste videli, da je, če si ti star 25,28, 30 let, težko dobiti stanovanje za nek soliden denar, ne da bi se zadolžil za 25 let. In zdaj imamo na tehtnici, ko se pogovarjamo o gospodarski rast ali bomo z milijardo evrov tem mladim pomagali do stanovanj ali bomo to milijardo evrov pognali v zrak, zato da ljudje, ki zdaj imajo 10 tisoč evrov bruto plače mesečno, dobijo še 711 evrov pribitka. To postavljamo na tehtnico. In mislim, da je odgovor tukaj zelo enoznačen kaj bo bolj pripomoglo h gospodarski rasti. To, da zgradimo stanovanja za te mlade, da si lahko vzpostavijo življenje, da lahko postanejo samostojni ljudje, da imajo konec koncev lahko družine. Mislim, da bo to bistveno bolj pripomoglo h gospodarski rasti, kot tele vaše neumnosti, da boste nekoga z 10 tisoč evri nagradil še z dodatnimi 700 in govorili, da bo to razbremenili gospodarstvo in da bodo pa zdaj se čudežno pojavila delovna mesta in investicije in konkurenčnost in ljudje, ki češ zdaj bežijo iz države, ne bodo več bežali. Pa saj iz te države ne bežijo najbolje plačani zdravniki, odvetniki, pa managerji, kogar vi razbremenjujete z dohodninsko reformo, pa z socialno kapico v prvi vrsti, iz te države bežijo ljudje, ki si tukaj ne morejo vzpostaviti življenja, kakršnega bi radi imeli, ki tukaj ne vidijo možnosti, da bi uresničili svoje potenciale. In to so tisti, ki ne pridejo do stanovanja, recimo. Tako, da to bi rad dodal k svoji uvodni intervenciji. Hkrati pa prosim vzemite v zakup vse, kar konec koncev je tudi gospod Kračun povedal. Prvič, v vladnih dokumentih ni nobenega načrta, kako naj bi ta izpad kompenzirali. Ni. Obratno je, vladni dokumenti obljubljajo, da se bo javnofinančni primanjkljaj zmanjševal in to se ne bo po nobenem čudežu zgodilo. Drugič, javne finance bo treba tako ali drugače počasi sanirati. Covid kriza bo izzvenela, v Evropi bodo verjetno počasi začel malo pritiskati, da se fiskalna pravila aktivirajo nazaj in mi jih bomo pričali kaj, z 10 % javno finančnim primanjkljajem. Kdo se bo s tem spopadel in na kakšen način? Mislim, to je tako, take reforme, kot jih vi zdaj delate, delajo ljudje, ki ne vidijo preko lastnega nosu. Ali se nič ne sprašujete kaj bo čez eno leto ali pa čez dve v tej državi ali vam je samo popolnoma vseeno?

Hvala lepa.