Lepo pozdravljeni vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 37. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: opravičen je gospod Ferenc Horvath, gospod Mihael Prevc nadomešča gospod Ivo Dimic, gospa Meira Hot nadomešča gospoda Marka Koprivca in gospa Mojca Žnidarič je iz kvote SMC. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora, in sicer naslov te seje je Posledice neaktivnega in nestrokovnega delovanja Ministrice za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simone Kustec. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA. Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem seje objavljena zahteva poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB za sklic nujne seje odbora z dne 13. 4. 2021. Točki dnevnega reda so vabljeni kot je razvidno iz sklica seje, mislim, da ni potrebno, da berem vse vabljene. Dodatno vabljeni pa so še k tej točki, ki so sicer navedeni v sklicu še predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin, izredna profesorica dr. Katja Košir Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru, je pa sicer opravičena. Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, direktor državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc, ki pa je opravičen in izredna profesorica dr. Maja Drobnič Radobuljac. Besedo dajem predstavniku predlagatelja zahteve za sklic nujne seje. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, predsednica, spoštovani državni sekretar, vabljeni gostje, kolegice, kolegi! Ministričina današnja iz te seje ni nič drugega kot še en dokaz, da ministrica dr. Kustec enostavno ni sposobna prevzemati nikakršne, ampak nikakršne odgovornost, ko bi morala odgovarjati na ključna vprašanja, na izzive svojega resorja, se ona preprosto skrije. To je storila tudi v petek, ko smo imeli dve seji Odbora za šolstvo, ona se preprosto takrat umakne. To, da dr. Kustec ni kos nalogam, je očitno opazil tudi predsednik Vlade, zato ji je dodelil, da rečem v navednicah še tretjega državnega sekretarja, ker drugače si tega človek ne more razlagati. In z vsem dolžnim spoštovanjem do gospe dr. Kustec, do njenega doktorata, do njene redne profesure, gospa pač ni dorasla funkciji, ki jo opravlja, tako preprosto je to. Če bi namreč svoje delo opravljala odgovorno, ter resor in vse skupine za katere je kot ministrica zadolžena tudi jemala resno, bi te svoje obveznosti za katere smo danes po 11. izvedeli, da jih ima, in sicer po 3. ima bilateralno zoom srečanje s predsednikom evropskega raziskovalnega sveta, zdaj o teh nivojih srečanja niti ne bom zdaj govorila, oddelala in prišla sem in enostavno povedala to kar ima za povedati in seveda branila vse svoje odločitve in branila to kar počne s to vlado, vendar se je ona odločila, da bo sem rajši poslala gospoda Damirja Orehovca, svojega državnega sekretarja, ima sicer to možnost, da se razumemo, ampak malce nenavadno je, da se je gospa ministrica že tretjemu odboru na ta način izognila. Preprosto odgovorov namreč ni dolžna samo nam poslancem, ampak tudi vsej javnosti, učencem, dijakom, študentom, staršem, učiteljem in pa športnikom, zato, ker vse to pokriva v svojem resorju.

Zdaj pa zakaj smo sklicali to sejo. To sejo smo preprosto sklicali zato, ker smo prepričani, da s svojo neaktivnostjo in nestrokovnostjo dela škodo in to generacijam in generacijam dela škodo, ampak ona se rajši skrije kot bi prišla sem in povedala zakaj počne to kar pač počne. Namreč, ministrici očitamo šest očitkov, ki smo jih zapisali tudi s sklicem te seje, ki smo sicer vložili mislim, da malo manj kot tri tedne nazaj. Prvič, očitamo ji nejasnosti pri izvedbi letošnje mature. Drugič, očitamo ji neaktivnost in nestrokovnost ministrstva pri pozivu ravnateljem in staršem ob predlogu za samotestiranje učencev. Tretjič, popolno zaprtje športnih dejavnosti in onemogočanje treningov v celotni državi ne glede na status športnika. Četrtič, posledice neupoštevanja stroke pri sprejemanju ukrepov. Petič, izključujoč odnos do študentov. Šestič, odločitev Ustavnega sodišča o razveljaviti sklepa v PKP6, to so tiste akreditacije. Vse to ji očitamo in ugotavljamo, da je svoj resor in vse skuine, za katere je nedvomno odgovorna, pustila na cedilu. To bomo skušal tudi skozi celo sejo dokazati. Zdaj, prvič, zelo kratka bom pri teh predstavitvah, ker sem prepričana, da bodo tudi povabljeni gostje še kaj dopolnili in seveda kolegi in kolegice razpravljavci, poslanci, poslanke. Te nejasnosti pri izvedbi mature. Od takrat, ko smo mi to vložili, so se sicer nekatere stvari že pri tej maturi malce bolj razjasnile, kar samo pomeni, da smo bili, da rečem z vsemi temi svojimi pritiski, ki jih izvajamo v opozicij tudi uspešni, ampak ne glede na to, dijaki, predvsem maturantje bi si vse te odgovore zaslužili že zdavnaj nazaj. Vmes ste lahko prebrali tudi pismo ene mame maturantke, ki piše o tem, da so tudi starši ministrico na to že poleti 2020 opozarjali. Sama in v Listi Marjana Šarca smo na ministrico naslovili ogromno vprašanj tudi v zvezi z maturo, tudi v zvezi s prilagoditvami mature, vendar, saj veste ona se rajši skrije. Kar se tiče te ljube mature smo vmes izvedeli tudi to, in sicer 21. 4. na tiskovni konferenci, da se bodo maturanti morali cepiti, to je bil najnovejši dosežek ministrice, s tem, da vsi tisti različni scenariji ustrezni ukrepi, ki bi jih že lahko izvedla, jih seveda ni izvedla. No, in potem je potegnila zajca iz klobuka in je rekla evo cepljenje to je rešitev. No, ko so pozvali maturante, da naj se cepijo, so ugotovili, da pravzaprav nekega prevelika interes med temi maturanti ni. In kar je še bolj zanimivo, strokovna skupina gospod Roman Jerala konkretno iz te strokovne skupine je izjavil, da je cepljenje maturantov samovoljna politična odločitev. Zapisnik skupine iz 14. 4. pa prikazuje, da se ne strinjajo z uvrstitvijo maturantov na prednosti seznam cepljenja, ker ne gre za skupino s povečanim tveganjem za hud potek bolezni covid-19. to je dokaz pri 1. točki, ki jo ministrici očitamo, namreč nejasnosti pri izvedbi mature. Nejasnosti pri navodilih, ki jih daje, ker danes je tako, jutri je tako. In vse to povzroča pri dijakih oziroma pri maturantih še večji stres, kot ga že tako ali tako doživljajo pred pisanjem mature. Potem so bile še neke ideje, da bi se matura prestavljala in tako dalje, no, potem do tega ni prišlo, ker so ugotovili, da iz danes na jutri si ne moreš izmišljevati nekih navodil. In, ko ministrico pozovemo sem, da bi nam odgovorila na ta vprašanja, se ona skrije in ne pride in pošlje svojega državnega sekretarja. To je kar se tiče LMŠ popolnoma nesprejemljivo.

Drugič, kaj očitamo ministrici. Neaktivnosti in nestrokovnost ministrstva pri pozivu ravnateljem in staršem ob predlogu za samotestiranje učencev. Tiskovno konferenco so sklicali in povedali, da se bodo morali učenci samotestirati. To so prvo povedali na tiskovni konferenci, potem so to vse skupaj poslali ravnateljem, ki so že takoj na začetku povedali kaj je smiselnost tega samotestiranja, potem pa smo še nekaj dni poslušali o tem ali se bo to dogajalo v šolah, se pravi v razredih ali bodo to delali doma, potem so dobili ravnatelji nek dopis, pa nek filmček, kjer se jim je razložilo kako naj bi se to delalo, skratka to se je kar vleklo, vleklo, vleklo. No, kaj pa je rezultat vsega tega? To, da zdaj samotestiranja ni. In o tem govorimo, ko ministrici očitamo nestrokovnost in neaktivnosti pri svojem vodenju resorja za katerega je odgovorna in to je drugi dokaz, da popolnoma drži ta naš očitek. Tretji očitek, ki smo ga zapisali v tem predlogu. Popolno zaprtje športnih dejavnosti in onemogočanje treningov v celotni državi ne glede na status športnika. To se je sicer danes spremenilo, ampak v petek smo že več ur govorili o tem kaj se bo zgodilo z vrhunskim športom, kaj se je zgodilo s tistimi športniki, ki so mirovali v navednicah zato, ker jim je enostavno ta vlada prepovedala se ukvarjati s športom, kaj se bo zgodilo z otroci, ki ne migajo več zato, ker se je ta vlada odločila, da je zaprla telovadnice, tudi zunanja igrišča in vse kar je bilo možno, o tem se še bomo pogovarjali v Državnem zobru in o tem bo še tudi zdravstvena blagajna verjetno ob tem zelo trpela, pa ne danes, ampak jutri, pojutrišnjem, pa čez leto, pa dve leti. Namreč, dokazno je bilo, da je okužb zaradi športa zanemarljivo malo, zato je bila ta prekinitev tudi tekmovanj popolnoma nesmiselna. In kar je še najbolj žalostno v celi zgodbi in to je tudi tretji dokaz zakaj očitamo ministrico to kar ji očitamo, ignoriranje športne stroke pri usklajevanju ukrepov za zajezitev virusa. Namreč paradoks zgodbe je pa v tem, da so tiste, ki so jih opozarjali na te nesmiselne ukrepe, enostavno vrgli iz strokovnega sveta za šport, ker so upali povedati, da to kar počne Vlada in kar počne ta ministrica ni prav. In ko bi morala ministrica priti sem in nam to razložiti se ona skrije.

Zdaj, o tem kaj se bo vse dogajalo na področju športa, bo verjetno kolega Aljaž še kaj povedal, zato tukaj ne bom nadaljevala, pa kot rečeno ogromno smo slišali že tudi v petek na dveh sejah, na katerih se je tudi ministrica skrila.

Potem četrtič kaj ji očitamo, posledice neupoštevanje stroke pri sprejemanju ukrepov. Ministrica se očitno ne zaveda, da pandemija ni več samo in izključno zdravstvena kriza, ampak je s svojim nepremišljenim in tudi dolgotrajnim zaprtjem šol povzročila verjetno tudi kar nekaj duševnih stisk, pa še česa drugega med mladimi, pa to se še mogoče danes ali pa tudi že vidi, bo se pa videlo čez nekaj časa, strokovnjaki sicer že opozarjajo na to, da so pedopsihiatrije polne. In ko smo to v Listi Marjana Šarca ministrico opozarjali, je ona tiho in se skrije.

Petič kaj očitamo ministrici – izključujoč odnos do študentov. Po domače povedano ministrica je na študente v tej državi enostavno pozabila. Še več vrgla jih je iz študentskih domov iz danes na jutri, preprosto. Prepovedala jim je obiskovanje predavanj v fizični obliki, danes z današnjim dnem se sicer to sprošča, vendar kot beremo v časopisu se bo hibridni sistem izobraževanja pravzaprav nadaljeval na fakultetah. In ko že opozarjamo na to zadnjega pol leta, ko ji piše celotna študentska skupnost, ko opozarjajo na to vsi, ki kaj vedo o študentski problematiki, študentski sveti, fakultete, univerze, SVIS oziroma visokošolski sindikat, potem tudi predsedniki študentskih svetov stanovalcev, skratka celotna, ampak celotna študentska skupnost. Kaj naredi ministrica? Se skrije in je ni. V dopisu jo namreč pozivajo k dialogu, pozivajo k temu, da se naj pri milem bogu že začne pogovarjati s tistimi, ki problematiko poznajo in ki jih problematika zelo, zelo dotika. Vsi smo namreč lahko prebrali v časopisu nekatere izjave strokovnjakov, ki opozarjajo na to, da študij na daljavo ni primerljiv s študijem v živo, da vse to povzroča dodaten stres, da tudi izpiti, ki se izvajajo na daljavo od marca niso najbolj primeren način, da ne morejo študentje opravljati študentskega dela, da je ogromno, ogromno psihosomatike tudi med študenti, ki se počutijo utesnjene, ki doživljajo takšne in drugačne strahove in ki pravzaprav zelo, zelo trpijo, da nekateri svojih študijskih obveznosti sploh ne morejo opravljati, ker enostavno nimajo za to pogojev, tudi tehničnih pogojev ne. In z zaprtjem študentskih domov je ministrica težave takšnih študentov samo še poglobila. Kljub pozivom, tudi jaz sem jo pozvala, da naj razširi izjeme in študentom vendarle dovoli, da se vselijo v študentske domove vsaj tisti res rizični, ker dokazno v študentskih domovih ni bilo žarišča okužb. Ministrica molči in se skrije. In to je za nas v Listi Marjana Šarca absolutno nesprejemljivo.

In za zaključek, da ne bom predolga, šestič kaj očitamo ministrici - odločitev Ustavnega sodišča o razveljaviti člena v PKP6. vsi poznamo zgodbo, ko je bil sprejet sporni člen, da se določeni instituciji blizu SDS odpravi reakreditacijo zato, ker so to prijatelji ne glede na vsa pravila, ki jih morajo upoštevati vse ostale univerze, in ta redek v navednicah seveda dosežek ministrice, je nazadnje razveljavilo Ustavno sodišče. In ministrica je še kar tiho in ministrica se skrije in ne pride. Zato predlagamo zgolj in samo en sklep danes, ki se glasi Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva ministrico za izobraževanje, znanost, šport, mladino k odstopu. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dr. Damirju Orehovcu.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Doktor lahko drugič izpustite, ker to nisem. Lep pozdrav vsem prisotnim, torej vsem gostom in vsem poslancem!

Uvodoma je bilo veliko rečenega, mogoče nekatere stvari tudi malo teatralno. Rad bi povedal mogoče na začetku, da ministrica prav ta hip čez pol ure oziroma čez par minut začne srečanje s predsednikom Evropskega raziskovalnega sveta, in sicer v duhu tega kar nas čaka čez dva meseca, torej v duhu predsedovanja Svetu Evropske unije, torej Slovenije in to srečanje je bilo dogovorjeno že veliko prej pred sklicem te seje današnje.

Kot je bilo danes tudi rečeno je današnji dan prvi dan, ko ne velja več odlok, po dolgem času seveda, odlok o prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. To pomeni, da so z današnjim dnem odprte vse vzgojno-izobraževalne ustanove, je res, da je teden v katerem smo, so počitnice, torej osnovne šole in srednješolsko izobraževanje je doma, vrtci in fakultete so pa z današnjim dnem odprti za mnogo širše dejavnosti kot v predhodnih tednih. To še ne pomeni, da je odprtje popolno, ampak ker epidemiološka slika v naši državi še vedno ni ravno najboljša, še vedno je kar veliko okužb na tedenski ravni okoli 700, gre pa na bolje in upamo, da bo v tej smeri tudi šlo in da bomo hitro prešli v tako imenovano rumeno fazo, ko se bodo seveda še dodatno sprostili ukrepi na področju srednjega in visokega šolstva. Trenutno fakultete, tako kot je bilo rečeno, delujejo na tako imenovan hibridni način, seveda delno od doma, delno v samih prostorih fakultet, seveda je to odvisno od posamezne fakultete kako organizira svoje delo. S tem so se tudi odprli študentski domovi in nekaj kar še do zdaj ni bilo odprto, to so tako imenovane glasbene šole za tiste aktivnosti, ki povzročajo več skrbi, in sicer za zborovsko petje, ansambelsko igro in druge stvari, za katere je do sedaj bilo to onemogočeno, bo pa verjetno z naslednjim tednom s posebnimi priporočili to ponovno možno.

Verjetno bi morali biti veseli, da se končno zopet vračamo vedno bolj v normalo, vendar pa to, da smo danes v tej fazi, da je vse odprto ni samo po sebi umevno in če se spomnite prvi načrt sproščanja, ko smo bili tam nekje v novembru je predvideval, da se šele v oranžni fazi začnejo odpirati šole in tako smo nekako znotraj Ministrstva za izobraževanje, znotraj Vlade uspeli to, da je postalo izobraževanje tudi z ostalimi deležniki za Vlado pomembno in da je že črna faza tista danes, torej na današnji dan, ko bi se stvari sproščale in odprle, če bi seveda prišli pa upam, da v črni fazi ne bomo nikoli več. Samo dejstvo, da se to zgodilo ni samo po sebi umevno, ampak zato, ker smo ves ta čas na področju izobraževanja uvedli določene ukrepe, ukrepe s pomočjo zdravstvene stroke. Nekateri so tisti splošni, ki so jih že prej uporabljali, nekateri so mogoče splošni, ki smo jih morali na nek način uporabiti na celi populaciji, ki je v izobraževanju, to so nošenje mask, čemu se je veliko upiralo, torej vmes tako zaposleni kot pa tudi sami tisti, ki se izobražujejo. To so ti splošni ukrepi. Poleg tega smo pa še dodatno uspeli določene ukrepe uvesti, to pa je testiranje zaposleni s PCR testom enkrat tedensko in pa prednostno cepljenje zaposlenih, torej umestitev tega, to sta dva ukrepa, ki sta s strani zaposlenih uvedena in s tem z željo, da se ta prostor izobraževalni v učilnicah v šolah naredi bolj varen in da tudi šole niso tiste, ki bi na nek način prenašale virus naprej. Iz tega zornega kota zaposlenih se je kar nekaj naredilo, seveda je treba povedati, da je to cepljenje, ki je bilo ponujeno vsem zaposlenih, manj kot 50 % zaposlenih tudi izkoristilo, tako da na drugi strani je še vedno več kot polovica zaposlenih tistih, ki se niso cepili. In ravno pred dnevni, ko je vlada na novo naredila načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije covid, ko so se še za eno mesto pomaknili vsi ukrepi sproščanja na področju šolstva in ko smo danes v oranžni fazi in ko je danes vse odprto je eden od ukrepov, ki je bil v tem predviden, je tudi ukrep tako imenovanega samotestiranja tistih udeležencev, ki na nek način so najbolj izpostavljeni temu virus, in sicer gre za mlade, po tem kar spremljajo na NIJZ, to je sicer mogoče malo manjša slika, vidimo, da so se v tem času okužbe mladih do 18 let precej povečale, predvsem v starostni skupini osnovnošolcev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in pri srednješolcih. S tem, da tukaj je delež populacije več kot 16 %, s tem, da tukaj 19-letnikov niso notri šteti, prav tudi ne sami študentje. Treba je vedeti, da je število stikov tisto, ki, to bo verjetno zdravstvena stroka znala bolje razložiti, vpliva na rizičnost tega, da se virus prenaša in temu dejstvu tudi botrujejo vsi vladni ukrepi, ki so bili v tem času predpisani. Največ teh stikov imajo prav gotovo starejši mladostniki, torej tisti, ki obiskujejo srednje šole, fakultete in pa višje razrede osnovnih šol, zato je tudi tukaj bilo dosti bolj previdno sproščanje kot pa pri mlajših manjših, kjer so zgolj omejeni na družino oziroma stikov znotraj nekih manjših balončkov. In ves čas je vladni semafor sledil temu in ministrica je v tej zgodbi seveda si ves čas prizadevala, da je tako izobraževalni del kot pa tudi športni del kot pa tudi športni del prioriteta, seveda želje posameznikov so bile drugačne in prav je, da so bile tudi izražene in s tem na nek način seveda je tudi marsikdaj bilo kakšnim tem pobudam slišano, vendar pa ne na račun in ne povsem na račun tega zdravstvenega stanja.

V tej zgodbi je tako kot ves čas se očita tudi to, da nismo sodelovali, da nismo upoštevali stroko in tako dalje. S tem se jaz ne bi mogel strinjati, gre za to, da smo v tem času imeli precej sestankov oziroma precej razgovorov z različnimi javnostmi, tako na eni strani pedagoško, ki je za nas osnovna in tudi s strokovnim kot pa tudi za zdravstveno. Zdaj naj samo omenim, da imamo na Ministrstvu za izobraževanje tedenske sestanke, na katerem sodelujejo tako Ministrstvo za zdravje kot tudi NIJZ in da sproti pripravljamo skupaj mi svoj del, NIJZ pa svoj oziroma zdravstvena stroka in pa pozabil sem tu omeniti, da je tudi prisoten zavod za šolstvo, ki je pa strokovni organ s področja izobraževanja, tako da vse stvari, ki smo jih pošiljali na šole, so v sodelovanju, v duhu tega sodelovanja. To sodelovanje poteka že ves čas, seveda z različnimi intenzivnostmi, saj v skladu s tem sodelovanjem je tudi poleti nastala tista knjižica, ki smo jo večkrat že omenili in ki predvideva načine kako bi se naj izobraževalo v posamezni fazi. Je res, da je bilo vmes očitkov zakaj nismo upoštevali vseh faz in tako dalje. Seveda, glejte, mi smo naredili nek osnutek, neko platformo, ki nam je bila osnova in na osnovi tega smo se odzivali glede na situacijo zdravstveno, ki je v nekem trenutku bila. Torej upoštevali smo tako rekoč vse modele razen A, ravno ta A je naša končni cilj, ker model A je tisto kar je bilo pred 13. marcem 2002. Jaz upam, da počasi gremo proti temu in da bo tudi prišel čas, ko bomo lahko polnokrvno v šolah, ko ne bo potrebno nositi mask, ko ne bo potrebno paziti na razdalje, ko bomo lahko se izobraževali na način kot je bilo to pred tem. Mi se zavedamo, da je ta način izobraževanja veliko bolj kvaliteten kot pa izobraževanje na daljavo, vendar pa v posebnih razmerah se je pa treba, torej smo se tudi odločili tako, da se poslužimo tega, ker smo še vedno mnenja, da je bolje, da se izobražujemo, četudi na daljavo, bolje kot pa da se ne izobražujemo. Tako kot je število stikov, kot sem prej rekel, govori o tem katerimi skupinam se je na nek način omogočilo prej šolanje in katerim kasneje, tako je tudi pri tem izobraževanjem na daljavo. Nekatere skupine, torej starejši lahko dosti bolj kvalitetno se izobražujejo na daljavo kot tisti mlajši, recimo tisti v prvem vzgojnem izobraževalnem obdobju se sami težko izobražujejo na daljavo in tam smo, ko je bilo popolno zaprtje bolj ali manj popolno so bili v pomoč tudi starši. In vse te odločitve, ki so se dogajale, bilo je teh sestankov, če tako samo nekako v grobo povem, več kot 100 v tem času, ki so bili zgolj in samo na to temo na temo covida in kot sem že rekel je bilo veliko, veliko tistih na teh sestankih, ki so za to pristojni, pa so strokovnjaki na svojih področjih tako s področja vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol športa in pa visokega in višjega šolstva. Če pogledamo stanje, ki je bilo prejšnji teden. Šole so bile odprte, pa da ne bom preveč siciral naj povem, da je približno 15 % otrok bilo doma , 85 % pa se je izobraževalo v šolskem prostoru, ti, ki so bili doma so bili ali bolni, okuženi ali pa so bili v karantenah, tako da se en del populacije kljub vsemu izobraževal na daljavo, s tem, da se je tudi na nek način s tem obvaruje šolski prostor in da se lahko samoizobraževanje dogaja v razredih.

Kar se tiče letošnje mature, moram povedati, da lanska matura je bila mislim, da dobro izvedena, da smo se dobro pripravili, da smo vse ukrepe, ki so bili izvedeni, so bili izvedeni v duhu tega, da se je državni izpitni center z obema državnima komisijama za splošno in poklicno maturo, ki so pripravljali vse te s sodelovanjem z NIJZ, dobro pripravili in je bilo tudi dobro izvedeno, zato smo tudi letos pristopili tam nekje v začetku novembra k pripravam na letošnjo maturo, ob tem so sodelovali mnogi akterji, med drugim tudi dijaška organizacija Slovenije, ki je tudi v svojih teh pokrajinskih odborih ali kakorkoli se že imenujejo, izvedla zelo kvalitetno razpravo na to temo skupaj s preostalimi inštitucijami, ki sem jih prej omenil, pa tudi ravnatelji srednjih šol smo te predloge skupaj preučili in maturitetna državna komisija je pripravila določene prilagoditve, ene so splošne, nekatere so po predmetnih področjih in so bile sprejete v prejšnjem letu in pa ministrica je v mesecu februarju sprejela poseben sklep, ki je tudi te vse stvari na nek način postavil v zakonodajo in od takrat nismo govorili, da bi se karkoli spremenilo vsaj ne z naše strani pri izvedbi mature, seveda se je pa glede na situacijo zdravstveno, ki je bil v zadnjem času, se je pojavilo par dilem, ena od teh je bilo predvsem to kaj s tistimi, ki se znajdejo v karanteni, kako njim omogočiti izvedbo mature, seveda, ker vemo v karanteni je večina tistih, ki niso okuženi, ampak zaradi tega, ker je bil nekdo okužen med njimi je pa treba biti izoliran od ostalih, da v morebitnem primeru, da si okužen, da ne širiš bolezni. Tu je res tudi prišlo, mogoče, da ni najbolje, da jaz o tem govorim, ampak, ko je bilo ravno prej rečeno, da mi nismo upoštevali stroke. Mi niti nismo pristojni, da bi karkoli na tem področju, je pa prišlo, da je en del stroke v zdravju menil tako, drugi del pa drugače in odločitev te skupine vladne je bila, da se to dijakom omogoči in tako je tudi sedaj narejeno, da se pred vsakim tem izpitom maturitetnim, če je nekdo v karanteni z negativnim testom lahko udeleži v času dodeljene karantene tako imenovanega maturitetnega izpita. Matura je zelo pomembno za nas, ker je to konec srednješolskega izobraževanja in je to tudi na nek način sprejemni izpit na univerze. In tukaj je bila to politična odločitev na osnovi priporočila, da se naredi izjema, ker to je edino področje, vsaj kar jaz v zadnjem času, lahko, da se je kaj spremenilo, kjer pa je prekinitev karantene mogoča, lahko, da se je vmes kaj spremenilo, ampak tako je bilo na zadnje komunicirala. Bilo je še veliko očitkov razno raznih, jaz bi jih na nek način ovrgel. Kar se tiče mogoče še čisto za konec kar se tiče tega tako imenovanega samotestiranja. Poglejte, tukaj, kot sem povedal, mi smo ravnatelje pravočasno obvestili, Ministrstvo za zdravje je pripravilo zelo dobro predstavitev, tako smo posebej na video konferenci s tem seznanili osnovnošolske kot srednješolske ravnatelje, izdelani so bili protokoli. Seveda mogoče se je stvar malo zalomila za to validacijo teh testov, ampak jaz mislim, da je to en ukrep, ki lahko dodatno pripomore k temu, da če se ga bomo v veliki meri tudi poslužili, da lahko pripomore k temu, da se šolsko okolje ohrani varno in da bo še naprej, do konca šolskega leta ni več dosti, da nam bo to tudi, torej ta možnost, da se šolanje izvaja na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja v šolskih prostorih. Bilo je rečeno, da je ministrica nagnala cepiti zaposlene oziroma maturante, to ni res, ponujeno je bilo, tisti, ki je želel je to izbral in tisti, ki je izbral ve zakaj je izbral in tisti, ki ni verjetno tudi ve zakaj ni, ponujena pa je bila ta možnost, da se to uresniči. Enako je veljalo tudi za cepljenje zaposlenih in enako se je predvidevalo tudi za samotestiranje učencev oziroma dijakov. Verjetno ni šola edina tista, ki vpliva oziroma na takšno ali drugačno zdravje, je pa pomemben dejavnik v celi zgodbi. Bili so očitki recimo kar se tiče gibalnih sposobnosti, bili so očitki kar se tiče duševnega zdravja, ne vem, povečane telesne teže in še bi lahko našteval, kar vse so očitki, ki so leteli na ministrstvo, da je ministrica za to odgovorna za duševno zdravje vseh skupin. Verjetno šola kot sama veliko lahko pripomore predvsem v tem socialnem delu, da do tega mogoče prihaja manj, je pa res, da so potem verjetno drugi ukrepi in ve druge stvari, ki so s tem z roko v roki bile, so vplivale na določene stvari. Jaz moram vedeti kot ravnatelj dolgoletni, da ko smo imeli kakšen primer na šoli je bila vedno težava s psihiatrijo in prostorom tam, verjetno je zdaj isto, pa če ugotavljajo, da je mogoče zdaj še hujše, verjetno bi bilo treba tukaj, ne vem, to sicer ni moja stroka, ampak vseeno kolikor recimo spremljamo v tujini, kjer je na nek način tudi zelo razvejan ta terapevtski del, ki ga izvajajo psihoterapevti, to, kot vem, v naši državi nekako ni urejeno in mogoče je tudi to rešitev, da je tega manj, tako kot recimo nekdo skrbi za svoje telo, za svojo kondicijo, tako najbrž tudi lahko nekdo skrbi za svoje psihično zdravje. Zdaj seveda en del lahko tukaj naredi šola, velik del je pa družina tista, ki lahko neko stvar spodbuja zavira, ni pa vse povsod vse idealno in zato smo tudi na nek način izvedli, jo bomo izvedli študijo, ki bo pogledala kako je vplivalo izobraževanje na daljavo tako na področju kognitivnih sposobnosti oziroma za realizacijo tako imenovanega učnega načrta znotraj kurikula in pa na drugi strani na psihično zdravje in iz tega naslova bomo pripravili tudi tako imenovane popravljalne ukrepe, ki pa bod najbrž že v naslednjem šolskem letu bolj strukturirani, se pa že ta hip verjetno, ko so se šole odprle, se del tega že izvaja, saj, kot verjetno veste, imamo zelo dobro službo tako v osnovnem kot srednjem izobraževanju to svetovalno, ki skrbi za te stvari, verjamem, da je to tudi v tem hipu prioritetno delo tam kjer je to potrebno. In prav je tudi tako.

Mogoče bi jaz na tej točki počasi zaključil, pa če bodo ob tem še dodatna vprašanja se bom tam odzval. Zdaj nisem posebej govoril o študentih in športu, posredno je bilo omejeno. Jaz upam, da bodo v tem času, ki je še na voljo, da bodo čim bolje zaključili študijsko leto, se pa tudi kolikor vem se je prejšnji predsednik študentske organizacije in pa tudi novi že nekajkrat sestal z ministrico, kjer sta se pogovarjal o teh perečih zadevah.

Kar se tiče športa je bilo v prejšnjem tednu veliko rečenega na dveh odborih, nekaj sklepov iz teh odborov je, na ministrstvu bomo aktivno pristopili k tem tako na področju zmanjšanja teh gibalnih sposobnosti, seveda nekaj bo možno dodati znotraj pedagoškega procesa, nekaj bo pa, ampak to so verjetno ne tako kot bi si predstavljali z dodatnimi urami, ampak na splošno z gibanjem znotraj šole in spodbujanjem tega in pa predvsem bi si želeli, da to bolj postane tudi na nek način prioriteta družine, zato bo tudi spodbujeno z evropskimi sredstvi tako imenovani zdrav življenjski slog. Tudi če mogoče samo omenil za osnovne šole poteka tudi tako imenovani poskus razširjenega programa, kjer se na nek način tisto kar je bilo nekoč o zdravem življenjskem slogu implementira v tem poskusu in upam, da bo v kakšnem letu, dveh tudi to postalo del obveznega programa, tako da bo na voljo za vse šole tudi več gibanja.

Veliko stvari sem povedal, verjeto bi lahko še več, ampak bom vseeno na tej točki zaključil. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo vabljenim na sejo. Besedo dajem predstavnici Ministrstva za zdravje, lepo prosim, se opravičujem.

Hvala gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjeni udeleženci. Najprej bi se rada zahvalila za povabilo na današnjo sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Pandemija covid je korenito spremenila naša življenja, kot je že državni sekretar omenil, je eden ključnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-COV2 vzdrževanje medsebojne razdalje. Kot posledica slednjega ukrepa se je drastično spremenila tudi narava medsebojnih stikov in socialnih interakcij, kar je bilo še posebej obremenjujoče tudi za otroke in mladostnike. Večina aktivnosti, v kateri so bili vsakodnevno vpeti otroci in mladostniki, se je za daljše obdobje prekinilo ali preneslo na splet, torej na izvajanje na daljavo. Sprememba samega načina izvajanja izobraževanja športnih, kulturnih in prostočasnih aktivnosti je pa zagotovo posledično spremenila tudi številna druga z zdravjem tesno povezana vedenja. Podaljševanje časa preživetega pred zasloni, zmanjšanje telesne dejavnosti, sprememba prehranjevalnih navad, sprememba dnevnega ritma in manj druženja z vrstniki, kar je vse vplivalo tudi na povečanje telesne mase, zmanjševanje gibalnih učinkovitosti, to pa ni samo realnost Slovenije temveč celotnega sveta, ki se soočajo z epidemijo COVID-19 in z njo povezanimi ukrepi za omejitev širjenja okužbe s koronavirusom. Kakšen vpliv je imel ukrep samoizolacije smo lahko poslušali tudi že prejšnji teden na odboru, predvsem na naraščanje povečevanja telesne teže in upada fizičnih sposobnosti. Rada bi povedala, da minister za zdravje je imel v preteklem mesecu dvakrat sestanek s predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije, kjer sta se dogovorila tudi o nadaljnjem razvoju slovenskega športa, predvsem sta govorila o pravilniku, preventivi, krepitvi mreže s področja medicine, prometa dela in športa, krepitvi čim bolj normalnega izvajanja športa o vseh panogah in o vseh starostnih skupinah. Pogovarjala sta se tudi o pomenu in vidiku športa o izhodni strategiji za čim boljše zagotavljanje zdravja in varstva otrok. Tako je bil 10 dni nazaj tudi sprejet pravilnik o spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki predstavlja pomemben del izhodne strategije za zmanjševanje posledic pandemije za zdravje otrok in mladostnikov, saj bodo glede na epidemiološke okoliščine posodobljeni preventivni programi. Izvajanje sodobnih preventivnih programov v otroškem in mladostniškem obdobju pa odločilno vpliva tudi na zdravje prebivalstva v kasnejših življenjskih obdobjih, zato je posodobitev pravilnika izjemno pomemben doprinos k javnemu zdravju. Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti še dodatno medsektorsko naslavlja problem prehrane in telesne dejavnosti preko sodelovanja s šolskim, športnimi, infrastrukturnim, prostorskim in drugimi sektorji, kjer vstopa v različne segmente družbenega življenja s ciljem izboljšanja prehranjevanja in telesne dejavnosti. Ministrstvo namenja sredstva za spremljanje in svetovanje šolam in vrtcem pri zagotavljanju zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga, izvajajo se programi opolnomočenja občin za načrtovanje zelenih površin, za spodbujanje telesne dejavnosti, načrtovanju / nerazumljivo/ okolja in spodbujanje aktivnega prihoda otrok v šolo. Programi za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, programi za izboljšanje prehranjevanja in ozaveščanje o zdravi prehrani. Za njih ministrstvo na letni ravni nameni preko 777 tisoč evrov. V odziv na posledice spremenjenih življenjskih navad in z zdravjem povezanih okoliščin med pandemijo covid pri otrocih in mladostnikih smo si v zadnjih mesecih in si bomo tudi v bodoče na Ministrstvu za zdravje prednostno prizadevali, da učencem, dijakom, študentom v Sloveniji zagotovimo, da se zagotavlja tudi v naprej izobraževanje v živo. S tem namenom, kot je že povedal tudi državni sekretar se uvaja prostovoljno samotestiranje v osnovnih šolah, zadnja triada, tretja triada in v srednjih šolah. Iz tega razloga si Ministrstvo za zdravje tudi prizadeva, da se odprejo, no, to se je zdaj odprlo, srednje šole in fakultete v celoti. Slovenija pa s samotestiranjem sledi številnim dobrim praksam evropskih držav kot je Avstrija, Nemčija, Češka in podobno, Veliki Britaniji. Namen ponavljajočega prostovoljnega testiranja z ne invazivnimi metodami hitrega testiranja je izboljšati obvladovanje epidemije COVID-19, vzpostaviti varen: ter trajno vzdržen sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji za vse vključene s hitro identifikacijo kužnih oseb z virusom SARS-CoV-2, zaustavitev verig prenosa in omejevanje širjenja med prebivalci. Pristop prostovoljnega samotestiranja pa predstavlja dodatno komplementarno orodje, dodana vrednost je večja / nerazumljivo/ udeležencev zaradi lažje dostopnosti, manjše invazivnosti načina odvzema in ponujene možnosti prostovoljnega samonadzora. S prepoznavanjem tistih, ki nimajo simptomov bolezni a so vseeno kužni, bomo lahko na tak način zagotovili pravočasno ukrepanje. Kot je bilo že povedano, v posodobljeni nacionalni strategiji cepljenja v verziji 5, so bili uvrščeni maturanti in zaposleni, ki neposredno sodelujejo pri izvedbi mature tre še niso bili cepljeni v četrto prednostno skupino skupaj z osebami starimi 60 let in več ter kroničnimi bolniki. S prostovoljnim cepljenjem maturantov smo omogočili, da se lahko dijaki in dijakinje zaključnih letnikov čim bolj sproščeno pripravljajo na zrelostni izpit in ga opravljajo v čim bolj varnem okolju. Ministrstvo za zdraje tedensko sodeluje tudi z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, predvsem z namenom ohranitve varnega in zdravega šolskega okolja. Tudi v prihodnje si bomo še prizadevali, da bomo v Sloveniji šli s pandemijo uspešno, kar pa je odvisno tudi od tega kako uspešno naslavljamo potrebe, ki se bodo še porajale v mesecih pred nami. Ključno je, da so zastavljene interdisciplinarno, celostno, in da predvidevajo ukrepanje na več nivojih, ki ga podpira tako strokovna javnost, civilna družba v sodelovanju z državo.

Hvala za besedo.

Hvala lepa predstavnici ministrstva za zdravje, gospe Vesni Marinko.

Sedaj pa dajem besedo vabljenim na sejo. Prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in navedete institucijo iz katere prihajate.

Izvolite. Prosim, izvolite.

Lepo pozdravljam spoštovane poslanke in poslance!

Moje ime je Polonca Truden Dobrin, sem iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zahvaljujem se za vabilo na to sejo in bi rada predstavila na kakšen način oziroma z upoštevanjem katerih vidikov je nacionalni inštitut za javno zdravje v času od lanskega zgodnje pomladi sodeloval tako z Ministrstvom za zdravje in še posebej z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ob spopadanju z epidemijo COVID-19. Najprej bi rada povedala, da je bila na NIJZ oblikovana posebna delovna skupina in delovna skupina je na številnih srečanjih sodelovala z obema ministrstvoma, svetovalno skupino pri Ministrstvu za zdravje, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, organizacijami, ki združujejo ravnatelje, potem predstavniki zaposlenih v šolstvu, predstavniki dijakov, študentov in pa tudi predvsem v zadnjem obdobju tudi z republiškim izpitnim centrom za vprašanja na področju izvedbe oziroma opravljanja mature. Tako, da je naše delo zajemalo spremljanje situacije. Iz tega naslova smo imeli v naši sredi predstavnike centra za nalezljive bolezni, ki so skupaj s predstavniki centra za zdravstveno ekologijo in centra za razvoj zdravja prebivalstva, jaz sem iz centra za razvoj zdravja prebivalstva na NIJZ, smo skupaj pripravljali priporočila, jih potem tudi komunicirali z javnostjo, tako na spletni strani NIJZ, na novinarskih konferencah, pripravljali smo številne odgovore na vprašanja medijev. Tako, da v tem času smo spremljali situacijo v drugih državah in tudi spremljali kaj je bilo ugotovljeno v zvezi z obvladovanjem epidemije,: tako da smo pri svojem delu upoštevali priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, Evropskega centra za nadzor in kontrolo bolezni in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem zdravja otrok in mladostnikov, tako da bi v bistvu tudi v Sloveniji izvajali ukrepe, ki so temeljili na znanstvenih dokazih oziroma usmeritvah v določeni fazi epidemije in pa na učinkovitih praksah v drugih državah. Tako, da če na primer navedem kaj raziskave kažejo, kateri ukrepi so učinkoviti, čeprav je morda čisto jasna ocena kaj prinese posamezen ukrep, zahtevna glede na to, da države ponavadi uvajajo več ukrepov istočasno, je študija v regiji Nature, je ugotovila, da je prepoved druženja manjšega števila oseb najbolj učinkovit ukrep. Drugi tak ukrep je zaprtje šol oziroma prehod na delo na daljavo. Potem so ukrepi v zvezi s prehodom državnih meja, potem preskrba z ustrezno varovalno opremo in omejitve gibanja za posameznika. Se pravi, raziskave so v tem času že dale določene odgovore, vendar je potrebno dodati na prav posebej za področje šolstva, da kažejo seveda, da če so ukrepi v šolah dosledno izvajani, da se zamejuje širjenje bolezni, raziskave, pa tudi naši podatki kažejo, da je več izbruhov sicer pri starejših učencih, pri dijakih, v tujini tudi med študenti, ker imajo večje število kontaktov, pojavljajo se izbruhi med zaposlenimi in v zadnjem času se kažejo tudi problemi s širjenjem oziroma problemi, ki so se v bistvu še bolj nekako plastično pokazali ob pojavu novih sevov, se pravi, to so situacije kot so bile v Veliki Britaniji ob zaključku leta 2020 in v bistvu vsa ta spoznanja usmerjajo ukrepanje. Ob tem se moramo zavedati, da so otroci manjkrat testirani, še posebej v lanskem letu, ko je tudi, ko so bila obdobja, ko je primanjkovalo kapacitet za testiranje oziroma laboratorijskih materialov za to, tako da nimamo čisto jasnih podatkov o tem koliko otrok je bilo okuženih ne v Sloveniji tudi ne v drugih državah. Se pravi, nekako nas ne sme zavesti, da bi v Sloveniji brez sprejetih ukrepov, da bi bilo stanje tako kot smo ga imeli, da če ne bi imeli teh ukrepov, da bi zdravstvena služba z dodatnimi napori obvladala veliko večje število bolnikov, ki je potrebovalo hospitalizacijo in intenzivno terapijo. Ne smemo misliti, da če bi prišlo do večjih izbruhov, da ne bi potem prihajalo do prenosa okužbe v družine in večjega števila primerov bolezni pri starših, starih starših oziroma drugih, ki bivajo v skupnem gospodinjstvu z učenci, dijaki ali študenti. Tako da je iz tega naslova ocenjujemo, da so bili ukrepi primerni, niso bili enako strogi kot v nekaterih drugih evropskih državah, ampak seveda tako kot imamo sedaj nova orodja za obvladovanje epidemije, ko govorimo sedaj o hitrem testiranju, samotestiranju, o cepljenju, seveda to nam sedaj omogoča, da imamo šole odprte, čeprav ko gledate podatke, ko gledate število primerov, pod število potrjenih primerov na primer na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih 14-dneh so številke za Slovenijo še vedno relativno visoke v primerjavi z drugimi: državami. Tako, da je potrebno povedati, da smo vsi še vedno zavezani kot vsi prebivalci Slovenije, da s svojim obnašanjem in izvajanjem ukrepov prispevamo k temu, da bodo šole lahko ostale odprte do konca šolskega leta, tudi v sedanji situaciji, ko se ukrepi rahljajo in ko imamo vsi lahko več stikov z drugimi ljudmi in kar pomeni v bistvu tveganje za širjenje bolezni.

Kar se tiče izpostavljenih zdravstvenih problemov pri otrocih in mladostnikih, bi samo rada pripomnila, da pri vseh primerjavah je potrebno korektno primerjati stanje pred epidemijo in v epidemiji, da v Sloveniji nimamo vseh podatkov, da bi to lahko realno ocenili kaj je epidemija prispevala, kako se je stanje poslabšalo, tako da ne sme priti do nekega idealiziranja stanja pred epidemijo. Tudi takrat smo imeli velike težave z zdravstvenimi kapacitetami tako na primerni ravni zdravstvenega varstva kot na področju skrbi za duševne zdravje otrok in mladostnikov. Tako, da sedaj s temi vidiki, ki jih je že izpostavila gospa Marinko, se pravi, s posodobitvijo preventivnega programa kot pomembnega koraka oziroma gradnika izhodne strategije z uvajanjem novih pristopov in pa z nadgradnjo zdravstvenega sistema na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov pričakujemo, da bomo lahko v bistvu odgovorili na te izzive, ki jih je epidemija prinesla, ki so podobni pri nas in tudi v drugih državah.

Tako, da za zaključek bi samo še glede cepljenja in bi rada opozorila, da je cepljenje tisti ključni del, ključno orodje za izhod iz epidemije, tako da tudi na tem mestu vljudno prosim, da vsi prebivalci, ki so vabljeni na cepljenje oziroma, ki dobijo termin za cepljenje, da se na to tudi odzovejo, ker bomo na ta način potem tudi lahko še dodatno odpirali oziroma rahljali ukrepe in zagotovili delo v šolah v živo.

Hvala lepa.

Besedo ima naslednji vabljeni, ki želi. Izvolite. Študentska organizacija, če se ne motim.

Ja. Hvala za besedo, predsedujoča. Andrej Pirjevec, študentska organizacija Slovenije. Poizkusil bom dati eno strnjeno, jedrnato, tudi kritično oceno stanja, seveda pa ob tem ne bom pozabil na objektivnost in konstruktivnost, ki sta vrlini, ki jima na naši organizaciji pripisujemo velik pomen.

Če začnem, seveda letošnje študijsko leto nikakor ni bilo običajno kot nista bili običajni niti leti 2020 in 2021 za vse družbene skupine v Sloveniji in tudi seveda po svetu. Študentje smo se izobraževali od doma, brez neposrednega stika s fakulteto, odmaknjeni od fakultete, z oddaljenim dostopom do študijskega gradiva in virtualno komunikacijo s kolegi študenti in predavatelji. Kakovost študija je zato na najnižji točki, upamo reči, v zadnjih 30. letih. Seveda to ni izključna krivda aktualne ministrice, se pa ne moremo znebiti občutka, da bi lahko resorno ministrstvo tukaj posredovalo hitreje in nekako bolj odločno. Duševno stanje študentov, torej družbene skupine, ki jo definira začetek osamosvajanja širjenja socialnega kroga, učenje in poglobljeno spoznavanje sveta okoli nas je, upamo reči, prav tako kakor kakovost izobraževanja na najnižji točki v zadnjih treh desetletjih. Seveda tudi to ni aktualna oziroma izključna krivda aktualne ministrice, smo pa študentje tukaj definitivno pričakovali več. Pričakovali smo, da se študijski proces normalizira prej, da se kakovost izobraževanja vrne na pred epidemijsko izvedbo, in da bo ministrica skupaj z drugimi člani Vlade študente bistveno prej postavila kot prioriteto.: Po pregledu stanja lahko ministrici na ŠOS očitamo pasivnost in to, da se v svojem mandatu ni dovolj postavila za interese visokošolskega izobraževanja in za interese študentov. Dialog med ministrstvi in študenti je sicer do neke mere potekal, to imam v mislih predvsem dialog z MIZŠ, na kar je prej nakazal tudi že državni sekretar gospod Orehovec. Zavedamo se, da je COVID-19 postal neka normalnost, neka realnost, in da se bo študijski proces tudi dolgoročno moral prilagoditi stalni grožnji epidemije. Zato seveda upamo in pričakujemo, da bo dialog med visokošolskimi deležniki potekal tudi v prihodnosti in to v bistveno širšem obsegu, da bo še bistveno bolj konstruktiven, predvsem pa pragmatičen v svojem bistvu, torej da bo prinesel rezultate tudi v praksi. Pričakujemo tudi konkretne korake v smeri priprave smernic za izvajanje študijskega procesa v naslednjem letu in pripravo izhodišč za povečanje digitalizacije visokega šolstva v prihodnjih letih. Veliko težavo pa predstavlja tudi aktualno stanje. Danes smo povedali, odpirajo se visokošolski zavodi in zaradi pomanjkanja nekih informacij ali pa navodil s strani ministrstva, ki bi morala po našem mnenju vsaj do neke mere uskladiti smernice za izvedbo študija, smo se znašli v precej nezavidljivi situaciji, saj preprosto ni jasno kako in ali naj se študij sploh izvaja. Po naših informacijah so nekateri visokošolski zavodi pravzaprav zgubljeni trenutno. Študentje zato ob pomanjkanju navodil živimo v neki negotovosti glede nadaljnjega načina študija, pa tudi glede same izvedbe izpitnega obdobja, ki se, vemo, približuje z veliko hitrostjo. Seveda pa, ker sem na začetku povedal, da bomo objektivni, konstruktivni, moramo na tej točki tudi poudariti, da je MIZŠ edino ministrstvo, ki je proaktivno pristopilo k reševanju študentske problematike in z našo organizacijo tudi usklajevalo predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki bo kmalu tudi na poslanskih klopeh. Upamo, da je to nek dober znak, nek korak v pravo smer, in da bo takšen dialog kot se je zdaj izvajal v zadnjih tednih med MIZŠ in ŠOS, potekal tudi v naslednji fazi v Državnem zboru kjer bomo v prihodnjih tednih iskali podporo za sprejem ukrepov ki bi pripomogli k izboljšanju socialnega in duševnega položaja študentov, ki je trenutno na izredno nizki točki in to je seveda potrebno nujno ukrepati. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na študentske domove, danes smo tudi nekaj že slišali o študentskih domovih. Na ŠOS res upamo, da bi bilo to zadnje zapiranje, res tisto zadnje zapiranje in da ne bo prihajalo do onemogočanja bivanja študentom, ki imajo za to povsem legalno in pravno vzdržno podlago, tako da, tukaj bi apeliral, da se to več ne ponovi. To je pa v kratkem to. Upam, da sem bil dovolj jedrnat, zdaj pa prepuščam naslednjim razpravo.

Hvala.