Lepo pozdravljeni. Vse članice in člane Odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 19. Redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: obvestil nas je poslanec Aljaž Kovačič, da bo odsoten, obvestil nas je poslanec Ferenc Horvat, da bo odsoten in obvestila sta nas gospod Luka Mesec, poslanec Luka Mesec in poslanec Željko Cigler, da bosta odsotna. Poslanko Tadejo Šuštar pa pooblašča Iva Dimic, da jo nadomešča zaradi odsotnosti, ker e ne more seje udeležiti. Prav tako iz kvote SMC je prijavljena je pooblaščena Mojca Žnidarič.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje Odbora: točko - Delno poročilo o izvajanju Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leto 2020 ter 2. točko Poročilo o izvajanju izvedbenega načrta Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leto 2020 in 3. točko Razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje Odbora.

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA in predlagam, da jo obravnavamo skupaj. Če temu nihče ne nasprotuje, kdo temu nasprotuje. Kot vidim ne. Torej dajem v obravnavo obe točki skupaj. Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljeno naslednje gradivo: Poročili in mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Točkama dnevnega reda so vabljeni kot je razvidno iz sklica seje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, Urad Republike Slovenije za mladino, študentska organizacija Slovenije, Dijaška organizacija Slovenije in Mladinski svet Slovenije. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gospodu Damirju Orehovcu, državnemu sekretarju.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem gostom in poslancem. Ja, naj uvodoma pojasnim, da mora Vlada v skladu z zakonom o javnem interesu mladinskem sektorju vsake tri leta Državnemu zboru predložiti delno poročilo o izvajanju nacionalnega programa za mladino z ovrednotenimi rezultati.

Naj povem tudi, da je svet Vlade Republike Slovenije za mladino ustanovil delovno skupino za spremljanje izvajanja nacionalnega programa za mladino, ki se je kasneje preoblikoval v delovno skupino za mladinske politike in jo sestavljajo predstavniki Ministrstev in pa predstavniki organizacij mladinskem sektorju.

Vlada Republike Slovenije je poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za mladino torej 2013-2022 za leto 17, 18 in 19 obravnavala v oktobru 2020 in ob tem sprejela tudi dodaten sklep s katerim je naložila vsem ministrstvom, da nemudoma sprejmejo vse potrebne aktivnosti in zagotovijo ustrezna sredstva za izvajanje ukrepov, ki so pač, ki še niso realizirani.

Zdaj v poročilu, ki je pred vami in ki ste ga torej lahko prebrali in je obešeno tudi na spletu je treba povedati, da je vmes ivalvacijo torej tega programa izvedel tudi zunanji strokovnjak s področja evalvacijskih študij in mladine dr. Tomaž Deželan in pa da je tudi ocena Mladinskega sveta Slovenije o izvajanju te resolucije, kjer so tudi sodelovali mreža mama in pa ŠOS.

Če se osredotočim mogoče s par besedami na področje izobraževanja, ki ga pokrivamo bi poudaril, da je bilo izvedeno mnogo ukrepov, pri čemer jih je seveda veliko bilo sofinanciranih s strani ESSja in pa rezultati mednarodnih raziskav kažejo, da so na lestvici mednarodnih primerjav slovenski mladi dobro uvrščeni. To je dober podatek. V torej tem obdobju 17-19 je bil narejen tudi pomembnem premik na sistemskem področju, predvsem s področja vajeništva in pa s področja visokega šolstva, ki seveda ima za posledico tudi pozitivno torej povezave s trgom dela in pa izobraževanja.

Treba je povedati, da je pred kratkim bila tudi torej zaključena in predstavljena raziskava mladina 2020, ki je na področju izobraževanja ugotovila, da javne politike na področju izobraževanja dajejo dobre rezultate. Več bo verjetno potem se še slišalo v nadaljevanju, ko bosta predstavnika po potrebi Urada za mladino po potrebi odgovarjala na morebitna vprašanja.

Posebej bi rad povedal, da izobraževanje ni edino področje, ki je tukaj, da so tukaj še ostala področja, področja zaposlovanja in podjetništva, področja zdravja in dobrega počutja mladih, področja bivanjskih razmer mladih, področja mladih in mladinskega sektorja in pa področja kulture, ustvarjalnosti, dediščine in medijev. Za te ukrepe v letih 2017 torej je bilo namenjeno torej 2017 je bilo namenjeno približno 212 milijonov eurov, let 2018 približno 148 milijonov in pa leta 2019 142 milijonov. Seveda tukaj je treba povedati, da gre tukaj za torej vseh ministrstev.

Zdaj če še na koncu povem koliko je bilo za 2020. 2020 je bilo namenjeno približno 211 milijonov eurov. To spada k drugi točki. Pa da omenim, da to pokriva kar precej ministrstev in sicer Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za notranje zadeve, zdravje in pa seveda Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Torej izvedben načrt za leto 2020 je sestavljen iz ukrepov, katerih financiranje in izvajanje je bilo mogoče urediti znotraj proračuna, torej leta za leti 20 in 21 v okviru evropskih strukturnih sredstev torej še obstoječe perspektive 14 20 ter seveda sistemskih ukrepov, ki pa seveda ni nujno, da imajo tudi finančne posledice. Včasih je dovolj tudi samo, da se na nek sistemski nekaj z zakonom spremenilo. Dodatno so bila vključeni tudi ukrepi, ki se financirajo iz programa Erazmus plus.

Mogoče toliko za zdaj, pa potem bo Urad za mladino še pojasnil določene stvari, če bodo vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, je z nami. Izvolite prosim, če se predstavite.

Hvala lepa gospa predsedujoča, spoštovani poslanci in gostje. Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 33. redni seji 29. marca obravnavala delno poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za mladino 2014-22 za leta 2017, 18 in 19. Komisija se je seznanila s poročilom. Komisija se je seznanila tudi z oceno Mladinskega sveta Slovenije glede izvajanja ukrepov in doseganjem ciljev iz nacionalnega programa za mladino 2013-22 v obravnavanih letih.

Mladinski svet Slovenije opozarja na odsotnost ustreznih analiz o položaju mladih, saj mladinska politika pogosto ne odraža dejanskih potreb mladih in se ne ukvarja z dejanskim položajem mladih v družbi. Slovenija na nacionalni ravni nima sistemsko urejenega spremljanja položaja mladih, dejanske potrebe mladih, niso pravilno identificirane. Neustrezno in pomanjkljivo je spremljanje izvajanje programa in njihovih učinkov, zato se ne izvaja izboljšave posameznih ukrepov oziroma prilagoditev ukrepov dejanskim položajem mladih, zlasti zaradi sprememb družbeno ekonomskih razmer.

Predstavnica je izpostavila odsotnost medsektorskega sodelovanja in vključevanja različnih deležnikov na nekaterih resornih ministrstvih, ki mladinske sektorje in njene deležnike ne prepoznajo v zadostni meri kot relevantne pri oblikovanju načrtovanju in izvajanju posameznih ukrepov nanašajoč se na mlade in mladinske organizacije.

Komisija je podprla opozorila Mladinskega sveta Slovenije in dodala, da poleg vseh omenjenih izzivov s katerimi se mladi srečujejo in ki vplivajo na nezadovoljiv položaj mladih v Sloveniji obstaja še vrsto drugih negativnih vplivov, kot so na primer različna spletna omrežja, obenem pa s mladi pri iskanju prve zaposlitve srečujejo še z dodatnimi omejitvami in preprekami, zato bi jim morala država sistemsko podpreti vključevanje še šolajočih se mladih v delovne in raziskovalne procese v raziskovalno inovacijski gospodarski sektor. S tem bi se jim tudi omogočilo hitrejše vključevanje na trg delovne sile in spodbudilo karierne priložnosti.

Komisija je tudi opozorila, da je treba vzpostaviti dodatne mehanizme za izvajanje programskih ukrepov oziroma ciljev ter jih spremljati z evalvacijami na poglavjih katerih bo mogoče oblikovati nov nacionalni program z realno finančno oceno za njegovo izvedbo, pri čemer pa morajo biti vključeni vsi deležniki na področju mladinske politike. Hvala lepa.

Hvala lepa predstavniku Državnega sveta, ki nadomešča gospoda Branimirja Štruklja. Za magnetogram vas lepo prosim, če se še predstavite z imenom in priimkom.

Se opravičujem, svetnik Režun Bojan.

Hvala lepa. Dolžna sem prebrati še obvestilo gospe poslanke Lidije Divjak Mirnik, ki se danes ne more udeležiti seje.

Sedaj pa dajem vabljenim besedo vabljenim na sejo in prosim, da se prijavite k besedi ter zaradi magnetograma poveste, se predstavite z imenom in priimkom in katero inštitucijo predstavljate. Izvolite.

Hvala za besedo gospa predsedujoča. Sem Miha Zupančič in Mladinskega sveta Slovenije in pa da začnem. Spoštovani poslanci, poslanke, predstavniki ministrstev, predstavniki Urada Republike Slovenije za mladino in ostali kolegi in vabljeni gostje.

Hvala, začel bom s tem, d se zahvalim kolegu, predstavniku iz Državnega sveta, ki nam je na tem odboru dal možnost, da smo predstavili to poročilo, ki ga je že kolega predstavnik predstavil, tako da se bom v bistvu jaz malo bolj konkretno dotaknil nekaterih ukrepov, ki jih ta nacionalni program za mladino predvideva.

Nekatere stvari smo podarili v bistvu že ob začetku oziroma ob pripravi tega izvedbenega načrta pa se mi zdi smiselno, da se jih še enkrat dotaknem in tudi da se jih potem bolj podrobneje analizira. Omenjeno je bilo vajeništvo mi pa smo pri vajeništvu opazili, d je še vedno obtežen dostop do informacij in bi poleg spletnega portala za vajeništvo bilo smiselno organizirati tudi strokovno službo, ki bi nudila podporo in pomoč vsem, ki jih pač to zanima. Še vedno smo mnenja, da ni sistemsko in celovito urejeno in ker se pilotni projekt zaključi leta 2021, pričakujemo, da bo tudi po letu 2021 zagotovljeno financiranje vajeništva, ker ga smatramo kot dober ukrep.

Potem v izvajanju je bil vključen oziroma ukrep vključevanja uporabe IKT v visokošolski pedagoški proces. Že v zadnji oceni izvajanja NPM-ja smo opozorili, da se veliko ukrepov dotika zgolj visokošolskega področja. Trenutna situacija nam je v bistvu pokazala, da je bilo pravilno to, da smo v preteklosti opozarjali na to, ker res ne smemo pozabiti, tudi na srednje šole in osnovne in na njihovo modernizacijo, digitalizacijo, ker vidimo s kakšnimi težavami so se dejansko soočale, ko je prišlo do nepričakovanih sprememb.

To je kar se tiče izobraževanja, ki je zagotovo pomembno, se pa bom bolj dotaknil področja zaposlovanja in kasneje duševnega zdravja, ker smatramo, da je to za mlade še bolj akutno in še bolj aktualno v trenutni situaciji.

Na začetku bi poudaril tako kot je bilo že danes slišano, da je bila res predstavljena pred kratkim raziskava mladina 2020. Na Mladinskem svetu Slovenije smo v preteklosti že opozarjali, da nekih raziskav kvalitetnih na našem področju ni, zato smo zares veseli da je MIZŠ in posledično Urad RS za mladino naredil, opravil to raziskavo in nam tudi službi za prihodnje zagovorništvo na področju mladine.

Ena stvar, ki smo jo v bistvu opazili, da se je brezposelnost v bistvu navidezno ali pa uradno zmanjšala, ampak sama raziskava mladina 2020 je pokazala, da se številni mladi v bistvu počutijo brezposelni. Del oziroma del tega lahko pripišemo tudi temu, da imamo program jamstvo za mlade, ki zagotovo super, so noter super ukrepi, zato ker so mladi udeleženci nekih programov izobraževanja in zaposlitev za nedoločen čas se nezaposlenost na papirju navidezno zmanjša a se ob koncu teh programov potem ponovno prijavilo na zavod in imamo spet v bistvu samo odlašanje, odlaganje nezaposljivost mladih.

Izzivi ostajajo dolgotrajno brezposelni mladi oziroma mladi, ki imajo številne težave. Spet so bile razne ankete, pa se dotaknem še kasneje, da imajo duševne težave ali družinske telesne in se zaradi tega težje vključujejo na trg dela. Pri teh mladih smo mnenja, da bo potrebno vzpostaviti posebne programe za njihovo celovito integracijo v družbo.

Na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega oziroma družinskega življenja pozdravljamo spremembe, ki so se zgodile na področju izrabe očetovskega dopusta in starševskega dopusta za posvojitelje. Bo pa potrebno tudi sploh v trenutnih razmerah več fokusa dajati tudi ozaveščanju za delodajalcev, da lahek dostop do tehnologije kot so recimo službeni telefoni, elektronska pošta ne pomeni, da mora biti posameznik 24 na voljo dosegljiv, ampak da moramo omejiti delovni čas in pa potem prosti čas, ker posledično lahko stvari vodijo v izgorelost.

Opazili smo, da zagotavljanje celovite brezplačne podporne storitve za podjetništvo preko storitve spod točk ne ustreza potrebam uporabnikom in da bi več morali vlagati v kakovostno svetovanje in usposabljanje kadrov, ki nudijo storitve. Toliko, kar se tiče zaposlovanja.

Bi šel zdaj v bistvu na bivanjsko razmerje mladih, ki se nam zdi poleg trga dela ena najbolj akutnih in pomembnih točk, ki jih je potrebno naslavljati. Tukaj smo mnenja, da zagotovitev javnih najemniških stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, se pravi, ni več pilotni projekt, ker je ta potekel leta 2018. Mi smo ga ocenili kot pozitivnega zato tudi pričakujemo, upamo, da se bo nadaljeval v enakem obsegu in da se ga razširi po možnosti tam, kje je povpraševanje veliko.

Opazujemo tudi, da je v bistvu fokus tako uradnih državnih institucij, javnih najemniških skladov, ministrstev, lokalnih občin imajo fokus na reševanju bivanjske problematike. Ne samo mladih, nekako na splošne populacije in to pozdravljamo, bo pa potrebno tukaj dati še kar nekaj fokusa. Ker s tem, da letno naredimo 50 ali 100 stanovanj bivanjske problematike ne bomo rešili v nekem doglednem času.

Potem pa je ena zanimivost, kije tudi v bistvu bila opažena že v preteklosti, pa jo je raziskava mladina 2020 potrdila za nas. V bistvu se je ta raziskava pokazala, da se mladi vse bolj zavedajo zdravega načina življenja, povečuje se njihova telesna, športna aktivnost, čedalje manj pijejo, kadijo, skrbijo za zdrav življenjski slog a hkrati so vse manj zadovoljni s sabo in z kvaliteto življenja, ki ga imajo. Tako, da je tukaj vkljub temu, da se neke kazalnike dosega, smo mnenja, da je še vedno stanje na terenu precej resno in v bistvu to je tudi posledica oziroma tako, vedno več se govori o duševnih težavah mladih in res so pereče in to ni v bistvu.

Jaz tukaj vidim dva razloga zakaj do tega prihaja. Eden je v bistvu zdravljenje simptomov, ki ni tako dobro narejen, kot bi lahko bil. To je zato, ker nimamo sistemsko urejenega tega področja, niti nimamo dovolj še zakonodajne podlage, recimo opažamo pomanjkanje zakona o psihološki pomoči ali pa zakona o psihoterapevtske dejavnosti in to je ena izmed teh zadev, da se ne učinkovito lotevamo teh težav.

Ampak v bistvu sem hotel povedati, da te težave, ki jih je zdaj, se pravi raziskave NIJZ-ja oziroma ki jih je korona še poglobila niso prišle samo zaradi korone. To so stvari, ki se nalagajo zaradi vseh teh področij, ki sem jih povedal in sem vesel, da imamo nacionalni program za mladino in da se dela na tem. Mislim, da premalo, zato ker imajo mladi. Slovenija je prva, ne vem, če veste po številu prekarnih zaposlitev med mladimi in to zagotovo vpliva da imajo različne ekonomske pomisleke oziroma negotove ekonomsko situacijo, ne vejo kako naprej, poleg tega se sovpadajo z bivanjsko problematiko, z raznimi težavami pri zaposlovanju, zaposlitvami za nedoločen čas in v bistvu vse to skupaj cel ta spekter je pripeljal do duševnih težav, ki jih imajo mladi danes. Tako, da v bistvu pozdravljamo, da se dela na tem programu, bi si pa želeli da v bistvu se stvari dotaknejo tudi dejanskih izzivov, ki jih mladi dejansko imajo. Evo, toliko iz naše strani za enkrat. Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa vam za vašo razpravo. Bi še kdo od vabljenih želel besedo?, Ne vidim prijav. Potem bi prešli na razpravo članov in članic Odbora. Prvi prijavljeni je gospod Branislav Rajić, poslanec Branislav Rajić, izvolite.

Hvala lepa gospa predsedujoča. Dober dan vsem spoštovane kolegice in kolegi. Dobro je, da imamo to poročilo, je pa res, da je za tri leta in sicer oddaljena tri leta nazaj, tako da mislim, da bi bilo bolj aktualno da glede na izsledke same te raziskave mladina 2020, ki jo je tudi gospod iz mladinskega sveta omenil, da zastavimo nekaj vprašanj, da vidimo kako naprej, ker to kar imamo za nazaj, zlasti ker se je vmes zgodilo to obdobje ene čudne prvič v ustvarjene krize.

Verjetno je spremenilo naša življenja do dobra in življenja mladih na sploh, tako da bi rad poudaril, da se moramo zelo dobro zazreti v izsledke te raziskave in da ker nam ponuja ravno te neke up too deit stanja oziroma sliko stanja in deljena so ta te ugotovitve na pozitivne optimistične in seveda pesimistične. Zdaj te pozitivne in optimistične so res spodbujajoče in rad bi jih povzel, da so mladi v primerjavi v letom 2010, ko je nazadnje raziskava bila narejena da so bistveno bolj aktivni, odgovorni in avtonomni. To jim je v ponos in za čestitat.

Dobro je tudi, da je »hotel mama« skrajšal svoj delovni čas, da je mladi se prej odselijo od doma, od staršev. Dobro je tudi, da neformalno izobraževanje izrazito narašča, zato ker ponuja verjetno rešitve, ki institucionalno izobraževanje še ne utegne, da je manj medgeneracijskega konflikta med mladini in starimi da so prisotni elementi trajnosti pri mladih, da je prisoten, da je prisotna rast liberalnih vrednost mladih in izrazit porast zanimanja za umetnost in kulturo. In to je res hvale vredno, ampak treba je narediti neke sistemske odzive, da se to še naprej spodbuja oziroma da se udejanji način, ki bi bil uporaben in koristen.

Žal pa so tudi pesimistične ugotovitve iz tega poročila, da se je duševno stanje mladih močno poslabšalo, da se stanovanjska problematika v primerjavi z letom 2010 še bolj poglablja in da je pereča, da so mladi pekarci na trgu dela največkrat, da je občuten potencial za politično radikalizacijo in to je tisto, o čem bom sklenil kot tudi vprašanje, ker je ugotovljeno, da je kar pri Ľ mladih je prisotno prepričanje o legitimnosti rabe nasilja, ko gre za višje cilje. To je nekaj, kar mladina pred 20 leti sploh ni razmišljala, pred 10 leti tudi ni bilo vprašanje ali se to pojavlja, danes pa v šokantnem procentu ugotavljamo, da naši mladi mislijo, da je rešitev tudi v nasilju.

In tukaj glede na to ključno ugotovitev bi rad vprašal spoštovanega državnega sekretarka, kakšen institucionalni ali če hočete javno politični poudarek nameravajo dati tem ugotovitvam in na kakšen način jih mislijo komponirati v ukrepe v svoji panogi pač v svoji domeni in v katere glavne strateške dokumente na področju mladinske politike. Ker kot vemo, aktualnemu mladinskemu nacionalnemu programu se z letom 2022 izteka rok in mi smo zdaj vpoklicani oziroma vsi skupaj smo vpoklicani, da vendarle spremenimo tok te reke ali vožnjo tega vlaka, da se odzovemo na najbolj aktualno vprašanje in na tisto, kar izraža eno skoraj da sociopatologijo. Tu smo za to, da se o tem pomenimo. Hvala lepa.