Spoštovane in spoštovani, začenjam 12. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Članice in člane komisije ter vse vabljene prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice komisije in sicer Meira Hot in pa Vojko Starović. Na seji kot nadomestna članica komisije s pooblastilom sodeluje Tina Heferle, ki nadomešča Aljaža Kovačiča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

Seja je bila sprva sklicana 4. junija 2021, pozneje pa, zaradi izredne seje Državnega zbora preložena na današnji dan. S sklicem seje, ki ste ga prejeli 28. 5. ste prejeli naslednji dnevni red in sicer ta dnevni red obsega eno samo točko in to je »Položaj pripadnikov romske skupnosti v Sloveniji v razmerah epidemije Covid-19«. Ker je seja sklicana na podlagi zahteve in ni bil podan predlog za umik podpore zahtevi je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo k tej 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – POLOŽAJ PRIPADNIKOV ROMSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI V RAZMERAH EPIDEMIJE COVID-19.

Na sejo so bili vabljeni Violeta Tomić kot predstavnica vlagatelja zahteve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Stane Baloh Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Peter Svetina Varuh človekovih pravic, Miha Lobnik zagovornik načela enakosti, Tatjana Kranjc Nikolič iz Nacionalnega instituta za javno zdravje, Jana Bedrač iz Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice Maribor, Darko Rudaš predsednik Združenja Forum Romskih svetnikov, Jožef Horvat Muc predsednik Zveze Romov Slovenije, Bogdan Miklič predsednik Zveze Romov za Dolenjsko, Oliva Mirkovič terenska delavka v romskem naselju Kerinov Grm Krško, Enisa Brizani Radio Slovenija urednica Oddaje Naše poti, Nataša Brajdič Žagar aktivistka in zagovornica pravic otrok in žensk romske manjšine, Branko Kumer direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, Monika Ferenčak terenska delavka, članica Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v Občini Brežice, Zvonko Golobič predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti Črnomelj, Mitja Novak romski pomočnik na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan, Duško Smajek romski svetnik v Mestni občini Novo mesto, Haris Tahidorić predsednik Zveze romske skupnosti Umbrella Dežnik, Cirila in Darko Hudorovac prebivalca romske naselja Smrekec pri Grosuplju, dodatno pa so bili na sejo vabljeni še Jože Kapler župan Občine Škocjan, Gregor Macedoni župan Mestne občine Novo mesto, Samo Pogorevc župan Občine Ribnica, dr. Vladimir Prebelič župan Občine Kočevje in Dušan Strnad župan Občine Ivančna Gorica. S strani vabljenih so se opravičili Peter Svetina Varuh človekovih pravic, zaradi nujne zadržanosti je pa posredoval svoj prispevek, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora in ki ga bom v njegovem imenu pozneje predstavila jaz, zato da bo z njim seznanjena tudi javnost, Darko Rudaš, zaradi nujnih službenih obveznosti in Jože Horvat Muc, zaradi že prej dogovorjenih obveznosti je pa posredoval tudi svoje mnenje in stališče, ki je prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. S sklicem seje ste kot gradivo prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje z dne 28. 5. 2021, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

Sedaj pa začenjam z obravnavo te točke. Najprej prosim predstavnico vlagatelja zahteve Violeto Tomić, da pove nekaj uvodnih besed o razlogih za sklic seje.

Violeta, izvoli.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica. Tudi v mojem imenu kot predlagateljica zahteve v imenu Poslanske skupine Levice želim prav najlepše pozdraviti vse kolegice in kolege, predstavnike stroke, zainteresirane javnosti in predvsem romske skupnosti, zato bom zelo kratka in se veselim, da bomo slišali iz njihov ust opis te problematike.

Vemo, da so romske etične manjšine, da so posebej izpostavljene in ranljive tudi, ko zadeva zdravstveno tveganje in da so njihovi osnovni bivanjski in higienski pogoji in socialni položaj že tako in tako zelo slabi. Vse skupaj pa je ekshaliralo pri tej korona krizi, kajti pokazale so se vse pomanjkljivosti sistema in izrazito se je videlo, da gre za spregledan del družbe, ki živi na skrajnem robu in s tem so prišle na dan še bolj izrazito vse vrzeli in pomanjkljivosti sistema družbene skrbi in varstva naj ranljivejših skupin prebivalstva in zato smo se odločili na tej Komisiji za peticije, človekove pravice, da opozorimo na to. Sedaj po neuradnih podatkih v Sloveniji živi v 128 naseljih okoli 10 tisoč pripadnikov romske skupnosti in na žalost, na kar smo že večkrat opozarjali pa tudi mednarodne institucije so nas opozarjale na to so mnoga ta naselja brez osnovne komunalne infrastrukture predvsem voda je največji problem posledično z vodo pa gre marsikaj predvsem higiena in v času korona krize vemo, da je higiena v prvi vrsti najpomembnejša. Sedaj največja težava je ravno na jugovzhodu Slovenije kot denimo Goriča vas pri Ribnici, Lokve pri Črnomlju, Dobruška vas v Občini Škocjan, Rimš pri Krškem in Ponova vas pri Grosuplju, ampak tudi marsikje drugod. Že Organizacija Združenih narodov je opozorila ob začetku korona virusne pandemije leta 2020 in pozvala vlade vseh držav, da morajo nujno zagotoviti oskrbo z vodo vseh ljudi ranljivih skupin. Naj vas spomnim, da je pravica do pitne vode zapisana v Ustavno Republike Slovenije tako, da OZN je pozval Organizacijo Združenih narodov, da se zagotovi dostop do vode tudi za brezdomce, podeželsko prebivalstvo, ženske, otroke, starejše invalide, migrante, begunce in tako naprej. Evropski center za pravice Romov pa je marca 20 tudi vse evropske vlade pozval naj Romom zagotovijo vendarle dostop do vode in tako za zgled postavil slovaško vlado, ki je z urgentnim dekretom vsem odrinjenim naseljem brez izjeme vključno z romskimi omogočila dostop do vode. Tudi evropski komisarji so nas pozivali, da je treba v boju zoper pandemijo izrazito pozornost nameniti ranljivim skupinam. Skratka tudi Varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki žal danes ni z nami je opozoril na ovire, s katerimi se mnogi Romi soočajo. Zdravje Romov je sicer tudi bolj alarmantno predvsem bi opozorila na težave šolanja romskih otrok na daljavo, kajti sedaj naj v času »lock down«, ko so rekli ostanite doma je predvsem v romskih naseljih bil ta ukrep res težko uresničljiv, kajti mnogi nimajo niti ustreznih razmer, več družin živi v enem stanovanju, ni vode, elektrike, kaj šele, da bi se šolo obvezni otroci lahko šolali preko interneta, saj nimajo računalnikov, elektrike niti interneta. Skratka opozarjamo v Levici, da so nujne rešitve v smeri infrastrukturne urejenosti romskih naselij uzakonitve in boljših bivalnih razmer in te bistveno večajo možnost za višjo izobraženost, zaposljivost, družbeno vključenost in enakopravnost Romov in to je bistveno in to si vsi želimo. Tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je poleg problema pitne vode opozoril tudi na velik pomen ozaveščanja in informiranja romskih prebivalcev v njihovem jeziku.

Tako na kratko in zato smo predlagali kar nekaj sklepov. Prvi sklep je seznanitveni, da smo se seznanili s stanjem in življenjskimi pogoji romske etnične skupnosti v razmerah epidemije Covid-19. Drugi sklep, ki ga predlagamo je, da Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti pozove Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje, da vsem romskim naseljem oskrbi nujno potrebno količino pitne vode za osebno in gospodinjsko rabo ter zagotoviti uresničevanje ustavne pravice do pitne vode. Tretji predlog sklepa, ki ga predlagamo je, da Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti pozove Vlado RS Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za zdravje, da v razmerah epidemije Covid-19 in po njen omogočijo oskrbo s higienskimi pripomočki in zaščitnimi sredstvi ter omogočijo testiranje, cepljenje in zdravstveno oskrbo prebivalcem romskih naselij. Pod točko 4. predlagamo, da komisija pozove Vlado RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da se vsem šolo obveznim otrokom iz romskih naseljih, ki zaradi revščine, slabih socialnih razmer in pomanjkljive infrastrukture ne morejo prisostvovati pouku na daljavo nemudoma zagotovi ustrezna nadomestna podpora in pedagoška pomoč ter, da se nadomesti zaostanek, ki je, zaradi tega že nastal pri učnem procesu. Ministrstvo naj o rezultatih aktivnosti periodično poroča komisiji in sicer vsakih 6 mesecev. Peti predlog sklepa je, da ta komisija pozove Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v roku 30 dni pripravi poročilo o socialnih razmerah v romskih naseljih in posledicah epidemije Covid-19 in strateški načrt kratkoročnih rešitev ter ga predloži tej komisiji. In kot zadnji šesti predlagamo, da v roku 30 dni pripravi Ministrstvo za okolje in prostor pregled stanja prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji. Vzpostavi naj delovno telo, ki bo pristojne za urejanje prostorske problematike romskih naseljih in izboljšanje bivalnih razmer Romov. Toliko od mene za začetek. Veselim se razprave in vaših mnenj.

Hvala.

Violeta, najlepša hvala.

Sedaj pa preden predam besedo vabljenim bi si samo ogledali zelo kratek video. Osebno sem obiskala prebivalce romskega naselja Smrekec pri Grosuplju tukaj sta gospa Cirila in gospod Darko Hudorovac danes ne vem ali sta si že uspela priti do sem, sta tudi vabljena na sejo pa, da slišimo kaj sta imela povedati o situaciji v zvezi covid se pravi glede šole, zaščitnih sredstev in tako naprej. / predvajanje video posnetka/ Tako. To je bil eden tak uvodni insert, kjer lahko vidimo, da za ene stvari je bilo poskrbljeno za nekatere ne, ampak današnja razprava bo verjetno pokazala, da so seveda razlike med različnimi romskimi naselji tako, da jaz kar sedaj začenjam torej predajam besedo vabljenim. K besedi bi za začetek povabila mag. Valentino Vehovar, direktorico Direktorata za socialne zadeve ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. A ha, mislim, da bo strokovni sodelavec. Ne. / medsebojno pogovarjanje/ Se opravičujem.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica komisije, spoštovani udeleženci seje lepo pozdravljeni!

Uvodoma bi želela pojasniti, da ministrstvo s skrbnostjo naslavlja številne ukrepe za ranljive skupine, v okviru katerih ti ukrepi naslavljajo tudi romsko populacijo. Gre za ukrepe v denarju, storitve oziroma programe. V času od prve razglasitve epidemije Covid-19 je bilo sprejetih 8 protikoronskih ukrepov, na podlagi katerih so ranljive skupine pridobile določene denarne dajatve kot so enkrat solidarnostni dodatek v višini 150 evrov denimo za prejemnike denarne socialne pomoči, solidarnostni dodatek za otroke v višini 30 evrov v prvem valu, v drugem valu v višini 50 evrov, povečan dodatek za velike družine, višji dodatek za nego otroka za 100 evrov za celotno obdobje druge razglašene epidemije, enkratni solidarnostni dodatek za novorojence možnost seveda pridobitve izredne denarne, socialne pomoči in podobno. Ranljive skupine med njimi tudi romsko populacijo nadalje naslavljamo preko socialno varstvenih in socialno integracijskih programov, ki se financirajo iz proračuna ali evropskih sredstev kot so več namenski romski centri, programi socialne aktivacije, več generacijski centri in pa seveda financiranje socialno varstvenih programov. Konkretno v času Covid-19 smo torej od prve razglašene epidemije dalje pa bi predstavila katere ukrepe smo izvedli. Prilagodili smo izvajanje socialno varstvenih in socialno integracijskih programov tako, da se je okrepilo informiranje ranljivih skupin s Covid njihovimi aplikacijami in ukrepi za njegovo preprečevanj. Več namenski Romski center Krško je denimo objavil več videov v romskem jeziku na YouTube kanalu s področja pravilne uporabe zaščitenih mask, umivanje rok, rabe rokavic in podobno. Ministrstvo je tudi izvedlo javni razpis za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, zaradi epidemije Covid-19 in zmanjševanju njenih posledic, v okviru katerega sta bila izbrana tudi dva projekta, ki kot posebno ciljno skupino izpostavljata tudi romsko populacijo to sta projekt Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev, Kralji ulice ter društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. Namen prvega projekta je organiziranje različnih aktivnosti, ki so usmerjene predvsem v podporo in krepitev moči najbolj ranljivih in socialno izključenih populacij v Mesti občini Maribor. Projekt se ukvarja z neposrednimi ovirami, s katerimi se srečuje romska populacija, otroci, mladostniki in ženske in rešuje velik manko kriznih namestitev. Namen projekta Društva SOS je z bolj dostopnimi in dosegljivimi programi za ženske in otroke žrtve nasilja predvsem najbolj ranljivih skupin ženske in otrok med katerimi so izpostavljene tudi Rominje ter informiranjem in osveščanjem strokovne in širše javnosti prispevati k zmanjšanju pojavnosti nasilja v družini in nasilja, zaradi spola. Ministrstvo za delo se s sofinanciranimi programi osredotoča na krepitev pomembnih dejavnikov večanja možnosti doseganja višje stopnje izobrazbe, zaposljivosti in družbene vključenosti in sicer motiviranje, socialna aktivacija, krepitev socialnih mrež in kompetenc, družbena participacija, omogočanj pridobitve praktičnih delovnih izkušenj in emancipacija žensk. Glede izpostavljenih specifik v zdravstveni situaciji, ki so bile tudi navedene v gradivu bi Ministrstvo za delo tudi dodalo določena stališča in sicer, da že vrsto let aktivno delujemo na njihovem naslavljanju s sofinanciranimi socialno varstvenimi programi in programi socialne aktivacije, ki jih izvajamo od leta 2017. Delamo na izboljšanju zdravstvene osveščenosti Romov zmanjševanju njihove socialne izključenosti ter približevanju trga dela, s čimer seveda prispevamo k zmanjševanju revščine in spodbujamo prekinitev več generacijske revščine. Že v predkoronskem času so v večnamenskih romskih centrih potekale delavnice, na katerim se je udeležencem predstavljal zdrav življenjski slog, pravilno prehranjevanje, seznanjanje z škodljivimi učinki prekomerne rabe sladkorja ter soli, izvajali so se testi fizične vzdržljivosti, merjenja krvnega tlaka ter holesterola v krvi in podobno. Pri izvedbi aktivnosti so sodelovali zdravstveni in socialni delavci, trenerji športne vzgoje, nutricisti in drugi. V programih socialne aktivacije med vsebine, katere izvajajo morajo izvajalci nujno zagotoviti tudi aktivnosti s področja seznanjena z delovanjem zdravstvenega sistema in zdravega življenjskega sloga. Izvajajo se delavnice sproščanja, skrbi za osebno higieno zdravega prehranjevanja in praktične priprave zdravih obrokov, spodbujajo se fizično gibalne aktivnosti ter delavnice za krepitev in ohranjanje psihične stabilnosti. Nadalje, večgeneracijski centri izvajajo različne delavnice na temo zdravja in zdravega življenjskega sloga, skrbi za osebno higieno prav tako načina prehranjevanja predvsem pa je tu poudarek zdravih obrokov, nege dojenčka in otrok ter delavnice za nosečnice in mlade mamice ter tudi delavnice s področja spolnosti in zaščite pri spolnih odnosih.

V času korona krize in razglašene epidemije se je povečal obseg izvajanja svetovanja in delavnic na daljavo tudi na področju skrbi za zdravje, saj smo skrb za psihofizično zdravje prepoznali kot kritično področje, ki ga je v času novih družbenih situacij pri ranljivih skupinah kot so Romi potrebno dodatno nasloviti.

Glede težav pri pouku na daljavo. Med epidemijo so zaposleni na projektih torej socialno varstvenih projektih in projektih socialne aktivacije s pomočjo spletnih orodij: Messenger, Facebook in podobno ter telefonov neposredno nudili pomoč romskim staršem in otrokom tako pri razlagi nalog kot pri vzpostavljanju sodelovanja z učitelji ter pri informacijskem opismenjevanju in opolnomočenju romskih otrok in staršev za rabo informacijske tehnologije za šolanje na daljavo. Izpostavila bi tudi primer dobre prakse Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina enota Metlika, kjer so zaposleni na Centru za socialno delo zaposleni preko javnih del v času epidemije romskim družinam, ki nimajo printerja zagotavljali gradivo za šolo in sicer so se dogovorili, da je šola gradivo poslala na Center za socialno delo tam so ga sprintali zaposleni odpeljali na domove romskih otrok in potem izpolnjeno gradivo pobrali in ga dostavili v šolo. Danes te zaposlene osebe so vsak dan na terenu v romskih naseljih, pri njihovih družinah in otrokom nudijo inštrukcije, mamice učijo kuhati, samooskrbe in podobno.

Glede vsebin, ki se nanašajo na nasilje nad romskimi ženskami bi pojasnila, da je v času epidemije, čeprav je bilo izvajanje v skupinah prekinjeno so zaposleni na naših projektih socialne aktivacije, ki so namenjene romskim ženskam ohranjali z njimi stike in z njimi komunicirali večkrat na teden. Glede dostopnosti informacije v oblikah pomoči romskim žrtvam nasilja izpostavljamo, da so na vsaki enoti centra za socialno delo štiri različice zloženk informacije za osebe z izkušnjo nasilja, informacije za osebe, ki povzročajo nasilje, vloga Centra za socialno delo pri obravnavi nasilja v družini ter ukrepi za zagotovitev varnosti. V Novem mestu denimo deluje svetovalnica za pomoč žrtvam nasilja v sosednji stavbi od romskega centra, kar olajša pomoč in dostopnost pomoči žrtvam nasilja v romskem naselju Kerinov Grm je romski center vzpostavljen v središču nasilja. Glede na to, da v vseh regijah, kjer živijo Romi tovrstna geografska bližina institucij ni mogoče je ministrstvo vzpostavilo tudi posebno komunikacijsko mrežo med socialnimi aktivatorkami in Rominjami. V času epidemije so zaposleni na teh projektih ohranjali stike in njimi komunicirali večkrat na teden kot rečeno. Tako so se seznanjali s stiskami, s katerimi se srečujejo in jim tudi iz tega naslova lahko nudili dodatno pomoč.

Glede pozivov k ukrepanju pri obravnavi zgodnjih porok mladoletnih Rominj izpostavljamo, da so o problematiki bega mladoletnih oseb v škodljiva okolja oziroma z namenom življenja v zunaj zakonski skupnosti in o posledicah tako imenovanih prisilnih porok že potekali pogovori s predstavniki in predstavnicami več namenskih romskih centrov. Ozaveščevalne aktivnosti o tem so leta 2019 postale sestavni del programa večnamenskih romskih centrov.

Ministrstvo bi na koncu tudi podalo mnenje k predlaganimi sklepom. In sicer k sklepu številka 5, ki pravi, da Ministrstvo za delo v roku 30 dni pripravi poročilo o socialnih razmerah o romskih naseljih in posledicah epidemije in strateški načrt kratkoročnih rešitev. Ker je bila seja prestavljena za 14 dni smo mi to poročilo že pripravili oziroma pridobili ustrezne podatke v tem času tako, da če se strinjate bi vam ga v naslednjem tednu lahko že posredovali. Kratkoročni načrti Ministrstva za delo pa so ponovni popolni zagon vseh že potekajočih socialnovarstvenih programov in programov socialne aktivacije in pa prizadevanje za zagotovitev dodatnih sredstev, ki bodo omogočila izvajanje socialnovarstvenih programov, ki so sofinancirani z evropskih sredstev od zaključka torej finančne perspektive pa do novega začetka črpanja sredstev torej, da ne bi prišlo do prekinitve.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za to za res izčrpno poročilo in tudi me veseli novica, da ne bomo rabili 30 dni čakati torej lahko umaknemo ta sklep, ker je v bistvu že realiziran, če prav razumem. Res, hvala lepa.

Sedaj predajam besedo Alenki Forte doktorici medicine, državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci in poslanke, vsi vabljeni lep pozdrav in hvala za to povabilo.

Dovolite, da dopolnim izvajanje moje kolegice in bi se bolj osredotočila na tisti res zdravstveni del bi pa si dovolila, da nekoliko širše predstavim stališče Ministrstva za zdravje do romske etične skupnosti za uvod. Torej, upam da se vsi strinjamo, da država Republika Slovenija ne glede na zdravstveno zavarovanje omogoča vsem nujno zdravstveno varstvo in da tudi za osebe, ki si ne morejo same zagotoviti zavarovanja, da to pokrije država tako, da iz tega naslova Slovenija ni v ničemer slabša kot sosednje evropske države. Na Ministrstvu za zdravje imamo Direktorat za javno zdravje oziroma sektor za krepitev zdravja in preprečevanja odvisnosti. Ta sektor opravlja naloge, ki se nanašajo na področje krepitve zdravja in zmanjševanja neenakosti glede zdravja v vseh starostnih obdobjih in okoljih. Načrtuje in spremlja se področje zdravstvenega varstva za ranljive skupine prebivalstva kot so invalidi, nezavarovani tujci, otroci s posebnimi potrebami in seveda Romi. Ob tem Ministrstvo za zdravje sodeluje tudi s humanitarnimi organizacijami. Naše ministrstvo vsako leto objavi javni razpis za sofinanciranje programov neposredne pomoči, svetovanja in oskrba ranljivih skupin tako je bilo v letu 2020 razpisanih skupno preko 83 tisoč evrov, ki so ji bile deležne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo na terenu tudi s problematiko Romov, konkretno gre za program Rdečega križa Slovenije Novo mesto, za programe Zveze Romov Slovenije, za programe Slovenske zveze za javno zdravje, Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Kralje ulice. Gre za organizacije, ki so neposredno na terenu, sodelujejo z Romi skozi vse leto in so izvajalci tiste najbolj pomembne tudi zdravstvene in tudi socialne vsebine. V letošnjem letu je Ministrstvo za zdravje opravilo tudi razpis za varovanje in krepitev zdravja za leto 2022. Obžalujemo, da smo prejeli samo 2 ponudbi oziroma 2 povpraševanj in sicer se je prijavilo Društvo za podporo mladim Romom, ki je bilo tudi izbrano in že v predplačilo pridobilo neka sredstva žal pa niso pristopili k podpisu pogodbe, ki bi zagotavljala nadaljnje financiranje. Ministrstvo za zdravje tesno sodeluje z Nacionalnim institutom za javno zdravje. Najbolj pa so v praksi vpleteni v delo z ranljivimi skupinami v centrih za krepitev zdravja pri zdravstvenih domovih neposredno preko svojih patronažnih sester, ki delujejo v bivalnem okolju Romov. Ravno te dni ta mesec je Nacionalni institut za javno zdravje pripravil štiriletni program krepitev zdravja pripadnikov romske etične skupnosti. Tukaj bi izpostavila, da je zelo aktivna območna enota Murska Sobota in na Ministrstvu za zdravje bomo program podprli v kar največji možni meri saj so za izvajanje teh programov potrebna tudi finančna sredstva, ki morajo biti usmerjena v večjo operativnost in aktivnost na terenu med etično romsko skupnostjo. V marcu smo imeli sestanek z Uradom Republike Slovenije za narodnosti, kjer smo ugotavljali skupaj, da moramo takšne programe in ukrepe, ki jih izvaja območna enota Murska Sobota razširiti na celotno regijo Slovenija predvsem na jugovzhodno regijo, ki pač po vseh teh statističnih podatkih izkazuje najslabše podatke o zdravju teh prebivalcev. Tako da je NIJZ v tem programu predlagalo štiriletni program, gre kar za izdatna finančna sredstva z bogato vsebino in kot rečeno na ministrstvu bomo to v največji možni meri podprli. Trenutno je tudi v obravnavi nacionalni program ukrepov Vlade RS za Rome za obdobje do leta 2030 tudi tukaj je Ministrstvo za zdravje pripravilo predlog za proračun Republike Slovenije, kjer predlagamo, da se za obdobje 2030 nameni 70 tisoč evrov s proračuna Republike Slovenije za večjo skrb za Rome. Torej, Romi so seveda kot vse ostale osebe opravičene do zdravstvenih storitev posebna pozornost jim je namenjena preko delovanja patronažnih služb znotraj zdravstvenih domov in preko aktivnosti centrov za krepitev zdravja kot je že izpostavila kolegica. Ti dve službi sta na terenu, vidita, zaznavata problematiko o vsakodnevnem življenju in imate najboljši dostop do problematike, kar se tiče tudi zdravja romske populacije. Ministrstvo za zdravje na letni ravni spremlja aktivnosti področnih zdravstvenih domov, kjer živi romska skupnost to so predvsem Občine Metlika, Grosuplje, Črnomelj, Maribor, Murska Sobota, Brežice in Krško in seveda zdravstvene ustanove in njihove ekipe spodbuja k temu, da s svojimi aktivnostmi ravnanjem na terenu skrbijo za to, da se zdravstveno stanje teh prebivalcev izboljšuje. Zelo smo naklonjeni pobudi, da se na območjih, kjer živijo Romi vzpostavijo lokalne skupnosti za krepitev zdravja, ki bi jih sestavljali predstavniki občine, krajevno skupnost, osnovnih šol, centrov za socialno delo, policijske postaje, zdravstveni dom in seveda nič brez Romov, ki se jih tiče tovrstna politika in aktivnosti. Na ta način bi hitreje dostopali k reševanju zdravstvenih težav in tudi k večji informiranosti prebivalcev, ki tam živijo. Zavedamo se, da bo potrebno okrepiti delo patronažnih sester torej dela na terenu. Prihajajo tudi že pobude iz različnih zdravstvenih domov. Seveda, kar gre za naslova financiranja za zdravstveno področje je stvar splošnega dogovora tako, da smo že o tem razmišljali v letošnjem letu, ampak žal v teh časih je splošni dogovor šel brez bom rekla dodajanja kadrov v te kritične zdravstvene domove seveda pa to lahko še gredo za naslednje leto in je že v pripravi splošni dogovor za naslednje leto, kjer imamo priložnost, da okrepimo time na najbolj žgočih terenih torej patronažne sestre mislimo, da so ključne, ker imajo zaupanje, ki se že sedaj vključujejo predvsem v težave, ki jih imajo ženske oziroma je politika do žensk tukaj zelo pomembna do mamic, do doječih in so mogoče bolj dostopne za bom rekla dobre nasvete kot pa moška populacija. Jaz se oproščam, vendar mislim, da je to splošno znano, da so ženske bolj dojemljive, ker so tiste, ki skrbijo za družino in za otroke. Torej, splošno sprejeto lahko rečemo, da je, da kadar govorimo o ranljivi skupini, da moramo slišati njihov glas in jih vključevati. Ne moremo nič brez tistih, na katere se ukrepi naslavljajo. Sedaj pa čisto konkretno, kar se tiče ukrepov znotraj covida. Ni bilo izključevanja na trenu Slovenije zdravstveni domi interes kot delo je bilo dostopno vsem prebivalcem. Hitro testiranje, hitro antigensko testiranje je bilo dostopno vsem brezplačno praktično organizirano po celotni državi, poznali smo tudi mobilne time, ki so svoje delo opravljali pretežno na naših mejah. Trenutno pa smo v situaciji, ko je potrebno poskrbeti, da bo ta ranljiva populacija pristopila k temu, kar je ta hip najbolj pomembno za obvladovanje epidemije torej, da jih prepričamo, da je za zdravje in bodočnost tudi teh skupnosti pomembno, da se precepijo. Torej ta hip se s tem problemov v Sloveniji zelo ukvarjamo, kar je žal odvisnost tudi starejših malo slabša in se je tudi sedaj že v praksi pokazalo, da cepljenje umirja epidemijo in tudi tukaj načrtujemo sedaj mobilne time in mogoče tudi to priložnost, da v večje skupnosti napotimo mobilne time. Žal bo treba še veliko presvetljevanja kot smo videli iz vašega prispevka. Jemljejo dokaj z zadržanostjo to cepljenje, ampak seveda je tukaj tudi na zdravstvenih delavcih, da naredijo ustrezno presvetljevanje in tam kjer so večje skupnosti mogoče tudi, da poskrbimo, da mobilni tim pristopi in da tisti, ki se bodo odločili pocepijo.

Sedaj pa dovolite samo še, da se opredelim do predlaganih sklepov. V drugem in tretjem sklepu so predlogi, ki se nanašajo in je omejeno Ministrstvo za zdravje. Tukaj bi izpostavila, da glede sklepa 2, da v Ustavi je določeno, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno torej Ministrstvo za zdravje ni deležnik seveda pa to spodbujamo, da se zgradi osnovna infrastruktura ne samo voda tudi kanalizacija, elektrika, ker če hočemo, da bodo pogoji za normalno bivanje in da ne bo izključevanja je to minimum, ki ga mora država zagotoviti in zato to razpravo tudi spodbujamo in soglašamo z vašimi pobudami je pa res, da resno ministrstvo ni Ministrstvo za zdravje.

Potem pa, kar se tiče še sklepa tri. Tudi tukaj smo naredili neke korake, smo se že v času celotne epidemije posvetovali z Zavodom za blagovne rezerve žal ni bilo v načrtu, da se bodo delile oprema posebej ranljivim skupinam. Samo Ministrstvo za zdravje pa nima proračunskih možnosti, da bi delilo, vendar glede na to, kar je kolegica izpostavila, ko je država preko PKP skrbela za ranljive skupine so bila tudi neka sredstva in verjetno bi si tudi sami lahko nabavili določena zaščitna sredstva maske je pa problem presvetljenosti in sprejemanje tega, da je to potrebno.

Torej, da zaključim. Zavedamo se te problematike. Ta hip je najbolj pomembno, da pristopimo do te skupnosti in da se vključi v to cepljenje, ker le tako bomo epidemijo zajezili in prišli v normalno življenje.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Morda preden nadaljujemo samo opomba pri drugem sklepu je mišljeno, da tam kjer ni infrastrukture se pač poskrbi za cisterne z vodo in to pa bi že moralo mogoče ministrstvo biti tisto, ki to poskrbi glede na to ali pa spodbudi lokalne skupnosti, da to naredijo. Mi se zavedamo, da ne moremo sedaj čez noč se vse zgraditi, kar še ni zgrajenega v infrastrukturnem smislu to je mišljeno s tem, da pač, ker osnovni higienski minimum v teh časih covida zahteva v osnovi vodo.

Sedaj pa nadaljujemo. K besedi vabim gospoda Damirja Orehovca, državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem gostom, kolegom iz ministrstev in pa seveda poslankam in poslancem.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je torej, ko je bila epidemija razglašena nekako smo bili mnenja, da je vsekakor pomembno, da se izobraževanje ne prekine in zato smo ga nadaljevali in sicer, ker ni bilo drugače mogoče, ker so bili vsi zavodi zaprti na daljavo seveda smo takoj pristopili k temu, da ga pač poskušamo v čim boljši meri sproti izboljševati. Seveda, ker nas je ta situacija kot vemo vse presenetila, na njo nismo bili pripravljeni, ampak tekom tega izobraževanja seveda so se stvari tudi izboljševale. Prva usmeritev šolam je bila ta, da bodo pozorni predvsem na torej zagotavljanje kolikor pač je možno te tehnične podpore in pa seveda skrb za ranljive skupine torej za priseljence, potem učence s posebnimi potrebami, učnimi težavami in pa seveda tudi romske otroke. Seveda, ker se je pač zgodilo, da nekateri v prvem hipu niso bili odzivni na to izobraževanje na daljavo smo seveda tudi na neki način vzpostavili znotraj šolskega okolja to, da mora vsaka šola natanko vedeti kdo vse sodeluje v tem izobraževanju in kdo ne. Tako so dobile šole navodilo, da se v veliki meri seveda kontaktira vsakega učenca, dijaka, da pristopi k tem izobraževanju. Kljub temu, da smo spodbudili to tehnično pomoč preko torej raznih donacijskih sredstev preko tega, da smo šole pozvali, da naj posodijo učencem torej računalnike in tudi Zavod za šolstvo preko razpisa zagotovil določene mobilne torej te mobilni internet seveda 100 % že, zaradi tega, ker v Sloveniji ni pokritost tega nismo mogli zagotoviti seveda smo pa takoj pristopili k temu izobraževanju na drugačne načine torej ni šlo na način preko teh video povezav smo pa več uporabljali recimo telefoni oziroma tudi fizično kot je že bilo slišano s strani dela, da so pomagali različni delavci, da so se stvari sprintale oziroma ker se z romsko problematiko na našem področju ukvarjamo že vrsto let in v ta namen smo tudi pred leti začeli projekt Skupaj za znanje, ki ga izvaja center šolskih in obšolskih dejavnosti je sedaj bilo dobro tako, da bi lahko rekli celo, da smo na neki način bili pripravljeni na stvari, da so lahko tisti, ki so znotraj tega projekta lahko tukaj priskočili na pomoč in dejansko v samih romskih naseljih pomagali tem otrokom z vsem, kar so počeli so, potem gospod iz Centra šolskih in obšolskih dejavnost lahko še bolj slikovito to predstavil.

Potem, ko so se torej sami, ko so se šole spet odprle, ko so se vrnili so seveda dobile šole navodilo kako ravnati z vsemi otroki, kako zapolniti morebitne vrzeli in je treba povedati, da sicer imajo šole na voljo določene mehanizme, s katerimi lahko dopolnijo tisto znanje, ki je v tem času torej ni bilo usvojeno. Že vrsto let se nudi za učence Rome tako imenovana dodatna učna pomoč, omogočen je tudi tako imenovani dopolnilni pouk, ki so ga lahko deležni tudi učenci Romi in pa seveda individualna in skupinska pomoč, kjer tudi seveda se lahko vključijo Romi in vsaka šola je naredila načrt glede na trenutno situacijo svojih otrok in jim zagotovila to pomoč. Seveda navodila so poleg Ministrstva za izobraževanje dalo tudi Zavod za šolstvo. Seveda znotraj projekta, ki sem ga prej omenil Skupaj za znanje se je delalo tudi na tem, da bi se vzpostavil neki sistem tako imenovanih romskih pomočnikov, ki bi bili vez med šolo in na drugi strani z naseljem in seveda ti so ravni odigrali to pomembno vlogo v tem času. Naš ukrep v tem času je bil to, da smo tudi torej sistemsko to uredili za v naprej pomeni, da bo z naslednjim šolskem letom lahko vsaka šola, kjer pač imate učence Rome iz romskih naseljih sistemizirala torej romskega pomočnika in seveda, ker je znotraj tega bilo izobraženih oziroma se je izobraževalo 26 teh romskih pomočnikov, kar je pa premalo ta hip potekajo znotraj Centra šolskih dejavnostih izobraževanje za nove romske pomočnike tako, da bi v primeru, da bi v primeru, da bi se karkoli ponovilo, da bomo lahko tukaj pomagali. Epidemija je nekako res pokazala ali pa pod povečevalno steklo dalo nekaj, kar ni najboljše urejeno v naši državi, ampak mi se s to problematiko ukvarjamo že sicer, zato so tudi nekateri koraki bili že pred samo epidemijo storjeni. Tako je recimo kako na neki način torej privabiti romske otroke v vrtce, ker zgodi se namreč predvsem v tem jugovzhodnem delu, da romski otroci pridejo v šolo in ne znajo slovenskega jezika, zato smo že pred kratkim naredili projekt oziroma možnost krajših programov, kjer bi na neki način torej privabili, da se romski otroci udeležijo teh programov, da vsaj do neke mere se vzpostavi socializacijski moment in da se tudi naredi nekaj na tem, da bi sami učenci bodoči učenci znali že nekaj slovenskega jezika. Seveda, ker ni bilo leto pred tem pred covidom velike odziva na tem področju, odzvali so se samo nekateri vrtci smo tudi v letošnjem letu naredili veliko promocijsko akcijo na eni strani z občinami, na drugi strani z osnovnimi šolami in pa seveda tudi ministrstvo je sodelovalo, kjer smo poskušali motivirati, da se ti programi, ker tukaj gre za razpis, da se ti programi uveljavijo na teh področjih in da tudi na neki način romski pomočniki odigrajo to vlogo, da otroci pridejo v te vrtce v krajše programe. Tukaj gre predvsem za tiste otroke, ki niso vključeni v program. Na drugi strani smo tudi sprožili torej raziskovalno nalogo oziroma smo dali, da strokovno prouči Zavod za šolstvo tudi možnost, da bi se v prihodnosti tudi bilo obvezno za vse tiste državljane, ki ne dajo otroka v vrtec, da bi bila pa vsaj ta krajši program obvezen. Gre za to, da v bistvu bi naj spodbudili, da se začne ta socializacija oziroma stik z ne romskimi otroki preden se stopi v šolo. Seveda, ker se pa še vedno zgodi, da v šolo se pride velikokrat učenci Romi, ki ne znajo slovenskega jezika smo tudi okrepili to možnost, da se v začetku dodajo določene ure slovenskega jezika, da se preden seveda se lahko začne osvajati določen torej ta kurikulum v osnovnih šolah, da se intenvizira torej znanje slovenskega jezika. To sta bila dva največja ukrepa, ki sta v bistvu bom rekel, da jih je ta korona čas pospešil, da smo lahko v tem času naredili. Jaz upam, da bodo obrodili sadove. Potem bo gospod iz Centra za šolske dejavnosti lahko povedal kakšne so pozitivne izkušnje tega projekta. Moramo tudi na neki način spodbuditi romsko skupnost, da zaupa šolanju, da pač pošilja otroke že recimo čim bolj zgodaj je to možno, da pridejo v vrtce, ker tudi ta ukrep, ki smo ga dali omogoča, da pride recimo petletnik pa, če je potrebno, da zraven tudi lahko pride sorojenec ali pa, če ni vzpostavljeno zaupanje tudi v prvi fazi starš skratka, da so lahko ti krajši programi tudi v naseljih romskih skratka na neki način bi radi približali to zgodbo in spodbudili torej romsko skupnost, da nekako spozna, da je znanje tisto, ki je lahko na dolgi rok zelo dobro tudi za njihove otroke. Mogoče toliko o tem pa, potem če bo potrebno še kaj zraven.

Ja mogoče samo še glede tega četrtega predloga. Jaz mislim, da smo mi te stvari že vzpostavili oziroma že aktivirali. Smo pa na neki globalni ravni pristopili k temu, da se opravi ena študija, ki bo pokazala kolikšni so primanjkljaji na področju kognitivnih teh spretnosti in v času izobraževanja na daljavo in pa socialno čustvenih. Ker je tudi v to vključen na neki način nacionalno preverjanje znanja in vse ostalo drugo prvi izsledki bodo seveda v naslednjem tednu, ko bodo rezultati nacionalnega znani in bomo lahko že prve torej izsledke tega videli. Seveda bomo po tako imenovanimi ukrepi, ki so torej pristopili tudi v naslednjem šolskem letu ne glede na to ali bo čas korone ali ne.

Pa še mogoče to naše razmišljanje za v naprej. Če bi v slučaju pač korona čas se nadaljeval bomo glede na to, da so sedaj že mnogi ukrepi precepljenost, testiranje in tako dalje na tem stališču, da se izobraževanje v čim večji meri dogaja v šolskem prostoru in da se več ne gre na izobraževanja na daljavo razen v posebnih primerih kadar to ne bo mogoče.

Hvala lepa.

Hvala za vašo izčrpno poročilo.

Sedaj pa vabim k besedi gospoda Roberta Rožca, državnega sekretarja iz Ministrstva za okolje in prostor. Je tukaj?

Predsedujoča, hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Moram reči, da sem na začetku zelo z zanimanjem pogledal tisti videoposnetek, ki se je nanašal na Smrekec pri Grosuplju. Dobri 20 let nazaj sem bil eden od direktorjev v gradbenem podjetju Grosuplje, ki smo izvajali investicije v Grosuplju in smo v okviru teh investicij tudi zgradili to naselje Smrekec in mu pripeljali in vodo in elektriko in kanalizacijo. Ti Romi, ki danes tam živijo so živeli v križišču ob glavni cesti in jih je župan takrat na silo preselil tja z vikom in krikom, mislim da so sedaj bolj zadovoljni kakor ob cesti kako pa, potem znotraj s kanalizacijo in vodo živijo vam pa ne znam povedati. Tudi / nerazumljivo/, ki smo ga takrat zgradili je imel odvodnjavanje urejeno vse, kar je bilo potrebno v tistih časih. Samo toliko na temo videa.

Kar se tiče Ministrstva za okolje in prostor se zelo aktivno udeležujemo srečanj v okviru skupine, ki dela oziroma deluje na temo romske problematike in tam poslušamo več ali manj enake težave in ko sem gledal stare zapisnike se to ponavlja že leta in leta in se sila malo reši. Tudi župani, v katerih občinah se nahajajo Romi so ponekod že obupani razen gor na severu, kjer nekako so znali eni in drugi najti bolj eden stik. Sedaj, kar se tiče romskih naseljih, ki so tako kot je kolega Orehovec povedal na jugozahodu Slovenije je problem, da se težko zadeve uredijo kar se tiče vode in kanalizacije, ker niso urejena zemljišča. Občine so tiste, ki morajo sprejemati občinske prostorske plane in delati tudi na občinski javni infrastrukturi, kamor sodi voda in elektrika. Pravijo župani, da imajo veliko težavo, ker nimajo urejenih lastništvo zemljišč in težko pripeljejo dostikrat vodo do naselja ali kamorkoli. Tako, da mi znotraj našega ministrstva smo pripravljeni pomagati občinam kolikor se pomagati da in res se mi zdi žalostno, da leta 2021 govorimo o tem, da ljudje nimajo dostopa do pitne vode to bom rekel je tragedija ravno tako, da živijo v zelo zelo slabih razmerah. Mi smo kot sem rekel pripravljeni pomagati. Sami kot ministrstvo pa direktno ne moremo narediti ničesar, ker gre za občinske javne infrastrukture in tudi občina kot taka je nosilec urejanja prostora.

Za enkrat hvala.