Dober dan! Spoštovane kolegice in kolegi, ostali gostje, lepo pozdravljeni in dobro jutro! Začenjam 103. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Naj vas na začetku obvestim, da bom kot podpredsednik odbora v skladu z drugim odstavkom 47. člena Poslovnika Državnega zbora sejo danes vodil jaz po pooblastilu predsednika.

Zadržani so in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: mag. Marko Pogačnik, ki je službeno odsoten, Andrej Rajh in Marko Koprivc.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade, predstavniki Vlade in Državnega sveta. Še enkrat vse lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda današnje seje odbora. S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Kot ste seznanjeni, se ob 9. uri v tej dvorani sreča skupna delegacija našega odbora in Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki bo sprejela evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson. Zato bi prosil, če smo toliko strpni, da sejo zaključimo do 8.40, saj so potrebne določene priprave za ta dogodek.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O GOSTOVANJU V JAVNIH MOBILNIH KOMUNIKACIJSKIH OMREŽJIH V UNIJI (PRENOVITEV).

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 8. aprila 2021 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo je danes.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določbami poslovnika dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 23. seji, 20. 4. 2021, in sprejel mnenje, ki ga malo kasneje podal član odbora.

Najprej prosim mag. Petra Geršaka, državnega sekretarja Ministrstva za javno upravo, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Ob tem vas prosim, če se lahko omejite na malce krajšo predstavitev. Hvala lepa.

Najlepša hvala, predsedujoči.

Spoštovani člani odbora, spoštovani predsedujoči in drugi udeleženci seje tega odbora!

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, kot ste povedali, gre za prenovitev. Naj uvodoma pojasnim, da je Evropska komisija predlog tega zakonodajnega akta poslala v obravnavo 24. februarja 2021, pri čemer se zadeva prednostno obravnava v okviru pristojne delovne skupine Sveta za telekomunikacije in informacijsko družbo. Cilj predloga te uredbe je podaljšati pravila, ki urejajo trg gostovanja v Evropski uniji po 1. juliju 2022, za nadaljnjih deset let (mislim, da je tu napaka, 2021.) Naj pojasnim, da gre za evroregulativo ukrepa veleprodajnih in maloprodajnih trgih gostovanja v zadnjih 14 letih. Na tej podlagi se je uporaba mobilnih storitev, torej podatkovnih, govornih in sporočil sms med gostovanjem po EU hitro in močno povečala, kar potrjuje pozitiven učinek pravil o gostovanju.

Glavni predlogi sprememb so namenjeni zagotavljanju, da lahko operaterji nudijo storitev gostovanja kot doma, »roam like at home«, torej RLAH, in vzdržno krijejo stroške na veleprodajni ravni. Poleg tega pa se uvajajo novi ukrepi za zagotovitev resnične izkušnje RLAH med gostovanjem in razveljavljajo ukrepi, ki niso več potrebni; če vas zanima, lahko tudi v nadaljevanju gremo v te spremembe in v predvidene cene. S predlogom se najvišje veleprodajne cene gostovanja na ravni EU za odhodne klice, torej sporočila sms in podatke, določijo na nižjih ravneh kot tisti, ki veljajo do 30. junija 2022 (se oproščam za 2021 prej). Torej, predlog odpravlja nekatere regulativne obveznosti, ki niso več potrebne, in vključujejo več sprememb, s katerimi naj bi se poenostavilo in zmanjšalo regulativno breme za operaterje, nacionalne regulativne organe in organe evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije.

To je bila kratka obrazložitev uredbe.

Zdaj pa stališče. V predlogu stališča se strinjamo, da se s podaljšanjem veljavnosti dosedanje ureditve prilagodijo tudi najvišje veleprodajne cene, da se zagotovi vzdržnost zagotavljanja maloprodajnih storitev gostovanja po domačih cenah, pri čemer se uvedejo novi ukrepi za povečanje preglednosti in zagotavljanje resnične izkušnje gostovanja kot doma, v smislu kakovosti storitev in dostopa do služb za pomoč v sili med gostovanjem. Po našem mnenju bodo glavni predlogi sprememb operaterjem omogočili nudenje maloprodajne storitve gostovanja v Uniji pod enakimi pogoji kot doma in vzdržno kritje stroškov na veleprodajni ravni, z dodatnimi novimi ukrepi pa bo končnim uporabnikom med gostovanjem zagotovljena preglednost, kakovost storitve in dostop do komunikacij v sili. Še posebej pa pozdravljamo tudi ukrepe za prenovitev pravil in zmanjšanje regulativnega bremena, torej, predvideva se prenos določenih poročil, postopkov s Slovenske agencije, AKOS, na BEREC. Pri obravnavi uredb se bomo zavzemali za predlagano podaljšanje uredb gostovanja v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji na način gostovanja kot doma, z jasnimi pravili, torej nedvoumno določenimi najvišjimi veleprodajnimi cenami za uporabo mobilnih storitev, zagotovitev pogojev za višjo kakovost storitev gostovanja ter upoštevaje tehnološki razvoj storitev v prihodnjih letih.

Spoštovani, predlagam, da predlog stališča podprete. Hvala lepa.

Spoštovani državni sekretar, hvala lepa za vašo predstavitev.

Preden nadaljujemo, mi dovolite samo še dve kratki obvestili, in sicer je za čas trajanja seje službeno odsoten poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti iz Poslanske skupine SNS, poslanec Edvard Paulič pa nadomešča poslanca Igorja Pečka iz Poslanske skupine LMŠ.

Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa dajem besedo članu Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, poslancu Andreju Černigoju.

Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 23. seji, dne 20. 4. 2021, obravnaval Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, ki ga je 8. 4. 2021 Državnemu zboru na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije posredovala Vlada. Pri obravnavi točke je sodeloval državni sekretar Ministrstva za javno upravo mag. Peter Geršak, ki je kratko predstavil predlog stališča.

Razprava enega samega razpravljavca je podprla podaljšanje pravil, ki urejajo trg gostovanja v Evropski uniji po 1. juliju, hkrati pa je potrdila spremembo najvišje veleprodajne cene, uvedbo novih ukrepov za zagotovitev resnične izkušnje gostovanja kot doma med gostovanjem in razveljavitev drugih ukrepov, ki niso več potrebni.

Odbor je po kratki razpravi v skladu z drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo soglasno, z vsemi štirinajstimi glasovi, podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«

Hvala za besedo.

Spoštovani poslanec, hvala lepa tudi za vašo predstavitev.

Na 63. seji, 20. aprila 2021, je gradivo k 1. in 2. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenji, ki ste ju prejeli.

S tem se zahvaljujem za vaše predstavitve.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Poslanec Černigoj, izvolite.

Spoštovani predsedujoči, ponovno hvala za besedo.

Moram reči, da je ta točka zelo pomembna predvsem za mlajšo generacijo v Evropski uniji, kjer so nekateri mnenja, da Evropska unija nič ne da za mlade. Tu pa je zelo jasen, eksakten primer, kako Evropska unija lahko združenim v različnosti pomaga k strtju zelo velikih orehov. Vrnil bi se malce v preteklost. Sam se še spomnim časa, ko smo se kot mladi nadobudni ljudje z mobiteli v rokah zelo bali iti v tujino, predvsem na morje na Hrvaško, ker če si že samo vklopil telefon, so bili ti računi včasih večji kot sam dopust. Moram reči, da ideje o tem so se v bistvu začele pojavljati dokaj kmalu, in moram reči, da ima tu Republika Slovenija zelo veliko vlogo. Naj poudarim tu voljo in idejo enega človeka, našega bivšega evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki je predlagal to idejo takratni komisarki, ki je ravno tako prihajala iz ene majne države kot Slovenija, iz Luksemburga, da bi se ta zadeva spremenila. Ta komisarka je bila Viviane Reding, ki je temu predlogu prisluhnila. In moram reči, da je bil to nek tak boj Davida proti Goljatu, se pravi, vsakega državljana in državljanke Evropske unije proti velikim korporacijam, velikim telekomunikacijskim podjetjem. Velika večina politikov je bilo mnenja, da je ta boj za državljanke in državljane izgubljen, vendar, kot vidite, tudi moč Evropske unije, ki deluje za ljudi, da se v pravih trenutkih s pravo idejo, s pravimi ljudmi da narediti tudi nekaj pozitivnega. Pa bom prebral samo nekaj besed gospe Viviane Reding, ki so takrat odmevale, leta 2007, in so še zdaj zelo pomembne. Takrat je izjavila, da ima tehnologija izjemno nalogo pri razvoju evropskega gospodarstva. In takratna komisarka je spregovorila o vlogi informacijske in komunikacijske tehnologije v sodobni Evropi in doprinosu, ki ga ta tehnologija lahko prinese medgeneracijskemu dialogu. Moram povedati, da se veselim, da smo kot Republika Slovenija in vsi v tej dvorani soglasno sprejeli stališče, da se to podaljšuje po juniju. In moram reči, da če bi se slučajno kaj zataknilo in to podaljšanje ne bi bilo narejeno, bi bilo to v Evropski uniji velik korak nazaj od enotnosti in predvsem od slogana »združeni v različnosti«. Predvsem pa mislim, da bi bil to velik udarec projektu Evropske unije.

Hvala za besedo.

Hvala tudi vam za razpravo.

Gospod državni sekretar, želite besedo? Izvolite.

Najlepša hvala za vaš komentar. Samo to bi še povedal, da v času predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu bomo pripeljali ta dosje do generalnega pristopa ali pa da bi startali že s pogajanji z Evropsko komisijo, z Evropskim parlamentom, pardon. Moramo povedati, da je tu določen, tako kot pravijo Angleži, headwind, ki je s strani velikih operaterjev, ker jim to zmanjšuje njihove prihodke.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Ker interesa za razpravo ni več, jo zaključujem.

Ker je predlog stališča nekoliko daljši, če se strinjate, ga ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje Predlog stališča Republike Slovenije, kot je objavljen na tretji strani gradiva, ki ste ga prejeli, z dne 8. 4. 2021. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE EU-2019/816 O VZPOSTAVITVI CENTRALIZIRANEGA SISTEMA ZA DOLOČITEV DRŽAV ČLANIC, KI IMAJO INFORMACIJE O OBSODBAH DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV IN OSEB BREZ DRŽAVLJANSTVA, Z NAMENOM DOPOLNITVE EVROPSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KAZENSKIH EVIDENC, TER UREDBE EU-2019/818 O VZPOSTAVITVI OKVIRA ZA INTEROPERABILNOST INFORMACIJSKIH SISTEMOV EU NA PODROČJU POLICIJSKEGA IN PRAVOSODNEGA SODELOVANJA, AZILA TER MIGRACIJ IN SPREMEMBI UREDB EU-2018/1726 IN EU-2018/1862 TER EU-2019/816 ZA UVEDBO PREVERJANJA DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV NA ZUNANJIH MEJAH.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade z dne 15. april 2021 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo v Državnem zboru je 30. april 2021.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili poslovnika dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je predlog stališča obravnaval na 30. nujni seji, 21. aprila 2021, in sprejel mnenje, ki ste ga prejeli.

Prosim državnega sekretarja, gospoda Matica Zupana, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti Predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite, spoštovani državni sekretar Ministrstva za pravosodje, imate besedo.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Bom kratek.

Pred vami je dopolnitev že veljavne uredbe, ki zdaj prenaša specifično določene primere uporabe tega sistema za avtomatizirano varnostno preverjanje na meji - konkretno, ko gre za sum obsodbe državljana tretje države za dejanje terorizma -, hkrati pa določa tudi rok za odziv na te poizvedbe. Cilj predloga spremembe uredbe je zagotoviti ustrezno preverjanje posameznikov že pred vstopom na ozemlje EU. Namen je zagotoviti hitro ugotovitev identitete državljanov tretjih držav, večji del izziva preverjanja identitete posameznika pa se zdaj prenaša neposredno na zunanje meje. Predlog upošteva že obstoječo infrastrukturo in aktivno izmenjavo podatkov med državami članicami na področju interoperabilnosti med vsemi centraliziranimi informacijskimi sistemi EU za upravljanje varnosti meja in migracij.

Republika Slovenija pozdravlja predlog, ki je bil usklajen znotraj delovne skupine za interoperabilnost.

Hvala.