Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni, državni sekretar z ekipo!

Prav lepo pozdravljeni na današnji drugi redni seji našega Odbora za zdravstvo. Obveščam vas, da imamo eno pooblastilo oziroma menjavo in sicer z nami je namesto Vojka Starovića, poslanec mag. Andrej Rajh, ki ga prav lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste dobili tudi predlog dnevnega reda in sicer:

1. točka – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, skrajšani postopek. Amandmaje je bilo mogoče vlagati do 30. 5. 2021.

2. točka – Razno.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je seveda določen takšen dnevni red kot je predlagan s sklicem seje. Tako bi prišli kar na

1. TOČKA DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROIZVODNJI IN PROMETU S PREPOVEDANIMI DROGAMI, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Imamo različna gradiva za to točko, tudi mnenja, tako da, vas samo obveščam o mnenju Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 3., tega leta, mnenje Vlade prav tako iz 23. 3., mnenje Državnega sveta oziroma komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalidne z dne 16. 4. 2021. imamo tudi nekaj vabljenih, tako da bodo potem te tudi dobili v skladu s Poslovnikom besedo. In jaz bi kar začela z drugo obravnavo predloga zakona v katerem bomo seveda opravili razpravo in glasovanje.

Izvolite, mag. Andrej Rajh, imate besedo kot predlagatelj in dopolnilno obrazložitev, tako da, izvolite beseda je vaša. Pa nič za to, boje da sem rekla doktor kot da ne bi rekla magister. Izvolite.

Prav, hvala lepa, malo smeha mora biti, to je znak dobre volje in pripravljenosti. Kolegice poslanke, poslanci, državni sekretar, vabljeni gostje, lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Danes v tem Državnem zboru oziroma na matičnem delovnem telesu obravnavamo po skrajšanem postopku zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. S predlogom novele, gre za poslanski zakon,: želimo predvsem nasloviti nevzdržno stanje. Regulirati želimo gojenje, torej pridelavo, predelavo in uporabo konoplje v medicinske namene. Številni najtežji bolniki si morajo medicinsko konopljo, ki dokazano lajša in blaži simptome najhujših bolezni kot so Alzheimer, parkinson, epilepsija, rak, nabavljati na črnem trgu. Gre za popolnoma neregulirane in nekontrolirane pripravke. Številni bolniki, ki si lajšajo zelo težke, boleče in življenjsko izčrpajoče simptome, se za to nehote izpostavljajo sami torej velikim tveganjem. Prisiljeni so ogrožati svojo krhko zdravje. V stranki SAB smo kot predlagatelji mnenja, da to preprosto ni prav, ni pošteno in ni humano. Bolniki, ki so v zelo težki situaciji, so prisiljeni ponižati in kot kriminalci, zločinci, nepridipravi, nevarne in nepreverjene pripravke kupovati na črnem trgu. V Sloveniji je za medicinske namene že mogoče uporaba sintetiziranih in naravnih ekstraktov iz konoplje, vendar je v Slovenija na tem segmentu v celoti odvisna od uvoza iz tujine. Pri nas je možno torej zgolj uporaba tovrstnih zdravil, pridelava in predelava pa ostajata prepovedani. To za nas preprosto ni sprejemljivo. Poleg tega pa so uvoženi sintetični pripravki, kar pomeni tudi so manj močni in torej ne dosegajo željenih vrednosti. Po drugi strani so dragi in zaradi tega tudi težko oziroma težje dostopni slovenskim bolnikom. Na regulacijo prometa s prepovedanimi drogami kamor sodi tudi gojenje in pridelava ter prodaja konoplje za medinske namene, čakamo nerazumno dolgo. Rešitve preprosto ni, dosedanjega predloga ki je tukaj na mizi. Do sedaj se je vedno našel sto in en vzrok in izgovor zakaj predlog ni dober, neustrezen, ni celovit in ni sistemski. V SAB smo pripravili poslanski zakon, mi seveda nismo pravni in medicinski strokovnjaki, smo pa kot poslanci zavezani delati v dobro ljudi in skrbeti za to, da dobijo čim boljše in čim bolj učinkovite pripravke na reguliran in dostojen način. Dobili smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in Vlade, naš zakon je odprt. Mi bi si v tem smislu pričakovali, če ima kdo pripombe, da bi jih dal konkretne, tako da bi jih lahko vključili v zakon. Žal takih pripomb nismo dobili, smo pa dobili namig, da bo Vlada pripravila svoj zakon, pa tega zakona še dan danes nismo videli.

Še enkrat ponavljam, naš namen je reševati stiske ljudi, za nas je najbolj pomembno, da najtežji bolniki dobijo kvalitetne, kakovostne in preverjene pripravke, da se ne rabijo ponižati in jih kupovati na črnem trgu kot nepridipravi, zato da bodo v najtežjih trenutkih svojega življenja lahko na en dostojen način prišli do teh pripravkov.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam, v imenu predlagatelja. Sedaj pa dajem besedo Ministrstvu za zdravje in kot sem že povedala uvodoma, je z nami državni sekretar mag. Franc Vindišar. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Od leta 2011 je bilo v Državnem zboru več pobud različnih poslanskih skupin s ciljem: legalizacije konoplje. V ospredju so bili predvsem gospodarski interesi. S področja zdravstva je vsaka deregulacija mednarodno nadzorovanih drog ni zaželena. Mogoče nekaj podatkov o problematiki konoplje v Sloveniji. Konoplja je na prvem mestu po številu zdravljenja v urgentni ambulanti UKC Ljubljana v letu 2019, kjer je kot razlog obravnave navedena zastrupitev. Konoplja je na drugem mestu po pogostosti iskanja pomoči v centrih za zdravljenje odvisnosti. Po podatkih evropske študije iz leta 2019, ki je analizirala, z anketo analizirala dostopnost do konoplje, problematiko konoplje pri mladostnikih starih 15 do 16 let, je v Republiki Sloveniji konopljo vsaj enkrat v življenju uporabilo 23,2 % dijakov v tej starostni skupini. Ti isti dijaki so tudi ocenili, da je konoplje pri nas precej oziroma lahko dostopna v kar 45,7 %. Vložen predlog sprememb in dopolnitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki je v obravnavi, temu predlogu Ministrstvo za zdravje nasprotuje iz naslednjih razlogov. Določbe zakona so v nasprotju z mednarodnim pravom. Tukaj nekako je zlati standard enotna konvencija o mamilih, ki je bila sicer napisana res da leta 1961, kasneje še tudi dopolnjena, ampak to je za enkrat zavezujoč dokument, ki opredeljuje gojenje konoplje v znanstveno-raziskovalne, učne in medicinske namene. V predlogu so postopki pridobitve dovoljenja pomanjkljivi in nedosledni, niso opredeljeni temeljni pogoji gojenja, sušenja in preizkušanja konoplje. Namreč vedeti moramo, da gre za konopljo, ki se uporablja v medicinske namene na enak način kot se to uporabljajo stara zdravila. Niso vključene omejitve subjektov, ki lahko pridobijo dovoljenje. Pravice in obveznosti imetnikov dovoljenj morajo po našem prepričanju biti opredeljene v zakonu ne pa v raznih pravilnikih. V predlogu tudi ni kazenskih določb. Ugotavljamo nedosledne določbe glede pristojnosti organov. Ni upoštevanih stroškov, predvsem dodatnih stroškov javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, kar zanesljivo vodi v povečanje javnofinančnih obveznosti. Tako kot je bilo že omenjeno, Ministrstvo za zdravje je pripravilo Zakon o gojenju in prometu konoplje za medicinske namene, ker že sam naziv verjetno pove dovolj, ki vključuje celotno, celovito regulacijo tega področja. Tukaj smo sledili sklepu Odbora za zdravstvo iz leta 2019. dejstvo je, da je epidemija tudi ta postopek upočasnila, ampak Ministrstvo za zdravje ima načrt, da bo še v maju 2021 posredovala v proceduro ta zakon po rednem postopku.

Glede dostopnosti do zdravil iz konoplje pa lahko povemo, da v Sloveniji zagotavljamo vsa potrebna zdravila na osnovi konoplje na osnovi predpisane terapije s strani zdravnikov. Res pa je, da vsa ta zdravila prihajajo iz uvoza. Poraba THC v letu 2020, je bila 22,25 grama, med tem, ko je bila še leta 2015 – 48,35 grama. Poraba kanabidiola je bila leta 2020 – 18,63 kilograma, leta 2015: pa samo 1,96 kilograma. Razlog je predvsem v predpisovanju tega preparata za določanje indikacije, zdravljenje nevroloških obolenj predvsem pri otrocih.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa dajem v skladu s Poslovnikom tudi besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Z nami je mag. Saša Bricelj Podgornik. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

V našem pisnem mnenju smo uvodoma izpostavili, da so rešitve kot so predlagane s predlogom zakona, pomanjkljive, nedodelane, nejasne in kot takšne ne zadostijo standardom ustavnega načela jasnosti in določnosti, načela pravne države in načela legalitete. Prav tako tudi ni jasno razmerje predlaganih rešitev do veljavnih določb zakona oziroma se vsebina ustrezno ne vključuje v zakon. Predlagane rešitve so tudi sporne z vidika usklajenosti z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Slovenijo, se pravi, na primer z enotno konvencijo o mamilih, kar pomeni kršitev 8. in 153. člena Ustave. Obravnavana problematika po naši presoji zahteva celovito ureditev in v tem okviru določno opredelitev številnih normativnih elementov, ki smo jih v mnenju tudi primeroma navedli, gre zlasti za opredelitev subjektov, ki lahko pridobijo dovoljenje za gojenje konoplje, postopek javnega razpisa, pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ti subjekti, kriterije za morebitno soglasje drugih pristojnih organov, obveznosti imetnikov dovoljenja, opredelitev razlogov za odvzem dovoljenja, ureditev postopkovnih vprašanj, morebitna opredelitev vrste semen konoplje, ki se lahko uporablja, opredelitev zemljišč na katerem se lahko goji konoplja, dopustne letne količine, analize kakovosti, v predlogu zakona tudi ni izpostavljene podlage za evidence niti ni obveznega odkupa in fizičnega prevzema celotnega pridelka države, pogojev za nadaljnjo prodajo in izvoz, ni pa tudi določb glede nadzora, morebitnih posebnosti inšpekcijskih ukrepov in pa tudi prekrškovnih določb ni v predlogu zakona. Pripombe smo podali tudi k posameznim členom in tudi k posameznim določbam in so tudi podrobneje predstavljena v mnenje k posameznim členom. Tako, da pripombe smo podali tudi povsem konkretne, vendar menimo tudi, da so pomanjkljivosti tolikšne, da jih v tem zakonodajnem postopku ni mogoče ustrezno odpraviti.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Naslednji dobi besedo predstavnik Državnega sveta, mag. Peter Požun. Izvolite.

Hvala gospa predsednica za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, vabljeni gostje!

Pristojna Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide seveda v okviru razprave tega zakona spet imela možnost za bolj poglobljeno razpravo o tej že dolgo časa odprti problematiki pridelavi in predelavi medicinske konoplje v Sloveniji. Morda spomnimo, da smo v letu 2014 ob takratnem predlogu zakona slovenskega konopnega socialnega kluba imeli v parlamentu res živahno in pravzaprav zelo kakovostno razpravo kjer so bila odprta tudi ta vprašanja, pa se zdaj ugotavlja, da s tem predlogom zakona se poskuša rešiti neke stvari, ki od takrat so ostale odprte. Dovolite mi, da vam povem, da je predlog zakona obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predlog zakona podprla iz vidika gospodarske dejavnosti. Na naši pristojni komisiji predloga zakona nismo podprli. Smo pa seveda ugotavljali dve ključni vprašanji, ki se tukaj odpirata in sicer, kako zagotoviti ustrezno raven dostopnosti preverjenih zdravil s konoplje. In drugič, kako zagotoviti celovite in ustrezne pravne podlage za gojenje, predelavo in distribucijo konoplje za medicinske namene. O tej razpravi, ko govorimo o zdravilih za paciente, ki bi prišli v poštev za uporabo zdravil iz konoplje, je treba seveda opozoriti, da gre za zdravila, in da za predpisovanje zdravil izključno pristojen: zdravnik, in da se zdravila lahko uporabljajo samo skladno z veljavno zakonodajo o zdravilih pod strogimi nadzori, in da seveda neko zdravilo potem ne more biti stvar gospodarske pobude ali pa prostega trga. Ko govorimo, da pacienti ne morejo priti do teh zdravil s konoplje, seveda naletimo na dva problema. Prvič, na slabo seznanjenost pacientov s to možnostjo in drugo, še za vedno konservativnim odnosom nekaterih zdravnikov, da bi uporabili ta zdravila, čeprav je to v Sloveniji omogočeno. Ta zdravila so na voljo v javnem zdravstvenem sistemu in Onkološki inštitut Ljubljana ima pooblastilo in tam zaposleni zdravniki, da to tudi uporabijo. Zato bi bilo prav gotovo na tem področju potrebno okrepiti informiranje tako pacientov kot tudi zdravnikov, ki obravnavajo te paciente. Seveda pa kadarkoli govorimo o konoplji, naletimo na seveda vprašanje tudi nedovoljene uporabe konoplje in ob tem na problem na katerega opozarjajo javno-zdravstveniki predvsem Nacionalni inštitut za javno zdravje o teh negativnih učinkih povečane uporabe konoplje, pa ne samo nje, tudi kajenje in pa alkohol, ki pa se v zadnjem obdobju, se pravi v obdobju, ko se soočamo s pandemijo Covida v Sloveniji, so se ti problemi še povečali in ojačali, pa ne samo kot posledica epidemije, ampak celotne stiske v kateri so se ljudje znašli. Tako, da naše stališče kljub temu, da ne podpiramo predloga zakona je, da je to priložnost za spet eno dobro razpravo in predvsem korak naprej in tudi z naše strani pričakovanje pristojnega ministrstva, da bo to področje začelo urejati.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Na seznamu vabljenih imamo kar nekaj udeležencev danes, tako da jaz bi prosila, da tisti, ki želite besedo, da to izkažete z dvigom rok, in ko vam dam besedo, da se tudi predstavite zaradi megnetograma. Se prvi kdo od vabljenih želi besedo? Izvolite.

Hvala lepa. Sem Mateja Jandl, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot specialistka javnega zdravja.

Zahvaljujem se za povabilo na 14. sejo Odbora za zdravstvo in želim v imenu NIJZ in Slovenskega zdravniškega društva podati naše mnenje k besedilu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Ko govorimo o javnem zdravju prebivalcev Slovenije v smislu javnozdravstvenih politik na področju uporabe konoplje, želimo izpostaviti, da gre za urejanje področja kjer pomembno posredno vplivamo tudi na zdravje mladih. Naj to ponazorimo s podatki, ki jih vsako leto zbira nacionalni inštitut. Po podatkih raziskave, ki jo leta 2018 izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15 do 64 let je najbolj razširjena prepovedana droga konoplja. Le to je že kdaj v življenju uporabilo 20 % prebivalcev Slovenije. Naj poudarimo, da je primerjava podatkov te raziskave s podatki enake raziskave iz leta 2012 pokazala, da se je razširjenost uporabe prepovedanih drog zvišala in sicer predvsem na račun konoplje. Leta 2012 je tako konopljo že kdaj v življenju uporabilo približno 15 % prebivalcev Slovenije. Iz te raziskave tudi vidimo, da je med mladimi in odraslimi v starosti 15 do 34 let v zadnjem letu konopljo uporabilo 12 % prebivalcev Slovenije. Ostali podatki s področja kažejo, da se je v Sloveniji po letu 2016 spet povečal delež vstopov v programe obravnave zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog zaradi težav s konopljo, prav tako se po letu 2018 zopet povečuje število oseb, ki so obravnavane v zdravstvenih ustanovah zaradi zastrupitev s konopljo. V Sloveniji se postopno povečuje koncentracija THC v: zaseženi konoplji in učinki konoplje na področju duševnega zdravja se kažejo kot tesnobnost, panika, depresivnosti in celo psihotične reakcije, prav tako uporaba konoplje predstavlja pomemben dejavnik tveganja za razvoj odvisnosti. V tej luči je veliko število mladostnikov, ki uporabljajo konopljo, resen javnozdravstveni problem. Vsi ti podatki so pomembni, ko razmišljamo o ureditvi področja medicinske konoplje, uporabe medicinske konoplje kjer je pomembno zagotavljati preglednost in urejenost področja, predvsem pa se je potrebno izogibati nepotrebni promociji konoplje v javnosti. Da zaključim. Mladostniki svoja prepričanja in vedenjske vzorce gradijo tudi na podlagi izkušenj, ki jih dobijo iz različnih okolij, tudi širše družbe. Ko govorimo o preventivi pred zasvojenostmi, širše okolje s svojimi pravili in dostopnostjo do psihoaktivnih snovi pomembno vpliva na odnos mladostnikov do na primer konoplje. Ob tem želimo izpostaviti, da je konoplja psihoaktivna snov, ki lahko pomembno vpliva na razvoj zasvojenosti pri določenem številu mladostnikov. Do sedaj znani znanstveni dokazi podpirajo uporabo konoplje kot metodo dopolnilnega zdravljenja. To je razvidno in priporočil za zdravljenje posameznih kliničnih strok v Sloveniji. V onkologiji na primer se kanabinoide že sedaj uporablja v sklopu paliativnega podpornega zdravljenja. Glavni namen je blaženje simptomov napredovale bolezni. Na NIJZ zagovarjamo dostopnost do te vrste zdravljenja za bolnike, ki to potrebujejo. Ob tem je potrebno tudi zagotavljati izboljšanje zdravstvene pismenosti prebivalstva. Na NIJZ pozdravljamo strokovno razpravo, uporabo konoplje v medicinske namene in zagovarjamo ureditev področja tako, da za dopolnilno metodo zdravljena obolelih uporabimo kakovostne in standardizirane izdelke, saj sicer za uporabo ne moremo zagotavljati učinkovitosti, varnosti ter vzpostavitve epidemiološkega nadzora in spremljanja področja.

Hvala lepa.