Dober dan, lepo pozdravljeni! Jaz bi vas samo prosila, če lahko zasedete svoja mesta, kajti pričeli bomo s 54. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Torej, še enkrat lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo ter ostale prisotne! Obveščam vas, da so zadržni oziroma mislim, da od poslancev nisem prejela nobenega poročila, da bi bil kdo zadržan, imamo pa eno nadomestilo. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje namesto gospoda Aljaža Kovačiča je z nami gospod Edvard Paulič. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu. Naj povem, da bomo to točko dnevnega reda obravnavali kot zainteresirano delovno telo, kajti ta zakon spada pod matično delovno telo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Jaz bi vas samo prosila, če lahko izključite svoje naprave, da se bomo lahko potem tudi vsebinsko posvetili nadaljevanju seje. Torej, kot že rečeno, Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor bo jutri obravnaval na seji celoten zakon kot matično delovno telo, danes pa obravnavamo mi ta zakon kot zainteresirano delovno telo vezano sam na tista vprašanja, ki so vezana na delo našega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom seje je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Smo torej pri 1. in edini TOČKI DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona, zahteva Poslanke skupine Socialnih demokratov za sklic nujne seje odbora. Vabili smo oziroma vabila sem najprej Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z nami je gospa državna sekretarka. Vabila sem Ministrstvo za infrastrukturo, z nami je gospod minister Jernej Vrtovec. Na predlog Poslanke skupine Socialnih demokratov pa sem vbila še naslednje. Predsednico sindikata taksistov, ter Sindikata delavcev prometa in zvez gospo Petro Krištof, predsednika Pergama konfederacije Sindikatov Slovenije gospoda Jakoba Počivalška, izvršnega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije gospoda Andreja Zorka, generalno sekretarko Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije gospo Saško Klaro Kumer, delavsko svetovalnico gospoda Gorana Lukića, predsednico Sindikata mladi plus gospo Teo Jarc, potem gospoda docenta dr. Gorazda Kovačiča iz Filozofske fakultete ter iz Fakultete za družbene vede prof. dr. Aleksandro Kanjuo Mrčelo. Odbor se je v skladu s prvim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora je torej zainteresirano delovno telo za obravnavo navedenega predloga zakona. Torej še enkrat naj ponovim za vse, ki ste danes tukaj prisotni tudi za vabljene, ker predlog zakona naš odbor obravnava kot zainteresirano delovno telo bomo razpravo omejili na razpravo o tistih členih, ki se nanašajo na delovno področje našega odbora, se pravi, da ne razpravljamo o zakonu kot celoti o mobilnih aplikacijah in tako naprej, o tem bo razprava tekla jutri na matičnem delovnem telesu za infrastrukturo, okolje in prostor, ampak se bomo v tej razpravi posvetili vidiku, ki je vezan na pravice delavcev in na vprašanja prekarstva. Sedaj naj še to povem, da na podlagi dogovora Kolegija predsednika Državnega zbora lahko delamo do 22. ure, kar pomeni, da bom vodila sejo na način, da jo bomo zaključili do 22. ure, tako kot je predvideno. Najprej pa sprašujem predstavnike predlagateljev zahteve za sklic nujne seje, če želi kdo besedo? Boste vi v imenu predlagatelja gospod Soniboj Knežak? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, predsednica. Spoštovane kolegice, kolegi, minister, vabljeni vsi skupaj in lep pozdrav!

Naj v začetku proceduralno, predsednica, se vam zahvalim, da ste vložila toliko napora, pa da ste uspela najti ta termin v ponedeljek ob 19., da obravnavano eno tako pomembnih tem kot je ta današnja, zakon, ki globoko posega na področje dela in da ste uspela rezervirati ob 19. uri to sobo oziroma ta sestanek. Tako, da kar se mene tiče lahko drugič tudi ob 20. ali pa 21., pa opravimo tisto eno uro kolikor je predvideno. Moram pa reči, da sem užaljen, ker tako delamo, to je že kar praksa postala z vaše strani, kadarkoli smo obravnavali zadeve, ki se tičejo ali naj bo to iz socialnega sporazuma preko ekonomsko-socialnega sveta so bili termini taki, tako da toliko, ker mi je to nekako ležalo tudi na duši.

Zdaj pa nekaj na kratko okoli razloga za sklic te seje Odbora za delo. Vse tisto kar je bilo do sedaj predstavljeno javnosti okoli tega zakona je bilo vsaj po mojem mnenju povsem enostransko in predvsem z vidika digitalizacije, deregulacije in pa liberalizacije ponujanja prevozov preko teh spletnih in mobilnih aplikacij, seveda se je pa močno zanemarjalo, zato je bil tudi razlog za zahtevo za sklic te seje, da se je zanemarilo škodljive posledice na pravice delavcev in prekarizacijo delovne sile, ki jo posledično ta zakon sabo tudi prinese.

Tisto, kar pričakujem, da bo danes Ministrstvo za delo za družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nas bo seznanilo s svojim mnenjem do predlaganega zakona, vsaj v tistem delu, ki omogoča ponujanje in naročanje novih oblik prevoza preko teh aplikacij in pa predvsem z vidika posledic na pravice delavcev ter, da o tem tudi danes opravimo razpravo. Mi predlagatelji namreč menimo, da te rešitve neposredno kršijo načela socialne pravičnosti, saj so bili brez celovite ureditve ponujanja prevozov preko aplikacij ponudniki takšnih prevozov pahnjeni v poslovna razmerja, ki so dejansko v bistvu prikrita delovna razmerja, katerih namen je izničenje in zmanjšanje zaščite delavcev in izogibanje plačila socialnih prispevkov in davkov. Tisto, kar bi uvodoma radi tudi problematiziral, ker se mi zdi, da ni pravilno zapisano v predlogu zakona, in sicer, da spremembe zakona nimajo posledic za socialno področje, to sem trdno prepričan, da ne drži. Tako kot sem rekel, precej enostranska informacija do zdaj v javnosti tudi nekaj neresnic tudi s strani resornega ministra gospoda Vrtovca na eni izmed oddaj, na eni izmed televizij je celo rekel, da je zakon usklajen z ekonomsko-socialnim svetom s partnerji, kar ne drži, jaz upam, da še vedno veljajo pravila, ker na ekonomsko-socialnem svetu se s soglasji sprejemajo odločitve, vem pa, da so bili predstavniki Vlade in pa delodajalcev, da podpirajo ta zakon. Toliko okoli uvoda.

Še na kratko par informacij okoli samega zakona in pa predlaganih spremembah. Namen teh sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je Vlada poslala v Državni zbor, naj bi bil predvsem omogočiti nove vrste prevozov, ki bi omogočali tudi naročanje teh prevozov preko spletnih platform ali pa aplikacij za te mobilne naprave. Tisto kar zakon določa, da naj bi odpravljal administrativne ovire za taksi prevoze in omogoča najem vozila z voznikom, določa tudi da naj bi se uvedla možnost taksi prevoza z uporabo aplikacije, prav tako se bo lahko prevoznik sam odločil ali bo takšne prevoze izvajal z uporabo taksimetra ali pa z uporabo aplikacije. Določeni so tudi neki minimalni standardi, ki jih mora izpolnjevati ta aplikacija in pa med drugim določa tudi da so občinski redarji je njihova pristojnost, da na cesti nadzirajo izvajanje avto-taksi prevozov in pa prevozov z najemom vozila z voznikom.

Naj vas spomnim, da v Sloveniji zdaj že v bistvu s tem predlogom sprememb že drugič poskušamo spremeniti zakonodajo, predvsem v smeri, ki bo omogočila prihod velikih mednarodnih korporacij, ki ponujajo te mobilne aplikacije za storitve prevoza. Tak zakon je bil že v obravnavi, mislim, da ga je predlagala SDS 2016 oziroma 2017, ki pa takrat ni bil sprejet. Ta predlagana sprememba zakonodaje je nujen predpogoj za prihod korporacij kot so Uber, Lift, Didi in pa tudi drugi podobni ponudniki teh storitev. Dejansko, če smo predvsem realni je pa že dalj časa izražena pripravljenost oziroma zanimanje ene izmed teh korporacij, to je Uber, ki je že tudi izkazala dejanski interes za vstop na ta naš slovenski trg. Tisto, kar moram tej vladi priznati inovativnost in to v tem smislu, da je zakon, ki ima za končno posledice prekarizacijo dodatnega števila slovenskih delavcev zavila v plašč enega projekta digitalizacije Slovenije kot da s tem v bistvu ne posega grobo tudi v obstoječa delovno-pravna razmerja, socialno varnost ponudnikov teh obstoječi taxi storitev. Tako, da tisto kar sem jaz pričakoval, ne da je mogla biti zahteva s strani opozicije za sklic te seje, jaz mislim, da bi mogel resorni minister za delo, družino in socialo zastriči z ušesi in se pogovarjati s predstavniki predvsem v interesu tega, da zaščiti naše delavcev, ki v bistvu s prakso, kot kaže, sledi prekarizacija, skratka bistveno manjši obseg pravic kot jih imajo tudi do zdaj.

Socialni demokrati sicer pozdravljamo razmišljanje gospoda ministra Vrtovca v smeri, da smo na področju digitalizacije šibki, da zaostajamo za razvitimi državami in da imamo na tem področju v bistvu še kar precej izzivov in pa možnosti tudi za izboljšave. Nenazadnje, spoštovane kolegice in kolegi, lansko leto smo se pogovarjali, da v tej državi ne moremo, ne vem, če se boste spomnili, da je nemogoče združiti 36 baz podatkov za center za socialno delo, ki bi jim bistveno olajšalo delo, halo leta 2020. Tako, da pozdravljam to razmišljanje, seveda pa mi ta dober namen, minister, nekako splahni ob dejstvu, da je Vlada na čelu skupine za digitalizacijo v bistvu postavila človeka, ki je zaposlen pri mutlinacionalki Uber. Zdaj po podatkih predvsem iz medijev, to moram reči, ki je zadolžen za področje širitve trgov tudi za področje Slovenije in glej ga zlomka bi rekli, zgolj slučajno je kot prvi projekt digitalizacije predlagana sprememba zakonodaje, ki je predpogoj za prihod korporacij kot je Uber na slovenski trg. Zdaj ali verjamem, da je to zgolj naključno, ampak to so dejstva. Predlagatelji novele zakona sicer pojasnjujejo, da naj bi s temi rešitvami sledili načelom neke svobodne gospodarske pobude za ponujanje prevozov v obliki sodelovanja gospodarstva in pa nenazadnje tudi načela enakosti, saj se bo ta nova vrsta prevozov lahko ponujala preko modernih aplikacij ali pa na druge načine. Tisto, kar se pri tem pojavlja, tako imenovano sodelovalno gospodarstvo, ki predvsem zaznamuje nov val podjetij, ki uporabljajo spletne oziroma ponujajo spletne platforme ali pa mobilne aplikacije, da povežejo uporabnike in ponudnike različnih storitev. Ena takšnih aplikacij je tista, ki sem jo že danes omenil, Uber na področju prevoza, ki v zadnjih letih beleži izjemno hitro rast. Ta ideja, ko je prišla na trg, je prvotna ideja o sodelovalnem gospodarstvu je na začetku sicer ponujala zanimive rešitve oziroma obete za množico ljudi, ki bi omogočili neko medsebojno povezavo s pomočjo spletnih platform z namenom neformalne izmenjave storitev kot so prevoz, delitev prevoza, dostava hrane na dom in tudi ostalih različnih gospodinjskih storitev. Seveda posamezniki naj bi prostovoljno vstopili v to novo prilagodljivo obliko dela in zaslužka s pomočjo različnih spletnih ali mobilnih platform. Ta platforma kot je Uber naj bi številnim omogočila preprost in ugoden najem prevoza, s čimer bi se lahko celo odpovedali, trdijo, svojemu lastnemu avtomobili. Do tukaj vse lepo in prav. Toda sprašujem spoštovane kolegice in kolegi pa je res vse tako? Žal praksa se danes izkazuje, da tako imenovano sodelovalno gospodarstvo ni izpolnilo tistih prvotnih obljub in pričakovanj. Posega namreč na regulirane trge, ki so bili pred tem zaščitne z namenom varovanja pravic delavcev, ki opravljajo storitev posameznih gospodarskih dejavnosti. Poleg tega spletne in mobilne aplikacije vzpostavljajo neko novo obliko centraliziranega nadzora nad delavci v storitvenem sektorju, ki jih v končni fazi določajo izključno algoritmi. V praksi pa to pomeni, da morajo delavci, ki so bili v istem sektorju pred prihodkom spletnih in mobilnih aplikacij sedaj za bistveno nižji življenjski standard delati dvakrat več kot pred regulacijo in digitalizacijo trgov. Potrošniki imajo sicer na začetku korist od nižji cen takšni prevozov, vendar regulirani avto-taxi opozarjajo na nelojalno konkurenco in nezavarovane potnike. Praksa se je tudi pokazala, da so bile na začetku cene teh prevozov, ki jih ponuja Uber sicer nižje, pa vendar so se cene Uberjevih storitev zvišale takoj, ko je Uber izrinil konkurenco s trga in pa prevzel vodilni ali..

Spoštovani predlagatelj, jaz bi vas samo opozorila, da se dajte osredotočiti na tiste vsebine, ki so vezane na ta Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide tako kot sem povedala. Ker to ni po Poslovniku. Jutri boste lahko razpravljali o celotnem zakonu in o vseh teh dilemah, ki jih izpostavljate, danes pa se osredotočite na pravice delavcev in na prekarstvo, tako kot ste tudi sami v zahtevi zapisali, lepo prosim, ker veste, da to ni v skladu s Poslovnikom. Izvolite.

Spoštovana predsednica, potem pa predlagam, da me poslušate, ker počnem ravno to na kar ste opozorila. Opozarjam na slabe prakse, ki posegajo v delovnopravni položaj, socialni status zaposlenih. To delam, to počnem, če že niste opazila. Sem pa v bistvu pri kraju tiste svoje uvodne razprave.

Zdaj, da vse to kar sem naštel drži, smo lahko spremljali v preteklih mesecih in letih tudi preko medijev. Številni štrajki po državah, protesti, zahteve po sodnem varstvu, konkurence in pa pravice delavcev. Tako, da je bil Uber tudi v številnih državah prepovedan ali pa predmet ožjih omejitev najsi bo v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji in še kje. Gledam, da vas bom zadovoljil, spoštovana predsednica, da ne bom kakšno besedo rekel izven tega konteksta. Tisto, kar nas skrbi pri vsej tej razpravi, zato smo tudi dali zahtevo, da se opravi razprava tudi na Odboru za delo, družino in socialne zadeve, je, da se na račun visokih dobičkov, ki jih dosegajo tovrstne platforme, dosegajo pa jih le zato, ker lahko s političnim lobiranjem pri državnih oblasteh dosežejo deregulacijo trga in znižanje delavskih pravic, ki so delavcem zagotavljale boljši pogoj dela in pošteno plačilo za njihovo opravljeno delo. / nerazumljivo/ se bom poslušal držati samo delavskih pravic, ampak bom pa omenil tudi to, da račun Uberja oziroma tako imenovane optimizacija izogibanju plačevanja davkov je tudi ena izmed zadev, ki bi morale tudi pristojne v tej naši državi skrbeti oziroma bi se mogli temu posredno tudi organizirati. Zdaj, ta aktualni poskus premierja in zakonodaje v korist ene korporacije zbuja veliko pomislekov, nekaj sem jih naštel, veliko nasprotovanj, predvsem s strani sindikatov in civilne družbe. Sindikat delavcev prometa in zvez javno nasprotuje spremembam zakona, ki jih pripravlja ministrstvu, tudi Sindikat Mladi plus opozarja, ampak da ne bom v njihovem imenu govori, so v končni fazi mislim, da predstavniki danes tudi tu in tudi eden izmed teh namenov je bil, da damo možnost, da slovenska javnost sliši tudi njihova mnenja.

Samo še dva stavka. Predlagatelji podpiramo upravičene zahteve sindikatov in skrb za delavske pravice in smo trdno prepričani, da Slovenija ne sme postati dežela, kjer bomo opravljali lon posle in v kateri bodo tuje multinacionalke kovale velike dobičke na račun slabo plačanih prekarnih delavcev. Ministra oziroma vladi bi pa dal v opomin samo to, da je njihova vloga v prvi vrsti zaščita in izboljšanje življenjskega standarda državljank in državljanov, ne pa ustvarjanje pogojev za v bistvu njihovo izkoriščanje, kar neposredno ta zakon, ki ga spremembe, ki jih danes obravnavamo tudi prenašajo. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Mogoče sam vam samo dožna pojasniti glede na to, da moram reči, da ste vendarle nekorektno pričeli svoje izvajanje, mnenje kot predlagatelja. Rekli ste namreč, da vas čudi, da smo sklicali sejo ob takšni uri. Moram povedati, da sem se jaz osebno zelo trudila, da bi ta seja bila prej, vendar pa ne moremo priti v sistem, ker je tolik odborov in preiskovalnih komisij in težko dobimo sobo prej. Zaradi tega sem sklicala sejo ob 19. uri. Moram tudi to povedati, da je veliko zahtev za različne seje odborov in res težko se že najde tukaj termine in to veste tudi sami. Naj povem, da bomo recimo v naslednjem mesecu na tem odboru imeli 7 ali 8 zakonov in vprašanje, če bomo lahko spravili vse na eno samo sejo. Tako, da jaz trudim po svojih najboljših močeh, verjemite mi, jaz sem želela in predlagala, da bi to sejo opravili tudi v soboto, ampak so me potem prijazno opozorili, da to pač ne gre zaradi služb, ki delajo tukaj, zaradi strokovnih sodelavcev in tako naprej, zato je danes ta seja. Verjamem pa, da če želite izpostaviti ključne momente vezane na ta zakon, ki so vsebinsko povezani s tem odborom, lahko to storite in če se boste skoncentrirali samo na tiste vsebine, ki so vezane na ta odbor, potem mislim, da imamo res dovolj, dovolj časa, da to obravnavamo. In sedaj dajem besedo predstavniku oziroma državni sekretarki na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospe Mateji Ribič. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci in vsi ostali vabljeni!

Za začetek bi želela povedati, da Zakon o prevozih v cestnem prometu v ničemer ne posega in tudi ne spreminja veljavnega Zakona o delovnih razmerjih in delo preko teh digitalnih spletnih platform v Republiki Sloveniji ni posebej regulirano in zaradi tega spada pod splošno pravno regulirane oblike dela in je potrebno to delo opravljati na način, ki je že dopusten v Republiki Sloveniji. Se pravi, da se mora vsako delo in tudi to digitalno in preko spletnih platform opravljati na določeni pravni podlagi. Če se ne opravlja na tej določeni pravni podlagi, potem se šteje, da to delo oziroma gre za zaposlovanje na črno, ki pa je prepovedano. V Republiki Sloveniji naš zakonodajni okvir določa več različnih oblik dela kot so pogodbe o zaposlitvi tudi pogodbe civilnega prava, napotnice preko študentskih servisov, potem začasno, občasno delo upokojencev in tudi ostale in tukaj je pomembno poudariti, da mora vsako sklenjeno razmerje vedno ustrezati dejanskemu opravljanju dela, ker v nasprotnem primeru je potem to lahko predmet inšpekcijske ali sodne presoje. Tako tudi v skladu z veljavno zakonodajo oziroma konkretno Zakon o delovnih razmerjih določa, da se delo v primeru, ko obstajajo ti elementi delovnega razmerja, to so prostovoljno delo, osebno delo, po navodilih nadrejenega delodajalca in da gre za nepretrgano delo, da se ne more opravljati na podlagi pogodb civilnega prava razen v tistih primerih, ki jih zakon določa, se pravi, da če nekdo, ki opravlja delo izpolnjuje vse pogoje, ki se štejejo za delovno razmerje se šteje, da ta delavec opravlja delo na podlagi delovnega razmerja. In v Zakonu o delovnih razmerjih je zaradi tega tudi določena ena varovalka in sicer, da lahko delavec ne glede na to ali ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali nima. Če obstajajo elementi delovnega razmerja, lahko potem v sodnem sporu uveljavlja ta obstoj delovnega razmerja in tudi zahteva priznanje pravic iz tega naslova. So se pa v letu 2017 ravno tudi iz razloga zaščite samih delavcev spremenili inšpekcijski ukrepi, in sicer so bile sprejete dopolnitve Zakona o inšpekciji dela, kjer so se ravno zaradi preprečevanja prekarnosti povečala tudi pristojnosti delovnih inšpektorjev, in sicer od takrat delavec nima le možnosti, da uveljavlja sodno varstvo in da zahteva obstoj delovnega razmerja samo v sodnem varstvu, ampak lahko tudi v primeru, da inšpektor ugotovi, da dejansko gre za delovna razmerja in da so izpolnjeni ti osnovni elementi za obstoj delovnega razmerja, lahko izda odredbo na podlagi katere mora potem delodajalec delavcu tudi vročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Se pravi, da je delavec varovan tako na podlagi lahko vloži spor oziroma sproži spor ali pa lahko na podlagi inšpekcijskega nadzora, se pravi, da da prijavo na inšpektorat lahko potem inšpektor ugotovi, da gre za obstoj delovnega razmerja in da mora delodajalec delavcu izročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. S tem se je zelo tudi povečala varnost delavcev in na ta način se tudi preprečuje prekarazicija, saj tudi na našem ministrstvu smo za to in strmimo k temu, da bi bilo te prekarizacije čim manj. Tako, da to je mnenje našega ministrstva in osnova in najbolj pomembno je pa to, kot sem že rekla na začetku, da Zakon o prevozih v cestnem prometu v ničemer ne posega in ne spreminja veljavnega Zakona o delovnih razmerjih in da se vsako delo v Republiki Sloveniji mora opravljati na veljavni pravni podlagi, ki že trenutno obstaja pri nas in v našem veljavnem pravnem sistemu. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj pa dajem besedo ministru za infrastrukturo gospodu Jerneju Vrtovcu. Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica.

Vprašanje prekarstva delavstva, zaščite delavec je zelo pomembno zagotovo tudi v Republiki Sloveniji, zlasti vprašanje prekarstva, ki ga po vseh obdobjih od samostojne Slovenije naprej nismo znali rešiti kljub vsem vladam, ki so jih vodili vaši ministri, v zadnjih 13-ih letih ste vi vodili 9 let Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in tovrstnih socialnih vprašanj niste uspeli rešiti, zdaj pa vrat na nos v parih mesecih to tako enostavno z eno sejo odbora kot je danes gre zelo težko. Od kar sem pa na tem resorju moram reči, da vidim to vprašanje prekarstva, izkoriščanja in tako naprej tudi med ponudniki prevozov taxi storitev. V bistvu, ko grete v taxi hitro vidite koliko ljudi je tam zaposlenih, pa boste videli, da v bistvu so to samozaposlene osebe, ime in priimek s.p., ki vozi dotičen avtomobil, pač plačuje potem dispejčerstvo nekomu, nekemu drugemu podjetju. Torej, vi smatrate, da tukaj v tem primeru gre za prekarstvo. To vprašanje naslavlja ne samo eno sejo parlamentarnega odbora, ki je zelo vmesno vprašanje, ampak mnogo širšo diskusijo na kakšen način končno rešiti te situacije. Kar se tiče samega zakona. Vi ste se ga malo dotaknili, gospod Knežak, moram reči, ne vem, če beremo isti zakon. To resno vprašam zaradi tega, ker povejte mi člen zakona, ki ste ga vi naslavljali, da v njemu nismo gledali, citiram vas »na pravice delavcev, ki jih ta zakon prinaša, na posledice«. Ta zakon se v ničemer ne dotika delovnopravnih razmerij, drugače mi povejte člen zakona. V ničemer se ne dotika davčne zakonodaje, to ste tudi omenili, v ničemer. Sicer mi to citirajte zaradi tega, ker bomo šli mi to popraviti, ampak tega notri ni. In zaradi tega je tukaj ta bistvena sprememba zakona napram tistemu 2017 leta. Kdorkoli bo opravljal prevoze preko aplikacije bo moral biti zaposlen, enako kot mora biti zaposlen sedaj, ko opravlja prevoze preko taxi službe bodisi je to Metro, Laguna, Cameo, karkoli, bo morala imeti ta oseba sklenjeno delovnopravno razmerje, zdaj ali je to s.p. ali je to zaposlen pri tem podjetju je pa to del delovnopravne zakonodaje, ampak tega ta zakon ne ureja, kot ne ureja zdajšnja zakonodaja kako naj bo nekdo zaposlen pri xy taxi podjetju. Tako, da tukaj govoriti, da ima zakon posledice na socialno področje je bilo rečeno iz vašega nastopa. Nima posledic, če jih ima mi povejte člen, člen zakona, kjer se komurkoli bo karkoli kršila delovnopravna zakonodaja, ker kdorkoli bo opravljal storitve preko aplikacije bo moral biti zaposlen. Jaz mislim, da bomo do konca, lahko do polnoči oziroma predsednica je rekla do 10. dobili ta člen ven, ki mi ga boste citirali, to spremembo od obstoječe, ki bo drugačna. Drugače pa pojdite vprašati stare taxiste kako so oni zaščiteni, kako so danes zaščiteni. V bistvu vsak, ki bo opravljal storitev bo moral biti zaposlen, plačal bo davke in še to enako kot zdajšnji taxisti bodo morali imeti vse ustrezne licence, plačati davke in tudi pridobljene enake licence. Kaj pa je cilj zakona? Cilj zakona je več mobilnosti. V tem primeru mobilnost preko aplikacij, ko v naprej vemo kakšna je cena, v naprej vemo in ocenjujemo in tako dalje in zlasti tudi na podeželju ali pa starejši bodo imeli lažjo obliko mobilnosti zagotovljeno tudi starejši in na podeželju.

Glede ekonomsko-socialnega sveta. Jaz sem bil na ekonomsko-socialnem svetu preko zooma oziroma tam smo se soočili, zelo dobre diskusije in debate, nasprotovali so temu predlogu zakona le sindikati. Na drugi strani sta bila druga dva socialna partnerja za ta zakon, tudi gospodarstvo, se pravi člani gospodarskih institucij, organizacij.

Še ena stvar na ta zakon. Anketa. Več anket je bilo že izdelano na tem področju in ljudje se strinjajo s tem, da smo inovativna digitalna družba. Če to deluje na Hrvaškem, če to deluje v vsej soseščini, v Italiji, če to deluje kje drugje mimo grede tudi v prejšnjem mandatu, pa ga ne bom omenil, tam je sedel en poslanec na drugi strani, ki uporablja te aplikacije, pisec tega predloga vaše seje današnje domnevam kdo je in ko je bil v Združenih državah Amerike je uporabljal tovrstne aplikacije tudi tam je nekdo nekoč sedel, ki je uporabljal te aplikacije in eno je zelo krivično, to, da tukaj govorimo kako smo proti prekarizaciji, nič ne naredimo na tem področju, ko pa gremo ven izven slovenskih meja, pa smo zelo farizejski pa se poslužujemo teh istih dobrih stvari, ki so, s tem, da v Sloveniji, omenili ste samo eno aplikacijo, pa je nemogoča na takšen način kot je v tujini zaradi tega, ker tukaj mora biti nekdo, tako kot je danes taxist, imeti sklenjeno delovnopravno razmerje in imeti vse licence. To je v tem zakonu. Če ne, pa mi povejte kje to piše v tem zakonu, da temu ni tako. In glede na to, da je to Odbor za delo, družino in socialne zadeve jaz ne bom šel v drobovje samega zakona glede aplikacij, ker nima to smisla, ker za to bo jutrišnji dan in verjamem v dobro diskusijo. Zagotovo pa je prav, da se ščiti delavce, da se ščiti ljudi, zlasti ljudi, ki so na robu, da imajo ustrezne oblike zaposlitve, ampak še enkrat, gospa predsednica, tega ta zakon ne posega v ničemer

Najlepša hvala za vašo uvodno razpravo gospod minister. Ob enem pa se vam tudi zahvaljujem, ker ste se držali poslovniških določil in dejansko razpravljali o vsebini, ki sodi pod Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, tako, da upam, da bo to tudi zgled postavljen za ostale razpravljavce v nadaljevanju. Najprej bomo opravili še razpravo o vseh ostalih vabljenih na sejo, potem bom pa predlagatelju dala takoj besedo. Sedaj bom odprla oziroma bom dala besedo še ostalim vabljenim in bi prosila, da svoje razprave nekako uokvirite v približno 5 minut in da se osredotočite na vsebine, ki so vezane na ta odbor, vse ostale dileme morda, ki jih zaznavate, pa bomo lahko obravnavali jutri na dolgo in široko na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, kar je tudi že minister povedal. Sedaj pa dajem najprej besedo predsednici sindikata taksistov ter sindikata delavcev, prometa in zvez gospe Petri Krištof. Ni je z nami. Potem dajem besedo predstavniku Pergama konfederacije Sindikatov Slovenije gospodu Jakobu Počivalšku. Ni z nami. Sprašujem ali želi besedo izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije gospod Andrej Zorko? Izvolite, beseda je vaša, pa res prosim, da se osredotočite na to kar je vsebina tega odbora vezana znotraj tega zakona. Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča. Jaz se zahvaljujem za vabilo, ki smo ga dobili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije na današnjo sejo zainteresiranega delovnega telesa za ta zakon. Namreč to pomeni, da zakon ima posledice, čeprav nima neposredno členov, ki bi se nanašali na delovna razmerja. Obravnava tega zakona pomeni, da zakon ima posledice. Jaz se zavedam, da zakon ne ureja delovnega razmerja in prav je, da ga ne. Za to imamo druge predpise, za to imamo drug resor, ki je dolžan to urejati. Navsezadnje kot / nerazumljivo/ gospod minister tudi Zakon o minimalni plači nima niti ene določbe, ki bi se nanašala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa smo slišali, da bo z minimalno plačo konkurenčnost slovenskega gospodarstva slabša. Toliko mogoče, ampak seveda posledice pa so lahko takšne ali drugačne.

V zvezi s tem zakonom v delu, torej, ki je predmet današnje razprave, bi želel povedati sledeče. Problem, ki je nastal, je ravno v tem, da v slovenski delovnopravni zakonodaji v slovenski zakonodaji ne vemo ali ima platforma status delodajalca ali ga nima. In ko je govora o tem, da mora biti sklenjeno delovno razmerje se postavi vprašanje s kom. In večina, torej platform zlasti na področju ponujanja prevozov storitev in nima statusa delodajalca ali pa če vzamem zadnji primer recimo iz Združenega kraljestva iz marca 2021 sodbo, kjer je angleško sodišče zelo jasno povedalo, da platforma kot je Uber ima status delodajalca in da lahko zanj opravljajo storitev izključno delavci in ne podizvajalci, zlasti pa ne samostojni podjetniki s.p. Ko je govora o s.p. bi želel opozoriti, da imamo v Sloveniji tudi zaradi aktivne politike zaposlovanja in zmanjševanja števila brezposelnih veliko število lažno samozaposlenih delavk in delavcev tudi v obliki s.p., pa čeprav za to obstajajo pravne podlage. Krivda za to seveda ni na vašem ministrstvu, gospod minister, krivda je na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že več let ne samo zadnje leto zaradi napačne politike, ki se vodi in tudi zaradi tega, ker ne vemo točno kaj so elementi delovnega razmerja. V primeru, torej, ki ga uvaja ta zakon, dejansko je treba vedeti, da se storitev opravlja z lastnimi sredstvi / nerazumljivo/ na lastne stroške. In to je tudi tisto kar vpliva na ceno storitve in cena storitve, ki je v primerjavi s taksi službami nižja, vpliva na nelojalno konkurenco. To je nekako ekonomska logika vsaj kolikor jo jaz tudi razumem. V zvezi s taksi službami. Jaz se z vami absolutno strinjam v delu kjer ste sami omenili, da imamo že danes prekariat, torej tudi med taksi vozniki in imamo že danes tudi samostojne podjetnike, ki opravljajo taksi službo. Vendar se tukaj postavi vprašanje kaj počnejo ustrezni državni organi, da ne preprečijo tovrstno lažno samozaposlenih tudi v primerih, ko so podani vsi elementi delovnega razmerja. In platforma dela tako kot se tukaj ponuja v tem zakonu brez ustrezne zaščite regulative na drugih področjih je preuranjen ukrep. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ne nasprotujemo tehnološkim spremembam in njihovi uporabi, nasprotujemo pa ekonomskim poslovnim modelom, ki izkoriščajo tehnološke spremembe za večanje prekarnosti na trgu dela v slovenskem prostoru. Tukaj je problem, problem je v tem, ker Ministrstvo za delo skupaj ali pa Vlada kot takšna torej zakon ni pripeljala na ekonomsko-socialni svet skladno s pravili o delovanju ekonomsko-socialnega sveta. In ekonomsko-socialni svet je na seji, za katero se vam zahvaljujem, gospod minister, ste bili prisotni več ur, če smem tako reči, je tudi sprejel sklep, da ugotavlja, da je ta zakon bil oblikovan in poslan v Državni zbor v nasprotju s pravili o delovanju ekonomsko-socialnega sveta. Ni bila ustanovljena ne strokovna skupina in ne niti pogajalska skupina in to je eden od očitkov, je tudi ena od ugotovitev, ki jo je ESS sprejel.

Če se vrnem na delovno razmerje bi želel opozoriti, da

je vprašanje ali je takšen poslovni model, ki je predlagan s tem predlogom zakona, omogoča dostojno opravljanje dela. Mi imamo v Sloveniji dokument, ki se imenuje dostojno delo, sprejela ga je Vlada v sodelovanju s socialnimi partnerji in po našem prepričanju pomeni brez ustrezne regulative pred uvedbo platformskega dela pomeni odstop od tega dokumenta, ki se imenuje dostojno delo. Res je, da imamo v Sloveniji inšpekcijske službe, vendar je vprašanje ali inšpekcijske službe delujejo na način kot bi morale. Mi imamo mislim, da 4 ali 5 inšpektorje v letu, v zadnjem letu več kot smo jih imeli prejšnja leta zaposlenih, vendar po podatkih mednarodne organizacije dela imamo kar za 27 % manj pregledov na področju varstva zaposlitve in trga dela, se pravi tukaj se postavi vprašanje ali bodo inšpektorji lahko preprečili zlorabe obstoječe delovno-pravne zakonodaje, če že sedaj, kot je tudi gospod minister sam ugotovil, enostavno ne preprečujejo prekarnosti že pri obstoječih zadevah. In vprašanje, ki ga imam za Ministrstvo za delo je: Ali platforma ima status delodajalca ali ga nima? To je temeljno vprašanje, ko govorimo o platformskem delu.

Želel bi opozoriti še na prakso iz tujine. Prej sem že omenil Veliko Britanijo, omenjam torej Dansko. Danska je imela platformsko delo, imela je tudi ponudnika prevoznih storitev Uber, ko so uvedli taksimeter se je Uber umaknil. Zakaj to verjetno ve samo on. Bolgarija je prav tako imela Uber, pa so ga umaknili iz razloga zaradi nepoštenih praks. Tukaj se postavlja vprašanje ali je slovenska regulativa danes takšna, da onemogoča zlorabo tovrstne aplikacije. Po našem trdnem prepričanju je ni. In tukaj je krivda, ki je nastala na strani Vlade, zlasti na strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je očitno izključila socialne partnerje iz dialoga v zvezi z zagotavljanjem varstva zaposlitve in pa socialne varnosti.

Tako, da jaz bi se na tem mestu še enkrat zahvalil, predsedujoča, za možnost, da ste nam dali, da povemo svoje mnenje. Verjamem pa, da bosta kolegici tako Saška kot tudi Tea seveda še dopolnili to razpravo. Najlepša hvala.