58. nujna seja
Odbor za finance
15. 5. 2021
Besede, ki so zaznamovale sejo
Transkript seje
Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni. Začenjam 58. nujno sejo Odbora za finance.
Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednja članica in člani odbora: poslanka Andreja Zabret in poslanci Matjaž Han, Jože Lenart, Igor Peček in Jani Prednik. Kot nadomestna članica sodeluje danes na seji poslanka Mojca Žnidarič namesto poslanca Dušana Verbiča iz Poslanske skupine Stranke modernega centra in kot nadomestni član sodeluje danes poslanec Andrej Rajh namesto poslanca Marka Bandellija iz Poslanske skupine SAB.
S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kakor vam je bil poslan.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK.
Gre za nujni postopek. Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je nujni postopek potrdil na 96. seji 8. marca letos.
K obravnavi te točke so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance, Banke Slovenije in Zakonodajno-pravne službe. Dodatno gradivo, ki smo ga prejeli k temu predlogu zakona je dopis Ministrstva za finance z dne 8. marca, odgovor predsednika Državnega zbora z dne 10. marca, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 19. marca in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. maja. Amandmaje so vložile poslanske skupine SDS, SMC in NSi, in sicer k 27. členom predloga zakona.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, uvodne predstavitve bomo opravili po vrstnem redu: Ministrstvo za finance, Zakonodajno-pravna služba in Banka Slovenije. V imenu Ministrstva za finance je danes tu državni sekretar, gospod Peter Ješovnik, ki mu dajem besedo.
Izvolite prosim.
Peter JešovnikPredsednik, hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora.
V letu 2016 je bil za prenos evropske direktive o vzpostavitvi okvirja za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij sprejet nov zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Ta direktiva je del celovite reforme Evropske unije bančnega sektorja, katere neposredni povod je bila svetovna finančna kriza v obdobju 2008-2013, ki je močno prizadela tudi Evropsko unijo. Z reformo se je pričela vzpostavitev bančne unije, ki temelji na treh stebrih: na enotnem mehanizmu nadzora, na enotnem mehanizmu za reševanje in na enotnem sistemu za jamstva za vloge. Medtem ko sta prva dva stebra bančne unije že vzpostavljena in delujeta že nekaj let, pogajanja o vzpostavitvi tretjega stebra bančne unije še potekajo. Za učinkovito in dosledno delovanje enotnega mehanizma za reševanje je v letu 2015 začel delovati enotni odbor za reševanje kot neodvisna agencija Evropske unije. Enotni Odbor za reševanje tako neposredno odloča o shemah reševanja sistemsko pomembnih bank, ki se znajdejo v težavah, kar vključuje tudi odločitev o uporabi instrument za reševanje in sredstev enotnega Sklada za reševanja. Za financiranje ukrepov za reševanja bank je že vzpostavljen enotni Sklad za reševanje bank, katerega letni prispevek plačujejo vse banke, ki imajo sedež v državah članicah Evropske unije, ki so hkrati tudi članice bančne unije. Do letu 2024 bo Sklad za reševanje bank razpolagal z ciljno vrednostjo v višini ene odstotne točke vseh zajamčenih vlog pri bankah, kar po sedanjih podatkih pomeni približno 70 milijard evrov. Celovito reformo pravne ureditve bančnega sektorja v Evropski uniji se je uveljavilo tudi novo načelo glede reševanja bank. In sicer se banke rešujejo s sredstvi delničarjev in upnikov bank, s tem pa se zaščitijo davkoplačevalci, ki bi v nasprotnem primeru morali prispevati potrebna sredstva za kritje izgub bank. Poleg tega dodatna sredstva za kritje izgub bank, ki so kljub prispevki delničarjev in upnikov banke ostala nepokrita prispevajo druge banke posredno preko vplačevanje prispevkov v enotni sklad za reševanje. Načelo reševanja banke s sredstvi njenih delničarjev in upnikov se zagotavlja z zahtevo, da mora banka stalno zagotavljati minimalni obseg kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se posamezni banki določi v višini, ki zadostuje za pokrivanje celotne izgube, za katero se pričakuje, da jo bo utrpela banka in z dokapitalizacijo banke v postopku v reševanju v obsegu, ki zagotavlja, da banka lahko še naprej izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja za upravljanje bančnih storitev s skladu z zakonom, ki ureja bančništvo. Za navedeno zahtevo se je uveljavil izraz MREL zahteva. Poleg MREL zahteve, ki velja za banke s sedežem na območju Evropske unije je bila na mednarodni ravni v novembru 2015 v okviru Odbora za finančno stabilnost sprejeta podobna zahteva glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub, ki velja le za globalne in sistemsko pomembne banke. Tudi ta zahteva določa, da morajo globalno sistemske pomembne banke v vsakem trenutku razpolagati z zadostnimi kvalificiranimi obveznostmi, ki bodo v okviru večjih finančnih težav banke zadoščale za kritje izgub oziroma njeno dokapitalizacijo. Za to zahtevo se je uveljavil izraz TLAC zahteva. Ker so me globalnimi sistemsko pomembnimi bankami za katere velja TLAC zahteva tudi čezmejne bančne skupine s sedežem na območju EU za katere hkrati velja tudi MREL zahteva se je Evropska komisija ob sprejetju TLAC zahteve zavezala, da bo predlagala spremembo bančnih predpisov na način, da se zagotovi skladno z MREL zahteve za mednarodno TLAC zahtevo. Spremembe so bile sprejete z direktivo 2019/879 o spremembi direktive 2014/59 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. S predlaganim zakonom se torej določbe direktive 2019/879 prenesejo v nacionalni pravni red. Pri tem so že uveljavljena pravila in načela reševanja iz obstoječega Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank v ničemer ne spreminjajo, so pa del prenove novega zakona, saj zaradi nomotehničnih pravil priprave sprememb in dopolnitve obstoječega Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank ni bila primerna oziroma ustrezna. S predlaganim zakonom se tudi v ničemer ne spreminja pravna ureditev glede prisilnega prenehanja bank, ki se tudi ureja s tem zakonom.
Da zaključim. Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe so v predlogu zakona vloženi amandmaji, ki odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti oziroma izboljšujejo jasnost predlaganega zakonskega besedila, ki jih Vlada podpira. Predlagam, spoštovani poslanci, da predlog zakona, ki vključno s predlaganimi amandmaji, da ga podprete. Predsednik, hvala za vašo pozornost.
Hvala, gospod državni sekretar. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora gospe Valentini Marolt.
Prosim.
Valentina MaroltHvala za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih pristojnosti k predlogu zakona dala pisno mnenje, v katerem smo dali pripombe predvsem z vidika večje javnosti in določenosti ureditve vloženi amandmaji pa našemu mnenju v pretežni meri sledijo.
Hvala.
Robet PolnarHvala, gospa Marolt.
Na vrsti je predstavnica Banke Slovenije. Jaz vas prosim gospa, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom. Izvolite, prosim.
Mojca TrstenjakPozdravljeni. (Mojca Trstenjak, iz Banke Slovenije.)
Banka Slovenije je pri pripravi predloga zakona tesno sodelovala z Ministrstvom za finance predvsem kot strokovna podpora pri pripravi in utemeljevanju rešitev, ki jih vsebuje zakon. Zakon je precej kompleksna materija, ki se dopolnjuje z zelo obširnim okvirom oziroma pravno ureditvijo Evropske unije se pravi veljajo številne uredbe, ki podrobneje izpolnjujejo izvajanje določb zakona. V praksi lahko v bistvu pojasnim za potrebe sprejemanja zakona, da navedene uredbe v praksi že veljajo in se tudi uporabljajo, zato bo v bistvu ta zakonska ureditev sedaj odpravila težave, ki nastajajo v praksi, predvsem zaradi neusklajenosti trenutne zakonske ureditve in evropskega okvira, ki nas zavezuje kot organ za reševanje v Republiki Sloveniji. Tako da se pridružujemo mnenju, ki ga je podalo Ministrstvo za finance in predlagamo, da poslanci predlagan zakon potrdite. Hvala.
Hvala, gospa Trstenjak.
Gospe poslanke, gospodje poslanci z uvodnimi predstavitvami smo končali.
Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.
Zato prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih. Amandmaje ste prejeli.
V razpravo dajem člene od 1 do vključno 4, od prvega do četrtega torej, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Besedo ima poslanec Andrej Rajh.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani državni sekretar, vabljeni gostje, kolegice poslanke in kolegi poslanci! Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.
Danes dejansko prenašamo v slovenski pravni red evropsko direktivo, s katero v primeru reševanja in prisilnega prenehanja bank tudi v slovenski zakonodajni postopek jasno in enoumno, jasno vnašamo postopke na kakšen način se te zadeve dogajajo. V bistvu uzakonjamo to, kar se dejansko je že leta 2013 nekako zgodilo z eno malenkostno razliko, torej vemo, da v primeru, da je banka nesolventna v kolikor ima več dolgov kot kapitala, pač, po zakonu vsaka gospodarska družba lahko preneha oziroma preneha poslovati. In takrat je se tudi zdajšnji zakon in tudi v bistvu zadeve iz leta 2013 jasno določajo, da v tem primeru najprej prvo breme nosijo delničarji, potem imetniki obveznic in v tretjem koraku se je sedaj, bom rekel, vzpostavil evropski poseben sklad za reševanje depozitov. Prej je pa to zadevo opravljala država. Torej, v bistvu mi s to zakonodajo delamo to, da breme reševanja in sanacije bank ne bodo plačali davkoplačevalci. Za mene je v bistvu zelo pomembno, da se v tem smislu potrjujejo postopki in da se tudi v slovenski pravni red prenašajo evropske direktive, ki te postopke v primeru slabega poslovanja ali pa nepreglednega poslovanja bank, ki imajo za posledico lahko tudi prenehanje poslovanja bank, da so definirati in da se na tak način tudi v bistvu obnaša ena jasna odgovornost, kako se banka v primeru nesolventnosti rešuje in kakšne so odgovornosti. In v bistvu sem tudi vesel, sem nekako vesel, težko rečem vesel, ampak v bistvu potrjujejo da so zadeve iz 2013 potekale po enakem postopku, kot se sedaj to uzakonja.
Bi pa dal v bistvu en apel, da tudi Banka Slovenije in banke vzpostavijo ustrezen in učinkovit model zaznavanja rizikov, vseh finančnih rizikov. Jaz sem v svoji razpravi večkrat nekako poudaril, izpostavil, da banke na neustrezen način zaznavajo rizike povezane z nepremičninskim trgom. In v nobenem poročilu od Banke Slovenije ni jasno napisano, da se nepremičninski trg pregreva in da to pomeni riziko za banke. Med tem smo s strani Banke Slovenije dobili nekako odgovore, da so njihova stališča vezana samo na to, kako imajo banke ta minus dejansko, potencialni minus ali pa tveganja poknižene in da imajo ta tveganja uravnotežena. Prav bi bilo, da so v vseh poročilih: jasno napisane, jasno in na razumljiv način napisana in identificirana tveganja, še posebej, če se določena posojila dajejo za obdobje 30. let, torej stanovanjski krediti se za obdobje 30. let, med tem, se število praznih, nezasedenih stanovanj veča, prihajajo demografski izzivi in ta tveganja niso v nobenih poročilih zaznana, še posebej, če pa vzamemo v obzir, da nemška centralna banka jasno ta tveganja zaznava in jih tudi jasno in na razumljiv način pove, potem bi jih na enak način morali zaznati tudi slovenski regulatorji. Toliko.
Hvala gospod poslanec.
Zaključujem razpravo o 1. do 4. členu in prehajamo na amandma k 5. členu. Gospe in gospodje, na začetku sem povedal, da je amandmajev vloženih 27. predlagatelji vseh amandmajev so isti, to so poslanske skupine SDS, SMC in NSi, zato predlagam, da pri amandmajih ne bi bral kdo so predlagatelji. Je to v redu tako? Hvala.
Prehajamo torej na obravnavo amandmaja k 5. členu. Za uvod povem še enkrat, predlagatelji poslanske skupine SDS, SMC in NSi. Če nihče ne želi razpravljati o amandmaju, prehajamo na odločanje o amandmaju k 5. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 6. člen, k temu členu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.)
Zato gremo na amandma k 7. členu. Začenjam glasovanje o amandmaju k 7. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odpiram razpravo o 8. členu h kateremu ni bilo amandmajev. Ni razprave.
Zato prehajamo na amandma k 9. členu. Odločamo o amandmaju k 9. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 10. do vključno 13. člen. Ni razprave.
Zato prehajamo na amandma k 14. členu. Začenjam glasovanje o amandmaju k 14. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 15. do vključno 31. K tem členom ni bilo amandmajev.
Prehajamo na razpravo o amandmaju k 32. členu. Začenjam glasovanje o amandmaju k 32. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odpiram razpravo o 33. členu h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.
Zato prehajamo na amandma k 34. členu. Začenjam glasovanje o amandmaju k 34. členu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma k 35. členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma k 36. členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je na vrsti amandma k 37. členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 38. do 44. Tu ni bilo vloženih amandmajev.
Prehajamo na amandma k 45. členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma k 46. členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 47. do vključno 52. Tu ni bilo amandmajev.
Prehajamo torej na amandma k 53. členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zdaj odločamo o amandmaju k 54. členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je amandma k 55. členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člena 56. in 57., kjer ni bilo amandmajev.
Prehajamo pa na amandma k 58. členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 59. člen, kjer ni bilo amandmajev.
Prehajamo torej na amandma k 60. členu.
Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je amandma k 61. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma k 62. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 63. do vključno 70., kjer ni bilo amandmajev.
Zdaj pa prehajamo na amandma k 71. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 72. do vključno 86. Tu ni bilo vloženih amandmajev.
Prehajamo torej na amandma k 87. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je amandma k 88. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In še amandma k 89. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 90. do vključno 100. Tu ni bilo vloženih amandmajev.
Prehajamo torej na amandma k 101. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je amandma k 102. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 103. člen.
Ni razprave, zato prehajamo na amandma k 104. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 105. do vključno 131., kjer ni bilo amandmajev.
Ni razprave, zato prehajamo na amandma k 132. členu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 133. do vključno 281., kjer ni bilo vloženih amandmajev.
Ni razprave, zato prehajamo na amandma k 282. členu. Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In še členi od 283. do vključno 294., h katerim ni bilo vloženih amandmajev.
Ni razprave in na ta način zaključujem razpravo o členih in o vloženih amandmajih, v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora pa prehajamo zdaj na glasovanje o vseh členih zakona skupaj. Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti in s tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da poročilo odbora na seji Državnega zbora podam sam. Hvala lepa.
Na ta način zaključujem to točko dnevnega reda in prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O BANČNIŠTVU.
Gre tudi v tem primeru za nujni postopek. Predlagatelj zakona je vlada, Kolegij predsednika Državnega zbora pa je nujni postopek potrdil na 96. seji 8. marca letos. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije in Zakonodajno-pravne službe.
Dodatno gradivo, ki smo ga k temu predlogu zakona prejeli, je dopis Ministrstva za finance z dne 8. marca, odgovor predsednika Državnega zbora z dne 10. marca, dopis Združenja bank Slovenije s predlogom za amandma z dne 10. marca, stališče Združenja svetov delavcev Slovenije z dne 12. marca, dopis združenja nadzornikov Slovenije z dne 16. marca, mnenje komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 7. maja in mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 10. maja.
Amandmaje so vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC k 40 členom predloga zakona in poslanska skupina Levica k enemu členu in sicer k 36. členu predloga zakona.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Uvodne predstavitve bomo naredili po naslednjem vrstnem redu: Ministrstvo za finance, Zakonodajno-pravna služba, Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije.
Najprej dajem besedo državnemu sekretarju z Ministrstva za finance, gospodu Petru Ješovniku. Prosim.
Peter JešovnikHvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.
Vlada je 4. marca 2021 določila besedilo predloga zakona o bančništvu in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Osnovni cilj predloga zakona je nadgraditev obstoječega zakona o bančništvu s prenosom direktive 2019/878 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi direktive 2013/36 v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala v pravni red Republike Slovenije.
Dovolite mi, da v nadaljevanju na kratko povzamem poglavitne rešitve, ki jih zajema predlog zakona. Slednje lahko povzamem v 5 vsebinskih sklopih. 1. rešitve, ki so bile že vključene v okviru ZBan-2, 2. rešitve v okviru implementacije direktive 2019/878, 3. rešitve, ki so povezane z odločbo Ustavnega sodišča, 4. rešitve, ki predvidevajo tako imenovano licenciranje članov organov nadzora banke, in 5., druge rešitve, ki bodo med drugim izboljšale nadzorne pristojnosti Banke Slovenije. Navedene sklope rešitev v nadaljevanju na kratko nekoliko podrobneje predstavljam. Glede rešitev, ki so bile vključene že v okviru obstoječega Zakona o bančništvu, velja omeniti, da slednje izhajajo zlasti iz prenosa preteklih direktiv in ostajajo v večjem delu nespremenjene. Obenem velja poudariti, da navedene rešitve predstavljajo sicer glavnino novega Zakona o bančništvu. Glede rešitev v okviru implementacije direktive 2019/878 torej rešitev, ki predstavljajo glavnino dopolnitev glede na obstoječi Zakon o bančništvu, v splošnem pojasnjujemo, da naslavljajo vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z odločbami direktive 2013/36 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Za nekatere določbe se je namreč v praksi izkazalo, da niso dovolj jasne in so se zato različno razlagale ali pa je bilo zanje ugotovljeno, da so preveč obremenjujoče za nekatere institucije. S predlaganimi spremembami se med drugim sedanji regulativni okvir bolje usklajuje z mednarodnim razvojem, ker tako spodbuja skladnost in primerljivost med jurisdikcijami. Zaradi obsežnosti sprememb te zveze v nadaljevanju izpostavljam zgolj nekaj ključnih poudarkov.
Uvajajo se dodatne kapitalske zahteve, ki jih lahko Banka Slovenije dodatno naloži za pokrivanje tveganj, ki jih ima posamezna banka zaradi svojih dejavnosti, vključno s tveganji, ki odražajo učinek nekaterih gospodarskih ali tržnih gibanj na profil tveganosti posamezne banke. Nadalje, določajo se dodatne obveznosti za zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala, ki mora po novem upoštevati tudi nadzorniške stresne teste. Nadalje, podrobneje se določa uporaba različnih kapitalskih blažilnikov, med drugim se opredeljuje izračun blažilnika sistemskih tveganj. Določa se, da mora biti politika prejemkov nevtralna glede na spol. Uvaja se postopek odobritev finančnega holdinga in mešanega finančnega holdinga. Nadalje se uvaja vmesna EU nadrejena oseba, ki jo morata imeti dve ali več institucij s sedežem v Evropski uniji, ki so del iste skupine iz tretje države, če je vsaj ena izmed teh institucij banka in katere skupna vrednost sredstev skupine iz tretje države v Evropski uniji presega 40 milijard evrov. Zaključim, opredeljuje se majhna in nekompleksna banka, ki jo z odločbo opredeli Banka Slovenije. Glede rešitev, ki so povezane z odločitvijo sodišč predloga zakona, vključuje dve dopolnitvi. 1. ureja se delavsko soupravljanje, kar je povezano z odločitvijo Ustavnega sodišča o razveljavitvi 4. odstavka 33. člena Zakona o bančništvu, določbe predloga zakona, ki veljajo za člane upravljalnih organov, veljajo tako po predlogu tudi za člane predstavnikov delavcev v nadzornih organih. 2. predlog zakona upošteva odločbe Evropskega sodišča za človekovega pravice glede navajanja novih dejstev in dokazov o sodnem postopku, v tej zvezi tudi prilagoditev sodni odločbi vrhovnega sodišča. Glede rešitev, povezanih z licenciranjem članov organa nadzora banke, se po novem predvideva uzakonitev pristopa predhodne ocene primernosti nadzornega organa in posledične izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana organa nadzora banke. Slednji v dvotirnem sistemu upravljanja pomeni nadzorni svet banke, v enotirnem sistemu upravljanja pa neizvršne člane upravnega odbora banke.
Druge rešitve predloga zakona se nanašajo na tri dopolnitve, in sicer bodo banke plačevale po novem letno nadomestilo za nadzor v enkratnem znesku namesto dveh dosedanjih zaradi racionalizacije poslovanja. Obenem se uvaja periodično plačilo denarnega zneska v primeru, če neupravičeni imetnik delnic ne bi odsvojil v predvidenem roku, določenem z odločbo Banke Slovenije. Dodatno se uvaja tudi določba o prisilni prodaji delnic, ki jo bo izdala Banka Slovenije, če neposredni neupravičeni imetnik v roku šest mesecev po pravnomočnosti odločbe o prepovedi uresničevanja pravic ne bo odsvojil delnic.
Za konec naj povzamem, da Vlada meni, da bodo navedene rešitve še dodatno izboljšale trdnost slovenskih bank, kar posledično lahko prispeva k normalnemu kreditiranju gospodarstva in prebivalstva ter posledično še večjo finančno stabilnost, kar je še posebej pomembno v času ukrepanja po pandemiji covid-19. Predlogu zakona so bili vloženi tudi amandmaja na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Z amandmaji, ki odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti oziroma izboljšujejo jasnost predlaganega zakonskega besedila, Vlada seveda soglaša. Predlagam, poslanci, da predlog zakona vključno s predlaganimi amandmaji podprete.
Predsednik, hvala za pozornost.

