Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, spoštovani gostje

Pričenjam 33. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vse prisotne še enkrat prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji član odbora, Miha Kordiš Poslanske skupine Levica. Na seji, kot nadomestnega člana pa trenutno nimam nobenega pooblastila.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Glede časovnega poteka seje vas obveščam, da v kolikor seje ne bomo zaključili do 22. ure, jo bomo prekinili in nadaljevali v naslednjem tednu in sicer predvidoma je v ponedeljek, 26. aprila 2021. O ponovnem sklicu, če se bo zgodil boste obveščeni naknadno.

Hkrati vse udeležence na seji prosim, da upoštevate medsebojno razdaljo in uporabljate zaščitne maske.

Prehajamo na obravnavo 1. IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA VZPOSTAVITVE PONOVNEGA ZAGONA DEJAVNOSTI V GOSTINSTVU IN V OSTALEM STORITVENEM SEKTORJU.

Poslanska skupina LMŠ je 13. aprila 2021 na Odbor za gospodarstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo za sklic nujne seje Odbora za gospodarstvo z dvema predlogoma sklepoma. Na sejo so bili vabljeni predstavnik predlagatelja zahteve Edvard Paulič, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki se je opravičila. Predstavnik sekcije za gostinstvo pri obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, turistično gostinska zbornica Slovenija in Miha Kovačič Industrija srečanj. Dodatno je bil vabljen mag. Iztok Bricelj, predstavnik zbornice industrije sejmov in srečanj, kot zainteresirana javnost.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi? Gospod Edvard Paulič, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa predsedujoča za besedo. Predstavniki vlade, predstavniki gospodarstva, kolegice in kolegi, en lep dober večer.

Na začetku bi želel predstaviti nekaj razlogov za sklic današnje seje odbora. Dejstvo je, da nam koronavirus že več kot leto dni kroji naš vsakdan in v tem času je javno življenje bolj ali manj zastalo, enako pa se je zgodilo tudi z velikim delom gospodarstva. Vendar pa je tudi že od izbruha pandemije in pa od razglasitve prvega vala epidemije jasno, da vse gospodarske dejavnosti ne nosijo enakega bremena pri prizadevanjih za zajezitev širjenja okužb. Vedeti moramo, da je vlada z odloki določenemu delu gospodarstva prepovedala upravljanje dejavnosti, določenemu delu pa ga je dopustila, sicer ta del deluje v oteženih tržnih okoliščinah. Vlada je v tem času sprejela določene ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki pa so bili po našem mnenju le delno učinkoviti. Ukrepi so se ves čas spreminjali, komunikacija ukrepov je bila na trenutke res slaba in to je povzročalo zmedo med podjetji in podjetja potrebujejo predvidljivost poslovnega okolja, glede na to, da spremembe poslovnih procesov in pa sama organizacija dela zahtevajo en določen čas. Zakaj pravim, da so bili ukrepi samo delno učinkoviti? V LMŠ že ves čas opozarjamo na naslednje pomanjkljivosti. Ukrepi ne ločujejo med podjetji, ki ne smejo upravljati dejavnosti in tistimi, ki to lahko, vsa podjetja pa so deležna enake višine pomoči. Če dam primer, ne vem, ukrepa čakanja na delo, podjetja, ki so bila zaprta, so morala ravno tako sofinancirati en del stroška za delavca, ki je bil na čakanju na delo. Govorimo seveda o teh 20 % sofinanciranja s strani podjetji, pa čeprav so bila ta podjetja praktično brez prihodkov, finančno pa tudi vsaj večina njih izčrpana še iz recimo prvega vala epidemije. Potem je tu ukrep delnega povračila fiksnih stroškov in zopet višina pomoči enaka za vsa podjetja, tako odprta, kot zaprta, prav tako pa ta ukrep ne ločuje med posameznimi panogami, pa je potrebno vedeti, da je struktura fiksnih stroškov po posameznih panogah lahko bistveno različna. Meni osebno je zdaj pri povračilu fiksnih stroškov sporno tudi to, da se podjetja razvršča samo v dva razreda. Se pravi podjetja, ki jim promet pade med 30 in 70 % pade v en razred in dobijo enako, se pravi vsa podjetja enako višino pomoči, podjetja, ki jim promet pade nad 70 % so razvrščena v drugi razred in zopet dobijo ta podjetja sicer višji delež pomoči, ampak vsa enako. In zakaj vsaj po mojem mnenju to ni v redu, bom dal ena plastičen primer. Recimo da imamo dve podjetji, ki imata obe prihodkov milijon evrov v letu 2019. V letu 2020 jima prihodki padejo, enemu podjetju za 70 %, drugemu za 71 %. In pod vladnem predlogu je prvo podjetje deležno pomoči v višini 60 tisoč evrov, drugi podjetje pa v višini 120 tisoč evrov. Se pravi razlika v padcu prihodkov znaša 1 %, razlika v pomoči za 60 tisoč evrov in to po mojem mnenju ni okej. In če se samo ozremo v sosednjo Avstrijo, kjer poznajo prav tako ukrep delnega povračila fiksnih stroškov, tam so zadevo rešili na način, da je padec prometa sorazmeren deležu fiksnih stroškov, ki jih država krije. Se pravi, če podjetju padejo prihodki za 30 %, jim država krije 30 % fiksnih stroškov. Če jim padejo prihodki za 60 %, jim država krije 60 % fiksnih stroškov. In jaz mislim, da je to bistveno boljši model in na to opozarjamo že kar nekaj časa.

Omenil bom tudi po mojem mnenju diskriminacijo pri najemu poslovnih prostorov. Če podjetje najema poslovni prostor od občine ali države, se mu ta del najemnine odpiše. Če podjetje najema poslovni prostor od drugega poslovnega subjekta, mora najemnino plačati. Hkrati pa ne dobi nobene dodatne pomoči za pokritje tega stroška. In to je po mojem mnenju zopet diskriminatorno na nek način. Če pogledamo poroštveno shemo države od dveh milijard evrov je po podatkih Banke Slovenije do konec leta 2020 to pomoč, se pravi poroštveno shemo so koristila podjetja v višini 50 milijonov evrov. Se pravi izkoriščenih je 2,5 % sredstev in razlogov je več. Po oceni Banke Slovenije je eden od ključnih, kompleksnost sistemov odobravanja teh posojil. In tudi jaz osebno ne verjamem, da je ta nizek procent izkoriščenosti posledica tega, da podjetja dobro delujejo in da ne potrebujejo te pomoči. Kar se tiče turističnih bonov gre v osnovi za dobro idejo, vendar je ta ukrep izrazito selektiven. Velja samo za en del segmenta turizma, se pravi za nastanitvene kapacitete, ampak vedeti moramo, da turizem je mnogo več. Pa še tu se boni koristijo bolj kot ne v res znanih turističnih območjih, recimo na področjih, ki so prav tako odvisna od turistov, od tujih turistov, ki jih ni se ti boni niso koristili. Ne vem, primer so večja mestna središča. Zdaj po našem mnenju se ukrepi sprejemajo brez kakršnekoli analize in dejansko so nekatere dejavnosti popolnoma zaprte, ne pa bi to lahko utemeljili z nekimi strokovnimi stališči. In jaz osebno sem ministrstvo večkrat prosil za te analize strokovne podlage, nazadnje tudi s pisnim poslanskim vprašanjem glede na to, da je rok za odgovor 30 dni, sem vseeno računal, da bo ministrstvo zbralo te podlage, pa moram žal reči, da si s tem odgovorom ne morem pomagati prav nič. Obstajajo študije, ki govorijo o tem, da zadrževanje zunaj ni vir okužb. Po nekih študijah je na prostem okuženih en promil, se pravi eden na tisoč okuženih se okuži zunaj. In s tem ciljam na ukrep prepovedi strežbe gostinskim lokalom na terasah in pa tudi mogoče na ukrep prepovedi obratovanja smučišč. Se pravi študije kažejo, da zunaj ali pa gibanje na prostem ni vir okužb, vlada z odloki prepoveduje določene dejavnosti.

Omenil bom tudi ta zadnji lockdown, ki to ni bil. Vlada je pozvala praktično celoten del gospodarstva, da naj v času velikonočnih praznikov omeji svoje delovanje, praktično naj ga zapre in zgodilo se je to, da je en del gospodarstva to storil, sicer je bil primoran storiti, drugi del pa ne in breme zopet nosijo panoge, kot so gostinstvo, turizem, industrija srečanj, storitvene dejavnosti. Zdaj v LMŠ smo ves čas sprejema teh protikorona paketov, ki jih je bilo kar nekaj predlagali izboljšave ukrepov, predvsem na področjih, ki sem jih ravnokar omenil pa koalicija naših amandmajev žal ni sprejela. Kar se tiče trenutnega stanja zelo na hitro bom naredil en pregled. Imamo panoge, ki so zaprte že skoraj leto dni, recimo industrija srečanj, imamo panoge, ki so z vmesnimi presledki zaprtja skoraj leto dni, ne vem, turizem, imamo gostinstvo, ki je zaprto pol leta, nekateri več, nekateri manj, odvisno od regije v kateri se nahajajo in dejstvo je sicer, da se ta panoga počasi odpira z odprtjem teras, ampak dejstvo je pa tudi, da določen del gostincev teh terasnih kapacitet nima, bodisi jim to enostavno stroškovno ne izide. Do tega trenutka je panoge gostinstva, turizma, delo zgubilo po ocenah 12 tisoč zaposlenih in stanje se bo verjetno še poslabšalo, če jim vlada ne bo priskočila na pomoč z nekimi konkretnimi ukrepi. Samo prisilno zaprtje in pa tudi zaostristve pogojev za upravičenost do državne pomoči je absolutno povečalo delo na črno. In to ima negativne efekte, vsaj iz dveh razlogov, manj priliva sredstev v državni proračun iz naslova davka in pa večja možnost prenosa okužb, če se delo opravlja v nekontroliranih delovnih pogojih. Dogaja se v zadnjem času tudi to, vsaj beremo lahko o tem, da se delavci iz gostinstva in turizma prezaposlujejo v druge panoge, kjer lahko normalno delajo in so lahko za svoje delo normalno plačani. In to pomeni, da bo ponovni zagon teh dejavnosti otežen tudi iz razloga pomanjkanja ključnih kadrov. Lahko smo prebrali, da bo državno pomoč vračalo 39 % podjetij, kar pomeni še dodatne težave za podjetja in pa seveda mnoga podjetja opozarjajo, da nimajo dovolj sredstev za izplačilo zakonsko predpisanega letnega regresa. Skratka, govorimo o panogah, ki so bile solidarne do delujočega dela gospodarstva, solidarne do vzdržnosti zdravstvenega sistema, solidarne do vseh nas državljanov, ampak te solidarnosti se jim po našem mnenju enostavno ni ustrezno povrnilo. Da zaključim tole uvodno predstavitev.

Zdaj, glede na povedano v Listi Marjana Šarca menimo, da v okviru obstoječih ukrepov podjetja niso bila deležna ustrezne, usmerjene in pa zadostne pomoči in zato bomo oziroma smo predlagali dva sklepa. Prvi sklep se glasi, Odbor za gospodarstvo poziva vlado, da nemudoma sprejme poseben ukrep za zagon z vladnim odlokom o zaprtih dejavnosti v panogah gostinstva, turizma, industrije srečanj in ostalih storitvenih dejavnosti. Potem je pa še drugi predlog sklepa, ki se glasi. Odbor za gospodarstvo predlaga vladi, da na podlagi opravljene analize sprejetih ukrepov pripravi nabor ustreznih pomoči, ki jih bo implementirala v primeru ponovnega zapiranja dejavnosti v prihodnosti. Predsedujoča, za uvod toliko. Se bom pa kasneje še oglasil.

Hvala lepa.

Hvala lepa predlagatelju za dopolnilno obrazložitev k zahtevi.

Predno nadaljujemo s sejo bi rada prebrala še eno pooblastilo. Mag. Alenko Bratušek nadomešča poslanec Marko Bandelli. Sedaj pa nadaljujemo se sejo. Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo? Ja, državni sekretar Simon Zajc, beseda je vaša. Izvolite.

Gospa predsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, dober večer. Dober večer tudi gostom.

Ja, turistično gospodarstvo, vključno z gostinstvom seveda je nedvomno sektor, ki ga je pandemija koronavirusa najbolj prizadela in problem je tudi, da so obeti za naprej negotovi. Po poročanju Svetovne turistične organizacije se je turistična aktivnost v mednarodnem pogledu zdaj govorim, lani zmanjšala za 80 % v primerjavi z 2019. Tudi v Evropi je to najhujša kriza v zgodovini turizma, ne le v Sloveniji. Evropa se je tako v letu 2020 soočila z 68 % upadom mednarodnim prihodom turistov v primerjavi z letom prej. Še posebej podobno kot pri nas, prestolnice so z zaprtimi nastanitvami, restavracijami, kulturnimi prizorišči in trgovinami ter odpovedanimi strokovnimi, poslovnimi dogodki utrpele močno zmanjšanje sredstev za razvoj ter izgubile visoko kvalificiran kader. Torej to, kar je bilo v predstavitvi predlagatelja povedano je problem ne samo pri nas, problem zadržanja kadra je po vsej Evropi zelo podoben. Pri nas v slovenskem turizmu smo doslej od leta 1992 naprej beležili konstantno rast, število prenočitev od takrat naprej pa do 2019 se je povečalo kar za trikrat. Posebej visoko rast pa smo beležili zadnjih pet let pred začetkom epidemije je bilo 2019 rekordno leto. V tem letu smo zabeležili 6,23 milijonov turistov in 15,78 milijonov turističnih prenočitev, od tega je bilo 75 % vseh turističnih prihodov in 72 % turističnih prenočitev ustvarjenih s strani tujih turistov. Slovenski turizem je v letu 2019 predstavljal 10 % BDP-ja, ker vem da se pojavljajo zelo različne številke, 6,8 % delež celotnega izvoza ter 32,2 % delež izvoza storitev. Zdaj prav zaradi visokega deleža tujih turističnih prenočitev ter odvisnosti od mednarodnih potovanj je Slovenija med tistimi državami, ki jih je pandemija covid zelo prizadela, še posebej ko govorimo o turističnem gospodarstvu.

Poleg tega je pri tem potrebno izpostaviti še multiplikativni učinek turizma na ostale dejavnosti, posledično tudi te dejavnosti seveda trpijo. Pandemija covid-19 je tako, kot je zdaj že zelo jasno, pa tudi začetek letošnjega leta, lansko leto zelo zaznamovala. V tem letu je slovenski turizem zabeležil prvi upad prihodkov od 2009 naprej, tako da smo lansko leto zabeležili dobre tri milijone turističnih prihodov, kar je več kot polovico manj oziroma 51 % manj kot 2019, ter nekaj več kot devet milijonov turističnih prenočitev, kar je 42 % upad v primerjavi z letom 2019. So pa domači turisti ustvarili 36,6 % vseh prenočitev, tuji pa seveda s padcem le 36,4. Na strani turističnih prenočitev s strani tujih turistov beležimo tako kar 70 % upad. Število prenočitev slovenskih turistov, pa se je glede na 2019 povečalo za 32,8 %. To pripisujemo tudi vladnim ukrepom sprejetih za pomoč gospodarstva in prebivalstvu, promocijski kampanji, ki jo je izvajala naša STO in seveda turističnim bonom. Vrednost izvoza potovanj se je v letu 2020, v primerjavi s predhodnim letom znižala in sicer za 60,7 % in je znašala 1,081 milijarde evrov. v letu 2020 je turizem v plačilni bilanci Slovenije predstavljal le 2,9 skupnega izvoza ter 15,7 izvoza storitev po podatkih Banke Slovenije. Po prvih analizah in ocenah je bil v svetu zaradi epidemije covid-19 je bilo ogroženih 20 % delovnih mest v gostinstvu in turizmu. Tudi v Sloveniji so bile podane ocene, podobne in napovedi o izgubi nekje med 15 in 30 % delovnih mest v tej panogi. V letu 2019 je bilo v gostinstvu in turizmu zaposlenih 6,5 % vseh delovnoaktivnih prebivalcev, konec lanskega leta pa 5,9, torej je opazen padec. Skupno je bilo konec meseca marca letošnjega leta na zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 82 tisoč 638 brezposelnih oseb, od tega jih je bilo iz sektorja gostinstva in turizma 9766 oseb, kar predstavlja 11,8 % delež vseh brezposelnih, s tem da bi rad izpostavil, da tudi v letu 2019 so bili brezposelnih iz tega sektorja, tako da ne moremo reči, da je na novo izgubilo delo, ne vem kako je bilo rečeno 12 tisoč ali nekaj takega. To ne drži. Tako, da skupno število brezposelnih se je v marcu 2021, glede na marec 2020 povečala za 6,1 %. Zdaj prav z namenom ohranitve delovnih mest in pomoči gospodarskim subjektom za premagovanje likvidnostnih težav ter lažji nadaljnji zagon poslovanja smo s strani našega ministrstva predlagali številne ukrepe in prilagodili že obstoječe finančne instrumente, ki jih izvajajo ali pa so jih izvajale naše izvajalske institucije. Ocenjujemo, da smo z ukrepi, ki jih je pripravila Vlada Republike Slovenije sprejel Državni zbor, uspeli ohraniti vsaj pet tisoč delovnih mest, ki so bila ogrožena zaradi pandemije covid-19, drastičnega upada mednarodnih potovanj in dolgotrajnega zaprtja gostinsko turističnih obratov. Prvotne napovedi so bile namreč v izgubi 12 tisoč do 17 tisoč delovnih mest v tej panogi. Z namenom pomoči gospodarstvu za lažji nadaljnji zagon dejavnosti ter za ohranitev delovnih mest je bilo s strani države doslej sprejetih osem paketom ukrepov pomoči v obliki interventnih zakonov, ki jih je pripravila vlada in sprejel Državni zbor. Iz tega naslova in nekaterih drugih ukrepov pomoči je sektor gostinstva in turizma prejel pomoč s strani državi v skupni višini skoraj 430 milijonov evrov, nato pa še dodatni naši javni razpisi, torej razpisi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Od tega je bilo 36,5 % zneska oziroma 157 milijonov namenjenega neposredno ohranitvi delovnih mest.

Poslovni subjekti s področja gostinstva in turizma so prav tako koristili ukrepe za premostitev težav z likvidnostjo in ostale pomoči. Ukrepi, ki so jih gospodarski subjekti s področja gostinstva in turizma so največ koristili čakanje na delo oziroma delno povračilo nadomestila plače, začasno denarno nadomestilo, potem mesečni temelji dohodek, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, subvencioniranje nekritih fiksnih stroškov podjetij, objavljena sta bila tudi dva javna poziva za kritje obratovalnih stroškov v podjetju, gostinstvu in turizmu. Prvi je bil v višini 10 milijonov, drugi pa ravnokar teče v višini 36 milijonov evrov, to gre za nepovratna sredstva. Med najbolj prepoznavnimi ukrepi za spodbujanje domače turistične potrošnje je uvedba turističnih bonov. S tem ukrepov smo uspeli domači turizem vsaj deloma zagnati in s tem pomagati ublažiti posledice predhodnega zaprtja turističnega eko sistema, podobno kot pri kar nekaj naših dobrih ukrepov, seveda se s prstom kaže, da je ukrep slab. Jaz mislim da ne, da je kjer je lahko zelo dobro pomagal, upravičenci so bili vsi prebivalci Republike Slovenije. Tisto, kjer pa se je izkazalo za težave, pa bomo reševali tudi v prihodnosti, ampak mi seveda prebivalcem ne moremo zapovedati kje naj svoj bon koristijo, tukaj se vsak odloča sam. zdaj skupna vrednost turističnih bonov je znašala skoraj 357 milijonov evrov. Do današnjega dne je bilo unovčenih dobrih 935 tisoč bonov, vrednost pa je znašala nekaj več kot 128 milijonov. Vlada Republike Slovenije je podaljšala rok zdaj za koriščenje bonov do konca letošnjega leta, s čimer bomo tudi letos pomagali spodbujati povpraševanje po turističnih nastanitvah s strani domačih turistov. A glede na to, da je slovenski turizem v veliki meri odvisen od prihodov tujih turistov, bomo seveda lahko resničnemu okrevanju govorili šele takrat, ko se bo ponovno zagnal mednarodni promet in ko se bodo sprostili omejitveni ukrepi. Da bi čim prej prišli do te točke je seveda potrebno iskati rešitve na širši, globalni, tudi evropski ravni, predvsem zagotavljanju nadzora za varen prehod med državami. Tako, da naše ministrstvo podpira predloge evropske komisije za digitalnem potrdilu s katerim bi se nadzorovano sprostilo gibanje preko državnih meja, znotraj prostora Evropske unije, ki bi zagotavljalo varovanje javnega zdravja. Seveda ob vseh tistih varovalkah, da ne pride do diskriminacije in tako naprej. Do takrat pa moramo seveda turistični sektor pri nas ohraniti pri življenju, ohraniti moramo delovna mesta. Kot pomoč podjetjem za reševanje težav z likvidnostjo so naše izvajalske institucije ponujale ugodna posojila in državna poroštva, prav tako so bili razpisani moratoriji na plačevanje posojil. Pri tem bi izpostavil posojilni sklad za turizem pri SID banki. Tam je šlo za 160 milijonov. Ta je že zaključen. Namenjen je bil investicijam v turizem in tudi za obratna sredstva, potem slovenski podjetniški sklad, pa v tem trenutku, to je pa še odprto nudi malim in srednje velikim podjetjem brezobrestne kredite z moratorjem do dveh let. Tukaj bodo vključene tudi turistične agencije seveda za namen poplačila dolgov, ki jih imajo do svojih strank.

Izpostaviti velja tudi javni razpis v višini petih milijonov, ki smo ga objavili v okviru državnih subvencij za ponovno vzpostavitev letalskih povezav s Slovenijo, saj vemo, da moramo zagotoviti in pritegniti čim več tujih turistov, ki pa seveda prihajajo k nam ne le z avtomobilov, ampak tudi preko letalskih povezav. Naše ministrstvo sodeluje tudi pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki se bo financiralo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je eden izmed sklopov tudi turizem in kultura. V okviru tega mehanizma je za vlaganje v nastanitvene kapacitete višje dodane vrednosti predvidenih 70 milijonov evrov in 10 milijonov za javno turistično infrastrukturo. To je ta nepovratni del, potem pa na to dodamo še 50 milijonov povratnih sredstev. V okviru mehanizma REACT-EU je predvidenih pa 70 milijonov za vlaganje v turistične nastanitve in pa preoblikovanje gorskih celoletne turistične destinacije. V omenjenih dokumentih je poudarek na oblikovanju zelene turistične ponudbe in pa digitalizacije v turizmu. Prav tako bo ob vseh investicijah pozornost namenjena tudi dvigu kompetenc zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Prvi javni razpis iz tega naslova bo že letos, ostali prihodnje leto. Mi smo zdaj v fazi izvajanja evalvacije rezultatov, strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Ta bo potekala do konca tega meseca, hkrati pa smo že objavili tudi mednarodni javni razpis za izbor izvajalca za pripravo nove turistične strategije, ki bo veljala v skladu z zakonom o spodbujanju razvoja turizma naslednjih sedem let. Ta strategija bo morala dati tudi odgovore, ki so povezani na post covid situacijo. Gostinski lokali in pa nastanitvene kapacitete so bili v času epidemije covid-19, če govorimo za vse tri valove zaprti skupno skoraj oziroma okrog osem mesecev. Zdaj v to številko smo zajeli tudi tiste dneve, ko je dovoljeno upravljanje gostinskih storitev le na terasah in pa vrtovih. Glede ponovnega odpiranja gostinskih lokalov in nastanitvenih kapacitet smo v dogovorih z Ministrstvom za zdravje in NIJZ.

Zdaj poteka na Brdu seja, jaz upam, da do konca naše seje da bom lahko že kakšno zelo obetavno novico še javil. Tako smo dne, 19. aprila, se je ponovno pričela strežba na terasah in vrtovih gostinskih lokalov. Jaz upam, da bo kmalu to po celi Sloveniji. Zdaj v večini evropskih držav so še vedno v veljavi ukrepi za boj proti okužbam s koronavirusom in so zelo podobni našim ali pa identični. Države z boljšo epidemiološko sliko pričenjajo s postopnim sproščanjem, enako počnemo tudi v Sloveniji, druge podaljšujejo zaprtje lokalov ali pa uvajajo nove regionalne omejitve. No, mi sodimo zdaj med tiste države, ki v glavnem sproščamo samo še. Ponekod so nastanitvene kapacitete zaprte, drugod bi lahko obratovale, pa so zaprte zaradi drugih omejitev ali pa upada mednarodnih potovanj. Večina držav nudi državno pomoč gostinstvu in turizmu v različnih oblikah, še posebej tiste države, v katerih je turizem med pomembnejšimi gospodarskimi panogami. Prav tako države z različnimi aktivnostmi skrbijo oziroma skušajo zadržati domače turiste, na tujih trgih se oglašujejo slogani, ki zagotavljajo varno preživljanje prostega časa pri njih in tudi Slovenija izvaja podobne ukrepe, tudi mi se oglašujemo v teh naših bližnjih državah, tudi mi izvajamo ukrepe, ne samo promocijske, zato da bi domači turisti ostali oziroma preživljali svoje dopuste pri nas, ampak smo šli še korak dlje kot marsikatera druga država. Vse predloge, ki smo jih drugače prejeli s strani turističnega gospodarstva smo mi potem uvrščali v naše predloge, ko smo se medresorsko usklajevali za PKP zakone.

Zdaj vsi naši predlogi niso bili umeščeni v te zakone oziroma usklajeni, ampak zelo veliko njih pa ja. V tem trenutku je v medresorskem usklajevanju nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu. V tem zakonu bomo naslovili še tiste, dajmo temu reči slepe pege. To je ta del za turizem, potem drugi del tega zakona pa je namenjen gospodarstvu na splošno, to je pa tisto, kar je tudi predlagatelj želel v enem od svojih sklepov, da se pogleda kaj so tisti ukrepi, ki bi bili primerni tudi za morebitno ponovno takšno situacijo, kot jo imamo sedaj v drugi polovici leta in v tem delu bomo nastavili ukrepe za to, da če pridemo do epidemije, da že veljajo, da so že uzakonjeni in se potem samo sprožijo. Tako, da damo na ta način dodatno predvidljivost in varnost, tukaj zdaj govorim o vseh gospodarskih subjektih, dodatno pa seveda turizmu in pa gostinstvu.

Zdaj, če grem na kratko nekatere ukrepe, ki smo jih pripravljali in usklajevali seveda tudi s predstavniki turističnega gospodarstva so za prihodno polovico bi tako podaljšal ukrep mesečnega temeljnega dohodka, s tem da je tukaj še nek dodatek in sicer za tiste samostojne podjetnike oziroma samozaposlene, ki jim je promet upadel več, kot 50 % pa do 70 se jim doda 150 evrov, za tiste ki jim je upadel nad 70 pa se jim doda 400 evrov, tako da je potem za njih mesečni temeljni dohodek 1500 evrov. Tukaj so predvsem tisti, ki delujejo na področju turizma, dogodkov in je prav, da se jim dodatno pomaga. Potem se podaljšuje ukrep nadomestila za karanteno oziroma višjo silo za samozaposlene, uvajamo, predlagamo tudi delno povračilo nekritih fiksnih stroškov prizadetih gospodarskim subjektom tudi v drugi polovici leta, s tem da se kapico na zaposlenega predlaga, da se jo umakne. Še vedno pa je razlika seveda v kakšni meri se bo malim in srednje velikim podjetjem in pa velikim podjetjem povračalo, ampak to od nas zahteva začasni okvir Evropske unije in tudi ta vstopni prag 20 % je zahteven s strani Evropske unije, tako da tukaj nimamo prostih rok. Je seveda nek smisel, da se pomaga tistim, ki trpijo in jim je promet upadel zaradi korone. Potem predlagali bomo seveda / nerazumljivo/ čakanja na delo tudi v drugi polovici, ta ukrep bo zavladal seveda če pridemo v epidemijo in pa enkratni dodatek za turizem, tukaj bomo pa pokrivali vstopni prag bo ponovno 10 % padec mora vsaj biti, potem pa pokrijemo, bo država pokrila 10 % tega padca. Za ta denarno težek ukrep je predvidenih 150 milijonov. Za industrijo srečanj je predlagan ukrep in sicer za to, da bodo lahko začeli z načrtovanjem dogodkov v drugi polovici letošnjega leta in v letu 2022 bo država v primeru, da se potem takšen dogodek na more izvesti zaradi raznih odlokov, ki jih mora vlada za zamejitev širjenja virusa sprejeti, da se takšen dogodek ne bi mogel izvesti ali pa da bi se izvedel za več kot 50 % manjši obliki, potem bo država pokrila na tiste stroške, ki so do tega trenutka nastali. Na ta način želimo spodbuditi in oživiti dogajanje tudi v tej industriji. In pa potem bo še predlagana opustitev plačila poročila za vodo, tukaj pa govorimo predvsem o termaših. Zdaj mi se zavedamo, da turizem po tej pandemiji koronavirusa ne bo enak, ne bo tak, kot smo ga poznali pred krizo saj v tistih začetnih letih, ampak na to moramo seveda gledati kot na priložnost za nas, kot Slovenijo. Mi imamo neko prednost, smo že do zdaj želeli in bili zelena, varna in trajnostna turistična destinacija, to nam bo zdaj seveda pomagalo. Ampak nakupno vedenje turistov, njihove vrednote po pandemiji se bodo nekoliko spremenile, torej zelo pomembno bo tudi, da je dober zdravstveni sistem, da vedo, da če bo šlo kaj narobe, da bo za njih poskrbljeno, poleg seveda tega, da je na voljo veliko produktov, kot je avtoturizem, ta butični, ne masovni turizem. Slovenija si je v zadnjih letih prizadevala, da bi se uveljavila kot varna, zelena in trajnostna destinacija za individualna doživetja, še pomembna je, kot do sedaj pa bo zagotavljanje varnosti in pa zdravja na potovanjih, ampak kot sem rekel, temu smo mi dajali pomen že pred epidemijo in na tem področju dosegli kar visoke zdravstvene in higienske protokole. To potrjuje seveda tudi znak Safe travels, svetovnega, potovalnega in turističnega sveta, ki ga je Slovenija letos pridobila med prvimi državami na svetu, ter se kot turistična destinacija v svetu promovira s sloganom green and safe. Zdaj, jaz si seveda želim, da bi lahko turistično gospodarstvo čim prej in s čim manj omejitvami zagnali. Kot sem že do zdaj vedno povedal je to odvisno v čisti osnovi od vsakega od nas koliko smo se pripravljeni držati ukrepov za preprečevanje širjenja in potem ko številke gredo dol, se seveda to ponovno zaganja in odpira. Jaz upam da bomo, kot sem povedal v uvodu, do konca te seje že lahko prebrali kakšne bodo spremembe sprejete glede omejevanja gostinske dejavnosti in pa tudi nastanitvene dejavnosti v Sloveniji od tega tedna naprej. Toliko pa za enkrat. Kratek uvod.

Hvala.

Hvala lepa državnemu sekretarju Simonu Zajcu za predstavitev stališča Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Sedaj pa besedo predajam ostalim vabljenim. Prosim, da se z imenom in priimkom predstavite ter navedete institucije iz katere prihajate. Kdo želi prvi besedo? Izvolite.

Dober večer. Spoštovana predsedujoča, cenjeni poslanci, državni sekretar. Moje ime je Iztok Bricl, sem direktor Gospodarskega razstavišča in pa obenem tudi predsednik zbornice, industrije sejmov in pa srečanj.

Mi smo naši zbornico ustanovil pred dobrim mesecem dni, predvsem zaradi pereče situacije kateri smo ji priča že 14 mesecev. Naši člani so od sejmarjev, pa do postavljalcev oprem, organizatorji dogodkov, agencije. Skupaj nas je v bistvu preko 60 podjetij že, imamo pa preko 100 milijonov evrov realizacije. Kot je že omenil državni sekretar, naša dejavnost stoji od 8. marca lansko leto, ko je bila razglašena epidemija, kar je skupaj že 14 mesecev. Nenazadnje v bistvu smo bili prvi, ki smo morali zapreti vrata, da tako rečem in bomo tudi zadnji, ki jo bomo odprli. In topogledno nas je covid izjemno, izjemno prizadel. Če malo pogledamo doslej sprejete ukrepe Vlade Republike Slovenije ti predvsem rešujejo zaposlene, predvsem z ukrepi na čakanju na delo doma in pa skrajšan delovni čas, ne rešujejo pa podjetja. In jaz se bojim, da glede na to, da ne rešujemo podjetja, da zaposleni, ki trenutno so še, da tako rečem umetno zaposleni, se ne bodo imeli kam vrniti, če bodo ta naša podjetja propadla. Imamo tudi primerjalne analize in sicer med vsemi evropskimi državami je Slovenija ena izmed redkih, ki za to našo dejavnost ni pripravila res posebnih ukrepov. Edino kar smo bili deležni je, da smo koristili ukrepe čakanja na delo doma in pa skrajšan delovni čas in pa delno, jaz temu rečem minimalno pokritje fiksnih stroškov, ki so jih koristila samo nekatera podjetja. Na primeru Gospodarskega razstavišča vam lahko povem, da pri nas je refundacija teh stroškov znašala samo 30 %, preostalih 70 % je moralo pokriti podjetje samo, kljub temu, da ne delujemo že 14 mesecev. Moram reči, da že od začetka marca oziroma aprila lanskega leta naslavljamo na Vlado Republike Slovenije predloge ukrepov za pomoči, ampak jih žal nismo bili uslišani. Naš zadnji predlog je romal na predsednika vlade in sicer 1. aprila, še isti dan v bistvu so nas preusmerili na Ministrstvo za gospodarstvo in zdaj čakamo s strani Ministrstva za gospodarstvo povabilo na sestanek, kjer bi lahko detajlno predlagali naše ukrepe. Naše ukrepe sem pa povzel v treh skupinah. In sicer prva skupina so ukrepi za sanacijo podjetij, drugi ukrep so tako imenovani zakonski ukrepi in tretji ukrep so garancijski ukrepi. Jaz bi si vzel še toliko časa v bistvu, da bi na hitro pojasnil kaj je vsebina teh ukrepov in sicer ukrep za sanacijo podjetij, prvi ukrep, ki ga predlagamo je podaljšanje čakanja na delo doma in sicer do 30. junija z možnostjo podaljšanja celo do 30. septembra, sofinanciranje skrajšanega delovnega časa do 30. junija in podaljšanje tudi do 30. septembra. Delno je že okoli tega govoril državni sekretar gospod Zajc, da bo spravljeno skozi interventni zakon, da tako rečem.

Potem podjetja, ki so na robu preživetja v bistvu nimajo za izplačilo regresa. Predlagamo, da izplača minimalni regres v znesku 1024 evrov, ki ga krije država oziroma vlada in pa dva zelo pomembna ukrepa, ki se pa nanašata na naša podjetja, ker v bistvu vsa naša podjetja, ki so člani zbornice industrije sejmov in srečanj imajo preko 70 % izpad prometa. In prvi ukrep bi bil tukaj in sicer enkratna pomoč vsem podjetjem, ki beležijo nad 70 % izpad prometa marca lansko leto, glede na marec 2019 in sicer, da bi bila pomoč v višini 15 % prometa v letu 2019, ta pomoč pa ne bi znašala več kot 300 tisoč evrov. In pa drugi ukrep, ki se nanaša na kritje fiksnih stroškov. Enako za ta podjetja, ki imajo izpad več kot 70 %, obdobje marec lansko leto glede na leto 2019 se pri tem upošteva faktor 2,4, zdaj smo se pogovarjali o faktorju 2,2 in ob tem, da se kapica ukine. To kar sem slišal od državnega sekretarja, da se bo kapica na zaposlenega ukinjala pozdravljamo. Do zdaj je poznano, da za zadnji kvartal lanskega leta in prvi kvartal letos je ta kapica znašala dva tisoč evrov. Če mogoče na hitro preletim zagonske ukrepe. To je pomoč podjetjem, ki organizirajo sejme, da jim država nameni 35 evrov na vsakega razstavljalca refundacije razstavnega prostora, potem zelo pomembno je to, da mi tudi organiziramo kongrese, kjer bi država enako lahko subvencionirala 25 evrov na vsakega udeleženca kongresov in pa pomoč nenazadnje tudi organizatorjem koncertov. Organizatorji koncertov so tudi naši člani, vemo da koncertov ni nobenih, tukaj bi lahko tudi država šla naproti v bistvu z refundacijo, v bistvu do deset evrov na vsakega udeleženca, ki bi kupil karto. Tretji, zadnji ukrep so bili pa tako imenovani garancijski ukrepi. O tem je že govoril malo gospod državni sekretar. Mi predlagamo za vsak dogodek, ko bomo začeli delati v bistvu, da nam država, če bi ga morali stornirati v bistvu, pa imamo že stroške z njim, da nam država ne to, kar je zdaj v predlogu refundira 80 %, ampak da pride do refundacije vseh 100 %. In končno sem si tukaj pribeležil je to, da dajmo že odpret našo dejavnost sejmov in pa srečanj. Nenazadnje v bistvu mi vsi darujemo v celoti s priporočili NIJZ-a, z njimi smo uskladili že vse genske standarde, do vključno varnostne razdalje ni nobenega razloga, da ne bi odprli naše dejavnosti. Vemo, da so veliki trgovski centri odprti, pa je tam večje število že ljudi, kot bo na naših dogodkih.

Toliko za začetek, pa hvala za besedo.

Hvala lepa mag. Iztok Bricl za vaše stališče. Vas moram opozoriti, da besedo imate samo zdaj, kasneje besede gostje, vabljeni nimajo. Naslednji želi besedo? Prosim, če se izklopite. Hvala.

Dober večer. Pozdravljani. Gospa predsedujoča, državni sekretar, poslanke in poslanci.

Sem si zapomnil glede te besede, tako da bom probal zdaj vse povedati in to na hitro, da ne zadržujem preveč. Prihajam iz turistično gostinske zbornice, bi pa takoj že upravičil tudi gospoda Blaža Cvara iz sekcije iz gostinstvo pri obrtno podjetniški zbornici, ker je žal zadržan in ni mogel termina prestaviti, mislim pa da to vseeno ne bo vplival na to kar bomo povedali, zato ker je prvo sporočilo to, da vseeno je ta kriza prinesla tudi nekaj pozitivnega in to izjemno, izjemno tesno sodelovanje vseh nas združenj v turizmu. Med seboj zbiramo informacije iz terena, potem usklajujemo predloge, predlagamo, komuniciramo z ministrstvom in ostalimi ministrstvi. Mislim, da nas je zdaj že 17 podpisnikov, raznoraznih združenj in nekako skušamo zagotoviti nek glas turizma in s tem tudi odločevalcem pomagati pri odločitvam. Mislimo, da je bolje da dobijo en predlog, kakor da jih dobijo 15 ali pa 20. Zdaj jaz bi tako rekel. Ne bom ponavljal vsega, nima smisla, ker je bilo zelo dobro predstavljeno kakšna je situacija v turizmu. Zdaj državna pomoč absolutno je bila in je bila v glavnem zelo dobra in pravočasna. Problem je pa v tem, ker je globina zame krize taka, da te obstoječi ukrepi enostavno niso dovolj, zato pozdravljamo seveda tudi napovedano sprejetje interventnega zakona v turizmu, ki smo tudi zelo intenzivno sodelovali skupaj z preostalimi združenji in seveda pristojnim ministrstvom in računamo, da bo ta ukrep oziroma ta zakon nudil to potrebno dodatno pomoč podjetjem pri preživetju te krize. Zdaj ključno se nam zdi, da so ti glavni ukrepi, ki so že v veljavi, se pravi čakanje na delo, skrajšan delovni čas in pa sofinanciranje fiksnih stroškov, da se podaljšajo do konca leta. To pa zato, ker je pričakovano okrevanje panoge postopno in bo trajalo očitno kar nekaj časa, da se vrnemo na visoke številke iz prejšnjih let. Pa tudi napovedi evropskega turističnega združenja s katerimi tudi zelo tesno sodelujemo, tudi na nivoju Evropske unije predlagajo podaljševanje teh ukrepov do konca leta. Naslednja s tvar, ki bi jo poudaril je pa tudi to, tukaj dobivamo zelo veliko klicev in majlov naših članov, da je moratorije za plačilo finančnih obveznosti podjetij nujno potrebno podaljšati, ker enostavno pri tako dolgem času ne obratovanja in ne zagotavljanja prihodkov enostavno nimajo od kod vzeti sredstev. Vezano na Evropsko komisijo je pa tudi začasni okvir. Mislim, da je sekretar Zajc prej tudi omenjal. Konec januarja je Evropska komisija že dvignila dovoljene limite državne pomoči, vendar je kriza tako globoka, da naša največja podjetja, zdaj počasi bodo že te povišanega pregove pomoči je ključno za njihovo preživetje, da se skuša v komunikaciji z komisijo doseči ponoven dvig teh limitov. To mi tudi na liniji / nerazumljivo/ istočasno direktno tudi poskušamo doseči.

Zdaj, kar se tiče interventnega zakona, jaz pozdravljam tudi stališče državnega sekretarja, da bomo ponovno sodelovali pri pregledu / nerazumljivo/ ali pa predlaganega zakona. Zdaj, to kar bi mogoče že na tem mestu poudaril je to, da je treba zelo paziti, da bodo kot prejemniki ukrepov, zlasti enkratnega dodatka za turizem dejansko vključene vse SKD dejavnosti v turizmu. Zdaj se je na raznoraznih razpisih dogajalo, da je bila kakšna dejavnost tudi izpuščena, bodisi žičničarji, bodisi igralniška dejavnost, rent a car-ji ali kdo drug. Bi rekel turizem je zelo heterogena panoga in zaradi tega je treba paziti, da so dejansko vsi zajeti, to se mi zdi izjemno pomembno poudariti. Kar se tiče sploh financiranja fiksnih stroškov. Zdaj glede na dolgotrajnost krize, kot smo tudi predlagali je potrebno poskrbeti tudi to, da se v obdobje upravičenosti financiranja vključi tudi lansko leto. Prva zapora spomladi in pa potem tudi za določene segmente tudi ostalem delu leta. Turistične bone, tako kot je bilo rečeno v osnovi je seveda dober ukrep in je določenim destinacijam in podjetjem izrazito pomagal, določenim pa prav nič. Zaradi tega smo mi predlagali izdajo novih bonov z razširjeno možnostjo uporabe, torej tudi izven nastanitvenih kapacitet. Kar se tiče regresa pa to tudi pozdravljamo in mislimo, da je potrebno nujno ga sofinancirati, ker podjetja enostavno nimajo sredstev, ne zdaj, niti jeseni jih ne bodo imeli določena. Kar se tiče odpiranja kapacitet. Ja, tudi mi zdaj z nestrpnostjo čakamo, če bo danes kaj novic. Kar se tega tiče, mi smo predlagali že kar nekaj časa nazaj prioritetno odpiranje kapacitet, kjer je lažje zagotavljati varno poslovanje in bivanje tako gostov, kot zaposlenih. Tukaj mogoče kot primer tudi kemper recimo navaja kot del turizma, kjer poteka v glavnem na prostem in potem tudi še manjše kapacitete seveda prioritetno, ostale pa čim prej. Zaradi tega, ker je zelo pomembno, da se zagotovi to, da bodo podjetja poslovala v glavni sezoni, glavni poletni sezoni. Slovenija je, tako kot večina evropskih držav izrazito sezonska, kar pomeni, da nekje od maja do oktobra se realizira tam cirka 70, 75 % posla in je zelo pomembno, da je poslovanje v tej glavni sezoni odprto in neprekinjeno, brez kakšnih zapiranj morebitnih, ker je škoda še toliko večja v sezoni, tako da upamo, da bo temu tako. Pa tudi nekaj je treba vedeti. Tudi, ko se formalno lahko odprejo kapacitete, seveda ne pomeni, da ne bodo takoj polne. Pač nekaj časa je potrebno pri določenih dejavnostih, kot je gospod Bricl tudi prej govoril, pa bo verjetno gospod Kovačič potem tudi še povzel, se je rezervacija dogajal na izrazito dolg rok, praktično so zelo redki segmenti turizma, ki takoj začnejo v polni meri lahko delovati, zato je treba res pohiteti z odpiranjem, da se do sezone nekako zagotovi polno poslovanje kapacitet, ki bo omogočalo preživetje podjetjem. Včasih so tudi higienska priporočila NIJZ-a zelo neživljenjska. To opozarjajo zlasti gostinci trenutno, te razdalje med mizami tri metre, številnim manjšim ponudnikom onemogočajo neko normalno poslovanje. To naslavljamo tudi na NIJZ predloge. In pa to, glede na to, se strinam z gospodom Zajcem, mednarodni turizem je izjemno pomemben ali pa odločilen, tako da je treba tudi čim prej mislim, da postaviti neke jasne pogoje za prehajanje mej. To digitalno potrdilo, zeleno seveda se nam zdi v redu, ampak čim prej je treba jasne pogoje postaviti.

Če pa sklenem, da ne bom predolg. Smo pa še dve pobudi dali, pa zaenkrat še neuspešno. Eno je, da se zaradi zagotavljanja večje varnosti in večje konkurenčnosti zagotovi, tako kot delajo zdaj v teh dneh pa tednih Hrvati recimo, da se prioritetno cepi zaposlene v turizmu in pa kot predlog, nekako bi rekel omogočanja boljše pozicije podjetij, tudi znižanje DDV-ja v turizmu in pa davka od posebnih iger na srečo v igralništvu, ki bi na kratek rok tudi prinesel določena dodatna sredstva podjetje. Toliko. Zdaj še to mogoče, da mi kot zbornica seveda skušamo zastopati in predlagati neke skupne imenovalce različnih segmentov turizma, seveda pa določeni segmenti potem še samostojno naslavljajo predloge, ki so seveda specifični za ta segment. Mi pa kot rečeno neke skupne zadeve skušamo predlagati in te ukrepi, ki so zelo pomembni, kot sem že prej omenil od čakanja na delo do financiranja fiksnih stroškov in tako naprej so te, ki jih večina segmentov lahko s pridom uporablja. Tako, da zahvala tudi pristojnemu ministrstvu za sodelovanje in vso pomoč do sedaj in verjamem, da bomo našli skupen jezik tudi glede dodatne pomoči in odpiranja kapacitet.

Hvala.

Hvala lepa.

Predno nadaljujemo bi za magnetogram rada povedala, da je stališče turistično gostinske zbornice Slovenije podal Fedja Pobegajlo. Sedaj pa predajam besedo gospodu Mihu Kovačiču. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala. Moje ime je Miha Kovačič, sem uradni predstavnik iniciativnega odbora industrije srečanj.

Najprej zahvala, da ste nas povabili, predsedujoča. Spoštovani državni sekretar gospod Zajc in vsi navzoči poslanci seje Odbora za gospodarstvo. Jaz bi se tudi zahvalil se gospodu Pauliču, pobudniku, predvsem to, kar se mi že od samega začetka trudimo. Mi smo del gospodarstva. Se pravi vse prihodke moramo ustvariti sami, da lahko preživimo. To je normalno. Jaz sem rojen več generacij in uživam v tej dejavnosti, da smo se razumel. Ampak treba je ločiti med podjetji, ki delajo in podjetji, ki ne morejo ali pa ne smejo delati. To je bistvena razlika in do zdaj so bili ukrepi združeni. Seveda smo te ukrepe maksimalno izkoristili, drugače teh podjetij ne bi bilo več, ampak podjetja, ki imajo 70, 80, 90 % izpad, se ne morejo tretirati podjetja enako ki delajo in imajo 30 % izpad. Mi pa nočemo pomoči, mi hočemo delati, ampak mi zaradi tega, ker država, vlada odločile, da bo zajezila epidemijo, smo se mi mogli ustaviti in smo se ustavili lani 12. marca. In tako, kot je gospod Bricl povedal, mi smo že 14 mesecev ne smemo delati. Zdaj si pa zamislite da 14 mesecev ne ustvarjaš prihodkov, da tudi če ustvariš 20 % prihodkov, pa tudi če dobiš subvencijo, tako kot je gospod Bricl povedal, še fiksnih stroškov ne pokrivaš ali je to majhno podjetje ali pa je veliko podjetje. Seveda če ima večje podjetje v primerjavi s sejmišč imajo še toliko večje fiksne stroške, tako da tukaj je ta bistveni izziv, da se razume. Poleg tega je pa turizem za Slovenijo od boga poslan. Tovarna, poglejte kaj se dogaja zdaj s tovarnami v Sloveniji. Par tisoč delovnih mest se je črtalo, zaradi tega ker grejo na jug, ker so nižji stroški. Turizem ne bo šel na jug, ker je to naša danost. In Slovenija, kot je gospod Zajc lepo povedal strmo raste vsa leta. In v postkorenskem času bo še bolj raslo, če ga bomo znali upravljati. Mi ga znamo, jaz sem četrta generacija v turizmu. Mi drugače ne znamo. To je zelo naporen poklic, to je slabo plačan poklic. Samo, če je to del tebe, s tem živiš, uživaš v tem in sploh ni problem. Mi znamo in hočemo delati. In če je ta dejavnost ustvarila več milijard in lani je bila več kot milijard oziroma dve milijarde izpada, kakšen je to izpad za državo. In če ta podjetja ne ustvarjajo prihodkov, 50, 70, 80 % več kot eno leto, pa saj ne morejo oni biti, ko bo konec epidemije v polnem startu. In če se jim tukaj pomaga z enimi odstotki jim ne pomaga preživeti. Če pa bodo že preživetja bodo pa večino ljudi odpustila. In če ljudje odpustijo in gredo v druga gospodarstva ne bodo nazaj prišli, ker so drugje boljše plačana delovna mesta. Pomeni, da turizem, ki je ustvaril toliko in toliko BDP-ja ga ne bo več nikoli ustvaril, se bo prepolovil. In to je najbolj kvaliteten turizem, gospodarska panoga, ker ima toliko multiplikativnih učinkov. Tukaj zaslužijo tisti, ki vodo prodajajo. Zakaj je pivovarna manj piva prodala? Zaradi tega ker je manj turizma. Zakaj una gospa, ki solato prodaja, manj solate prodala? Zaradi tega, ker ni turistov. Slovenski turistični boni so zelo pomagali. Tako, kot ste rekli, žal ne vsem.

Ljubljanski hotelirji so zaradi klasičnih turistov in zaradi poslovnih prazni. In pri takem 80 % izpadu te ne morete in če se ta panogi ne bo našla konkretna pomoč, jo ne bo v takem obsegu, da se ne bo nikoli več pobrala. Mednarodna raziskava govori, da industrija srečanj, Oxford economics je to naredil analizo iz Velike Britanije, da bo recovery, se pravi, se opravičujem, okrevanje dejavnosti trajalo vsaj tri do štiri leta. Se pravi, interventni zakon, ki se trenutno pripravlja in smo bili aktivni in smo zelo glasni, da se sprejme, jaz apeliram, prosim vas poslance, da ga sprejmete. In tukaj so ukrepi, ki so podaljšani do konca leta. Za nas je to minimum. Zdaj pa zakaj? Če bo vlada sprejela danes, da se lahko v ponedeljek odprejo hoteli, če se odločijo določeni družinski hoteli z desetimi sobami, ker za več ne moreš, da odprejo, oni ne bodo imeli nič gostov v ponedeljek, tudi čez en teden ne. Nič ne bodo imeli. Če bodo imeli pa dva gosta, imajo pa več stroškov kot prihodkov, ker hotel je profitabilen, ko ima 50, 60 % zasedenost. Lani noben hotel tega ni dosegel, razen par izjem zaradi bonov. In slovenski turizem, ki ustvari tako visok BDP živi od mednarodnega turizma. Lani je reševal slovenski turizem. Gospod Zajc je lepo povedal in jih je bilo toliko več, ampak še zmeraj je bil izpad slovenskega turizma 58 %. Pomeni, da če ne bo tujih gostov, se pravi, če ne bo teh zelenih potnih listov, pa če ne bo letalskih povezav, pa če ne bo primernega marketinga, bo to okrevanje še toliko daljše. Zato je ta, se pravi sprejem interventnega zakona nujen, da bo sploh dejavnost preživela, potem bo pa ta okrevanje žal trajalo več let. Ni to en, kot je bilo povedano, to ni samo v Sloveniji, to je tudi v tujini v Franciji, Nemčiji. In če v Sloveniji ustvarja turizem tak visok BDP in vidimo, da je trajnosten in multiplikativne učinke, ki jih ima nedvomno, potem apeliram na vas poslance, da pomagate tej dejavnosti. Ona si bo sama pomagala, ona noče pomoči, ona hoče delati, samo trenutno ona je družbeno odgovorna in ne dela, zato da gospodarstvo lahko ustvarja. In direktorica UMER-ja je lepo povedala pred dnevi, da se je klasično izvozno gospodarstvo že vrnilo na številke 2019, zaradi tega, ker delajo na polno. Okužbe v tovarnah so, se jih tolerira, zato da Slovenija funkcionira, turizem je pa zaprt, industrija srečanj zaprta. Se pravi, dajte prosim to nujno potrebno pomoč, da bo lahko pomagalo, da se ne bo izvajalo dogodkov.

Še en podatek, ki je zaskrbljujoč. V strokovne šole za turizem in gostinstvo je katastrofalen vpis. Že tako je bil prej problem pomanjkanja kadra, če bo manjši vpis, potem bo še težje, kar pomeni, da je interes za to panogo nižji. Ravno zaradi tega, logično, če se ne kaže enih pozitivnih stvari, zato je ključno, da v Državnem zboru sprejete ukrepe, da boste pomagala tej dejavnosti, drugače bo država Slovenija v BDP-ju, se pravi v javnih prihodkih beležila izpade, ki jih ne bo mogla, ne v naslednjih letih, nikoli več jih ne bo mogla / nerazumljivo/. In še zadnji stavek. Jaz se ukvarjam z industrijo srečanj. Se pravi govorimo o vseh vrstah dogodkov, pa najbolj slastni so veliki mednarodni kongresi. Ko pride v Slovenijo, konkretno v Ljubljano s kongres s tisoč udeleženci iz celega sveta. Slovencev je mogoče 50. Tak kongres v treh dneh pusti v Ljubljani in Sloveniji pet milijonov evrov. To je ena tovarna. Pridejo, pustijo pet milijonov in grejo. Ljubljana, mi smo delali deset let na tem, to gospod Bricl lahko potrdi, Ljubljana je imela 20, 21 rekorde, 2019 je bila najboljša sezona kongresov v zgodovini Slovenije. 2020 je bila spet, 21, 22, rekordi, vprašajte zdaj, nula, nula. In te kongresi niso odpovedani, ampak prestavljeni. Ampak če ne bodo gospodarstva preživela, bodo šli v tujino in nikoli več prišli. Govorimo o kuri, ki nosi zlata jajca, dajte ji pomagati, ker drugače tudi kure ne bo več.

Hvala lepa.