Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani odbora, vsi vabljeni in ostali prisotni, vas prav lepo pozdravljam in začenjam 34. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje danes ne morejo udeležiti naslednji poslanci in poslanke: Lidija Divjak Mirnik, Felice Žiža in Zmago Jelinčič Plemeniti. Iz kvote SMC sem dobila pooblastilo o prisotnosti Monike Gregorčič, potem iz stranke SD, Dejan Židan nadomešča Matjaža Nemca, potem iz Liste Marjana Šarca Jože Lenart nadomešča poslanca Aljaža Kovačiča, iz NSi pa Andrej Černigoj nadomešča Tadejo Šuštar. Vse prav lepo pozdravljam, vse prisotne in vabljene in nadomestne poslance. In ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je dnevni red določen takšen, kot ste ga sprejeli.

Ja, Jože Lenart, izvolite.

Ja, skladno z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora, v LMŠ napovedujemo obstrukcijo seje Odbora za kulturo. V LMŠ bomo delo tega odbora obstruirali zaradi nerešenega vprašanja razdelitev delovnih mest v delovnih telesih. Ker ima trenutno opozicija 15 glasov manj, kot bi ji sicer pripadalo po poslovniku. Za demokratično delovanje sodobne države je namreč ustrezen položaj opozicije nujen.

Na zlagano demokracijo v Listi Marjana Šarca ne pristajamo. Koalicija s podporo Poslanskih skupin DeSUS in SNS, štirim nepovezanim poslancem namerno odreka članstvo v delovnih telesih. Tudi v tem odboru jim ne dovoli sodelovati v zakonodajnem postopku. Obravnava zakona, ki se opravi na delovnih telesih, je namreč ena ključnih faz zakonodajnega postopka. Tisti, ki nepovezanim poslancem onemogočate sodelovanje, odločanje in glasovanje v eni izmed faz zakonodajnega postopka, ustvarjate drugorazredne poslance, pa čeprav so bili demokratično izvoljeni. Ustvarjate tudi zlagano demokracijo, kajti takoj, ko se nekemu poslancu onemogoči polnopravno izvajanje njegove zakonodajne funkcije, je v tej hiši konec demokracije.

Poslanci LMŠ take uzurpacije zakonodajne veje oblasti ne moremo le nemo opazovati. 30 dni smo poskušali s pogovorom. Ker koalicija s podporniki ni hotela prisluhniti, smo prišli od besed k dejanju. Zdaj bomo z obstrukcijo na dogajanje opozarjali domačo in mednarodno javnost, hkrati pa bomo pokazali tudi solidarnost do nepovezanih poslancev, ki jim je glasovanje onemogočeno.

Žalosti nas, da nobena druga demokratična orodja vsaj za zdaj zaradi vašega oklepanja položajev še niso učinkovala. Kljub temu pa ne bomo postali pasivni, ne bomo vam nehali gledati pod prste, ne bomo nehali s poskusi, da se vaše škodovanje državi konča. Ne želimo pa biti del te zgodbe, kjer se poslance, ki so rekli ne Janševi politiki, utiša in onesposobi na nedemokratičen in protiustaven način. Zato smo posegli po tem skrajnem parlamentarnem orodju, in to je obstrukcija.

Hvala.

Hvala, Jože Lenart.

Zdaj pa nadaljujem, prva točka dnevnega reda je Predlog zakona o spremembah Zakona o medijih, ki ga bomo obravnavali po skrajšanem postopku.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O MEDIJIH, SKRAJŠAN POSTOPEK.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Dobili ste predlog zakona, mnenje Vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, pojasnilo predsednika Sveta za radiodifuzijo v zvezi s predlogom sprememb, stališče upravnega odbora Društva novinarjev, ter vložen amandma Poslanskih skupin Nove Slovenije, SDS in SMC.

Vabljeni pa so: skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Andrejem Černigojem, Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za kulturo, gospa Ignacija Fridl Jarc – državna sekretarka, Uršula Menih Dokl, vd generalne direktorice Direktorata za medije, Državni svet – v njegovem imenu Branimir Štrukelj, Svet za radiodifuzijo, Aleš Lipičnik, Akos – Agencija za komunikacijsko omrežje in storitve, mag. Tanja Muha, Društvo novinarjev Slovenije, ki se je opravičilo, in Kulturniška zbornica – v njenem imenu gospod Janoš Kern. Dodatno so bili vabljeni Gospodarsko interesno združenje lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 84. seji 6. 11. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena poslovnika. K predlogu je bil vložen amandma Poslanskih skupin Nove Slovenije, SDS, SMC k 2. členu in zato pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi besedo predlagatelj, Andrej Černigoj?

Prosim, beseda je vaša.

Spoštovana gospa predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka, Ministrstvo za kulturo, kolegice in kolegi, spoštovani ostali prisotni, en lep dober večer!

Naj za uvodoma povem, da tokrat se prvič srečujem z vlogo predlagatelja zakona. Tako naj vas samo povem, da je to moje prvo dejanje in upam, da se bom v redu izkazal. Digitalizacija spreminja vse, temeljito spreminja podobo gospodarstva, politike in družbe. Digitalna revolucija prinaša nove izzive in odpira nove priložnosti. Digitalizacija vstopa v vse pore življenja, postavlja nove zahteve in odpira popolnoma nove možnosti. Naš cilj je, da je Slovenija na strani zmagovalcev digitalne revolucije in da izkoristi njene priložnosti za razvojni preboj.

Danes tako potrebujemo le eno poslovno idejo, da močno spremenimo celotne gospodarske panoge. Možnosti za nove tehnologije, nove izdelke in nove trge neizmerno rastejo. Naslednja pomembna ločnica med uspešnimi in manj uspešnimi državami, ki bodo začele izgubljati v svetovni gospodarski tekmi, bodo prav na področju digitalizacije in razvoja novih tehnologij. Slovenska politika se mora zavedati izzivov časa in oblikovati tretje nacionalno soglasje za vitalno preobrazbo Slovenije. Potreben je digitalni preporod, da bomo soustvarjali lokalno, digitalno in tehnološko prihodnost. Velikokrat se zgodi, da zapisane besede na papirju v teoriji zvenijo, lepo zvenijo, prekrasno zvenijo. V praksi pa se srečujemo z velikimi težavami. Sam prihajam s Primorske, razpet med Vipavsko dolino na eni strani in Ilirsko Bistrico na drugi strani. Na Primorskem smo srčni ljudje, katerim poslušanje radia prinaša veliko zadovoljstvo, obenem pa nam velikokrat povzroča tudi nejevoljo. Pri poslušanju svoje najboljše frekvence se vsakodnevno soočamo z motnjami italijanskih in hrvaških radijskih programov. To vedo tudi moji kolegi in kolegice s Primorske zelo, zelo dobro.

Razvoj digitalizacije in uvedba, da plus bosta to odpravila, ampak po sedanji zakonodaji ta digitalni razvoj za enajst lokalnih radiov s statusom posebnega pomena, ni samoumeven, ni samoumeven. Spoštovane kolegice in kolegi, v realnem življenju smo naleteli na tehnično težavo, ki jo s temi predlaganimi spremembami Zakona o medijih rešujemo. Torej, predlagani zakon pred vami ponuja zgolj tehnično rešitev tega problema.

Omrežje, s katerimi danes poslušamo svoje najlepše in najboljše radijske programe, je to omrežje, ki ga poskušamo v današnjem času tudi nadgraditi DAB+, je nadgradnja 20 let stare tehnologije DAB. Samo za razložitev za poslušalke, za gledalke in gledalce; digitalni radio DAB+ Sloveniji prinaša predvsem možnost večje ponudbe radijskih programov, ki so do poslušalcev lahko prenašajo bolj kvalitetno in brez motenj pri sprejemu. S pomočjo digitalnega radia DAB+ je pestra izbira radijskih programov lahko realnost za večino poseljenega ozemlja Republike Slovenije, in ne samo za izbrane dele države. Z njim pa bomo končno lahko zaživela tudi ponudba nišno usmerjenih tematskih radijskih programov.

V letu 2018 je Svet za radiofuzijo Republike Slovenije najavil pomembni operativni mejnik, s katerim je za digitalni prehod radijev v Republiki Sloveniji izbral datum 22. 2. 2022. Ta datum se neizmerno hitro približuje. Dan, ki so ga slikovito poimenovali dan druge tehnologije. Le ta ima pomembno promocijsko vlogo pri uvajanju te nove tehnologije radijskega oddajanja za celoten slovenski radijski ekosistem, od izdajateljev in distributerjev radijskih programov, prodajalcev tehnične opreme, avtomobilov in tako naprej. Vse do najpomembnejšega člena v verigi in to smo prav mi in vi poslušalci radia.

Večina zahodnoevropskih držav že redno oddaja radijske programe v DAB+ tehnologiji, nekateri tudi že morebiti izklapljajo analogni, star analogni FM sistem, to je Norveška, država Norveška in Južna Tirolska. Ali se s tem odkrito spogledujejo Velika Britanija, Švica in še bi lahko naštevali. Od sosednjih držav redno oddajata Italija in Avstrija, na Madžarskem in Hrvaškem pa se DAB+ zaenkrat podaja testno.

Za dodatno razlago bi vam poskušal razložiti oceno stanja v Republiki Sloveniji. V Sloveniji od leta 2016 deluje digitalni radio v standardni tehnologiji DAB+, v letu 2019 smo naredili prvi korak s prvo digitalno radijsko omrežje R1, ki ima nacionalno pokrivanje, to se pravi čez celotno Slovenijo in se leta 2019 tudi popolnoma zapolnilo. Trenutno pa pred njega oddaja 19 programov, vključno z vsemi najbolj poslušanimi radiji, programi na območju celotne Slovenije. Razvoj teh omrežij se je nadaljeval. V letu 2020 se je vzpostavilo delovanje dveh novih radijskih omrežij, omrežje R3 s pokrivanim območjem Ljubljana, katerih operater je Radiotelevizija Slovenija vzpostavil v lanskem aprilu. In nenazadnje to omrežje, ki nas danes najbolj dotiče, radijsko omrežje R2. Z nacionalnim pokrivanjem pa je bilo vzpostavljeno v oktobru. Omrežje R2 omogoča tudi oddajanje samo v delu omrežja, to se pravi, to omrežje je razdeljeno na dva dela. Pokriva območje zahod in pokriva območje vzhod. S tem se ponuja izjemna priložnost, da se v digitalni tehniki začenjajo oddajati tudi manjši radijski programi.

Zakaj pa uvedba te nove tehnologije DAB+; bistvena lastnost digitalnega radia je ta, da ponuja neprimerno večje kapacitete za razširjeno na istem območju in da je tovrstno razširjanje v primerjavi z analognim, bistveno, bistveno ceneje. Digitalni radio ima trenutno v Sloveniji še relativno majhen doseg, v smislu števila primernih sprejemnikov oziroma poslušalcev, vendar to število raste in raste. Bistven premik prinaša predvsem direktiva o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, ki so jo morale države članice, tudi Slovenija, v svoje pravne rede prevesti do konca leta 2020. In ta direktiva tudi se nanaša, da morajo vsi prodajalci avtomobilov v svoje nove avtomobile, ki jih prodajo, vključiti radio, ki pokriva ta standard DAB+.

Zakaj, zakaj sem pa, zakaj smo v Novi Sloveniji vložili spremembo 77. člena? Razlogi za sprejem zakona; obstoječa določba prvega odstavka 77. člena Zakona o medijih narekuje, da program, ki s / nerazumljivo/ radiodifuznim oddajanjem pokriva območje, na katerih živi več kot 10 odstotkov prebivalcev Republike Slovenije, ne izpolnjuje pogoje za pridobitev ali ohranitev statusa lokalnega radijskega programa posebnega pomena. Posledično to pomeni, da bi se morali izdajatelji tovrstnih programov v prihodnje odpovedati bodisi lokalnemu statusu, bodisi digitalnemu radiodifuznem oddajanju, saj trenutno ne obstajajo, niso v gradnji oziroma niso načrtovana omrežja s tako majhnimi območji pokrivanja.

Če to povem bolj plastično; ti radiji, lokalni radiji s statusom posebnega pomena, imajo v tem trenutku obstoječo zakonodajo samo dve možnosti. Ali stopijo v korak z razvojem in se prijavijo na to omrežje in s tem izgubijo status in tudi financiranje, ali pa ostanejo na stari tehnologiji. Jaz verjamem, da ti dve možnosti, ki sta jim po trenutni zakonodaji omogočeni, ne prinašata nič dobrega za teh enajst omenjenih radiev. Zaradi tega sem jaz in Nova Slovenija – Krščanski demokrati smo šli v spremembo te zakonodaje, saj menimo, da je lokalni radiji, da imajo enako možnost za razvoj.

Zato razhajanje predvsem na potrebo po ureditvi, ki bo omogočilo digitalno razširjanje lokalnih radijskih programov, opozarja tudi velik del strokovne in zainteresirane javnosti. Med drugim je to v svojem letnem poročilu za obdobje 2018 in 2019 izpostavil tudi Svet za radiodifuzijo, prav tako nanj opozarjajo številni predstavniki radijskih izdajateljev. / nerazumljivo/ sedaj tudi ni pojavilo kakršnokoli ali večje nasprotovanje predlagani ureditvi.

Jaz bi v nadaljevanju rad samo pokazal, da teh enajst radijev in v bistvu se nahaja po celotni Sloveniji. Teh enajst radijev lahko posluša nekaj manj kot 700 tisoč prebivalcev Republike Slovenije in bi bila velika, velika krivica, če v to spremembo zakonodaje, ki smo jo mi predlagali, ne bi šli sedaj v tem trenutku, ker informacije, ki jih imam sedaj in to sem zelo vesel, da agencija Akos bo šla z novim razpisom z jutrišnjim dnem v javnost, tako da se moramo mi na tej dvorani v bistvu podvizat, da ne bomo naredili večje škode, večje škode medijski radijski pluralnosti v Sloveniji.

Jaz imam tukaj še ogromno, ogromno materiala. Imam v bistvu pozitivne novice s strani Akosa, imam pozitivne strani s strani Sveta za radiodifuzijo. Imam tudi razna letna poročila, v katerih pač je omenjena ta težava in imam tudi pisma, ki jih je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije naslovila na Državni zbor, kjer opozarja na nevzdržno stanje na tem področju. Opozarja, da DAB+ sistem je prihodnost. Naj omenim poleg tehnoloških vidikov, ki jih omogoča digitalna platforma v primerjavi z analogno, dobimo boljšo kvaliteto zvoka, več »predstavnostne« vsebine, slišnost v tunelih, to pomeni, da boste svojo lokalno radijsko postajo lahko poslušali v tunelih.

Kar je pa za nas Primorce najbolj pomembno je pa to, predvsem to, da se na tem omrežju ni moten s strani italijanskih radijskih postaj. Navedene motnje so namreč že več kot desetletja velik in do danes nerešen problem, ki povzroča, da so slovenske radijske postaje slabo slišane ob meji z Italijo. In država Italija ne spoštuje mednarodnih sporazumov na tem področju.

V nadaljevanju imam tudi članke, sporočila za javnost s strani RTV Slovenije, ki nas obvešča, DAB+ v Sloveniji prvič, drugič, tretjič, gremo … drugih medijev, ki vam jih lahko tudi pokažem. Mogoče bi tudi kaj prebral, ampak si ne želim krajšati razprave. Bi pa za konec povedal še eno zadevo. Pred časom smo dobili tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na ta odgovor smo pripravili … obveščam vas, da smo na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vložili amandma k 2. členu v zvezi k pripombami Zakonodajno-pravne službe. K 1. členu pa bi želeli tukaj danes pojasniti. To se pravi, vložili smo 1. člen … k 1. členu smo vložili popravek. Postopki pridobitve in odvzema statusa lokalnega radijskega ali televizijskega programa začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona. To je bil tudi predlog Zakonodajno-pravne službe in temu smo popolnoma, popolnoma sledili.

Potem smo pa v zvezi s pripombami k 1. členu prišli s pojasnilom. Sprememba 77. člena je bila predlagana iz razloga, ker uporaba radiodifuzne tehnike kot navezne okoliščine pri metodologiji (?) ugotavljana območja, pokrivanja lahko pripelje do rezultata, ko bi lokalni radijski ali TV programi pokrili bistveno večje območje, kot so ga do sedaj in bi posledično status izgubili. Namreč s prehodom iz analognega, prizemnega radiodifuznega oddajanja, ki je temeljilo na posameznih oddajnih lokacijah na posamezni frekvenci, se z digitalnim prizemnim in radiodifuznim oddajanjem preko frekvenčnega multipleksa pokrijejo bistveno večja področja, pri čemer pa izdajatelj radijskega programa praviloma ne more izbirati, ne more izbirati katera območja države bo pokril in katera ne.

Digitalna radiodifuzna tehnika deluje po principu – pokrijem vse ali nič. S predlaganim črtanjem besedila v 77. členu se območja pokrivanja ne bodo več ugotavljala preko območja, ki ga doseže radiodifuzni signal, temveč se bo ugotavljalo na način, da bo izdajatelj programa, ki kandidira za status lokalnega programa posebnega pomena, v nadaljevanju bom omenil PPP, navedel katerim lokalnim skupnostim je program namenjen. Posledično bosta tako ob predlagani ureditvi za pridobitev lokalnega … lokalnega programa posebnega pomena morala biti izpolnjena dva pogoja. Program bo moral biti namenjen prebivalcem ene ali več lokalnih skupnosti na območju, na katerem živi največ 10 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije. To je pogoj pokrivanja. In drugi, v oddajanem določenem oddajnem času bo moral imeti najmanj 20 odstotkov lokalnih vsebin lastne, lastne produkcije. To je pa programski pogoj.

Za razliko od 77. člena pa je v 81. členu Zakona o medijih urejena povsem druga oblika PPP in sicer gre za nepridobitni program, ki mora izpolnjevati drugačen nabor pogojev. Ti so urejeni v prvem, drugem in tretjem odstavku 81. člena Zakona o medijih. Določba Določba četrtega odstavka 81. člena je zapisana kot izjema od prvega odstavka istega člena. Te določbe tako ne gre razumeti, kot da ureja nekakšen lokalni, nepridobitni PPP, temveč omogoča pridobitev statusa nepridobitnega PPP tudi programom, ki sicer ne izpolnjujejo osnovnih pogojev iz prvega odstavka 81. člena. Izpolnjujejo pa druge pogoje, med katerim je pa tudi programska zahteva, da imajo najmanj 20 odstotkov lokalnih vsebin lastne produkcije.

Da pa ne prihaja do ponavljanja pogoja, ki je že zapisan v 77. členu, se zakon na tem mestu na 77. členu zgolj sklicuje. Vendar pa je bistveno, da se pri tem sklicuje na programski pogoj tega člena, ne pa tudi na pogoj pokrivanja. To je razvidno že iz same dikcije četrtega odstavka 81. člena, ki izrecno uporabi besedno zvezo, če izpolnjujejo programske zahteve iz 77. člena. Analiza tako pokaže, da PPP iz 77. člena in PPP iz četrtega odstavka 81. člena predstavlja dve povsem ločeni pravni kategoriji, ki vsaka s svojimi pogoji lahko sobivata ena poleg druge. Pri nepridobitnem PPP iz četrtega odstavka 81. člena se bo območje pokrivanj tako še naprej ugotavljalo na preko prizemnega radiodifuznega oddajanja, pri lokalnem PPP pa preko pokrivanja lokalnih skupnosti.

Glede na povedano, predlagamo, da se 1. člen Zakona o medijih, ki vsebuje spremembo 77. člena Zakona o medijih, vsebinsko ne spremeni. Obrazložitev zakonske rešitve pa se lahko dopolni zgolj … pojasnjeni. In za konec, in nenazadnje še v zvezi s pripravo Zakonodajno-pravne službe še h končni prehodni določbi. Hkrati pa menimo, da v zvezi s predhodno končno določbo, da predhodne in končne določbe ni potrebno uvrščati posebnih določil, ki bi uredile vprašanja za tiste PPP, ki so status po veljavni ureditvi že pridobili. Predlagana sprememba 77. člena namreč na njihov položaj ne bo vplivala, saj zaradi predlagane spremembe ugotavljanja območja pokrivanja, ki je glede na prejšnjo ureditev za te lokalne PPP bolj ugodna, nobenemu dosedanjih PPP statusa ne bo mogoče vzeti zaradi neizpolnjevanja pogojev pokrivanja.

Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem »poslušateljicam« in »poslušateljem« za malček daljšo razpravo predlagatelja. Jaz se tudi opravičujem, ker sem večino stvari tudi prebral, ampak pri tej materiji so številke in podatki zelo pomembni, pa kot človek, ki prvič predlaga neko tako materijo, si ne bi dopustil, da se bi pri čem zmotil, zato sem nekatere podatke in številke tudi prebral, da lahko čim bolj jasno in glasno obrazložim materijo tudi Zakonodajno-pravnih služb.

Hvala za besedo.

Hvala predlagatelju.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za kulturo, gospa Uršula Menih Dokl, vd generalne direktorice Direktorata za medije?

Prosim.

Torej lep pozdrav vsem udeležencem današnje seje. Hvala, gospa predsednica, za besedo.

Gre torej za zakon, kot smo slišali, ki zadeva spremembo 77. člena Zakona o medijih. Ta sprememba je nastala na pobudo Sveta za radiodifuzijo in Akosa, na katere so se obrnili izdajatelji lokalnih radijskih programov s statusom posebnega pomena. Sprememba bo v praksi povzročila, da bodo lahko tudi ti izdajatelji dobili digitalne radijske frekvence, kar jim pač veljavni Zakon o medijih nekako neupravičeno odreka in jih postavlja v neenak položaj z drugimi radiji.

Podobno rešitev je pripravilo Ministrstvo za kulturo v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, vendar pa tam celovito ureja predmetno problematiko. In zato, ker gre pri obravnavanem poslanskem predlogu zakona za rešitev, ki po vsebini, po namenu in ciljih ureditve podobna rešitvi Ministrstva za kulturo, spremembo podpiramo.

Najlepša hvala.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba, gospa Mira Palhartinger?

Prosim.

Dober dan, hvala za besedo.

Mnenje bom na kratko povzela. Kar se tiče 1. člena, odgovorjeno je že sicer bilo na to naše, na te naše pomisleke, v bistvu ni šlo za pripombo, ki bi terjala spremembo 1. člena. Opozoriti smo le želeli, da je način oddajanja, se pravi prizemeljski radiodifuzni način oddajanja tudi vsebinski element ureditve v četrtem odstavku 81. člena zakona. Ta pa seveda glede na zakonitosti zakonodajnega postopka ne more biti spreminjan in spremenjen v tem postopku, ki smo mu priča.

Kar zadeva 2. člen, prva od pripomb, ki smo jih podali in je povezana z ustreznejšim oblikovanjem določbe, je bila v celoti upoštevana. Na drugo pripombo, kjer smo pač predlagali razmislek, ali je potrebno zaradi morebitnih tehničnih prilagoditev in zagotovitve enakih pogojev vseh lokalnih radijskih in televizijskih programov pripraviti in dopolniti tudi neko dodatno prehodno določbo. Pa je bilo tudi s strani predlagatelja pravkar odgovorjeno.

To je vse. Hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Branimir Štrukelj?

Prosim.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Ne želim ponavljati našega stališča, kjer smo na podlagi pač teh strokovnjakov in strokovnjakinj, ki so pač svetovali, da je to smiselno, smo podprli ta predlog zakona. Moram pa opozoriti, da se seveda do amandmajev komisija Državnega sveta ni opredeljevala in da se mnenje na te amandmaje ne nanaša.

Hvala lepa za pozornost. Torej, mi smo podprli ta predlog zakona.