Članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 26. sejo Odbora za pravosodje.

Ob začetku seje vas prosim, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitne maske.

Prav tako vas prosim, da preverite tudi, ali imate s seboj svoje prenosne identifikacijske kartice za glasovanje.

Ker k predlogu dnevnega reda seje nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Ob tem vas želim spomniti, da nas po koncu te seje čaka še 31. nujna seja Odbora za pravosodje, zasedanje pa lahko traja le do 22. ure; če pa ne bi seje končali danes, bomo nadaljevali jutri ob 20. uri.

Želite besedo za proceduralno? (Da.)

Izvolite. Besedo ima Tina Heferle.

Hvala lepa, predsednik.

Lep pozdrav vsem skupaj!

V imenu Poslanske skupine LMŠ na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora napovedujem pri 1. in 2. točki današnje seje obstrukcijo. Kot sem danes že enkrat pojasnila, bom še enkrat pojasnila razloge za obstrukcijo, ki so predstavljeni na popolnoma plastičnem primeru. Namreč, Poslanska skupina LMŠ ima v tem odboru dva člana, prav tako ima dva člana Poslanska skupina SMC, vendar s to razliko, da imamo v Poslanski skupini LMŠ 14 poslancev, v Poslanski skupini SMC pa imajo samo 5 poslancev. Torej, glas kolegice Udovč in kolega Verbiča je več kot dvakrat več vreden kot moj glas ali glas kolega Medveda. In s tem v resnici rušite temelje demokracije, kjer bi morali biti vsi poslanci enakovredni. Zakaj smo priče tovrstnih nesorazmerjem. Razlog je v tem, da koalicija skupaj s podporo Desusa in SNS ter dveh poslancev narodnih manjšin Nepovezanim poslancem, ki tvorijo poslansko skupino štirih poslancev, namerno odreka članstvo v delovnih telesih. In vsi se zavedamo, da obravnava zakona, ki se opravi na delovnem telesu v okviru drugega branja, je ena izmed ključnih faz zakonodajnega postopka in vi, spoštovani gospe in gospodje, tem poslancem onemogočate izvajanje njihove polnopravne funkcije, čeprav so bili izvoljeni na popolnoma enak demokratičen način, tako kot vi. S tem ustvarjate degradacijo demokratično izvoljenih poslancev, ustvarjate drugorazredne poslance in ustvarjate neko navidezno demokracijo. To je samo neko vaše nadaljevanje agende, kjer si podrejate vse družbene podsisteme. Poznamo primer STA, poznamo primer tožilcev in zdaj, očitno, smo priče še uzurpaciji zakonodajne veje oblasti. Žalosti nas, da do sedaj nobeno izmed demokratičnih orodij ni bilo upoštevano ali pa uspešno do te mere, da bi se ta položaj, to nesorazmerje v delovnih telesih uredilo, kar terja nek demokratičen standard države. Ampak ne bomo odnehali, še vedno vam bomo nastavljali ogledalo, še vedno bomo opozarjali na to. Vsekakor tudi danes na tem odboru ne želimo biti del zgodbe, kjer se poslancem, ki rečejo »ne« Janševi politiki, maši usta, preprečuje sodelovanje v delovnih telesih. Na takšen nedemokratičen način vašega vladanja, spoštovana koalicija, s podporo zunanjih partnerjev, ne bomo pristali v LMŠ.

Zato danes, kot rečeno, pri teh dveh točkah napovedujemo obstrukcijo.

Hvala, predsednik.

Hvala tudi vam.

Želi morda še kdo besedo? (Da.)

Maša Kociper, izvolite.

Tudi v Poslanski skupini SAB smo ogorčeni, da je vladajoča koalicija že tretjič zavrnila poskuse opozicije, da bi v skladu s četrtim odstavkom 33. člena Poslovnika Državnega zbora zagotovila, da se spoštuje v Državnem zboru razmerje med koalicijo in opozicijo.

Koalicija se sklicuje na peti odstavek, ki pravi, da se lahko zagotovi mesta poslanskim skupinam, tudi poslancem v novi Poslanski skupini nepovezanih poslancev, pozablja pa, da že zdaj krši obstoječi četrti odstavek 33. člena, kjer je pa jasno napisano, da morajo biti v delovnih telesih zastopani poslanci poslanskih skupin glede na velikost poslanske skupine in da mora biti spoštovano razmerje med opozicijo in koalicijo. Kot je lepo povedala kolegica iz LMŠ, trenutno imamo v Državnem zboru poslance, ki so prvorazredni, ki so vredni dvakrat toliko kot drugi poslanci. Imamo situacijo, ko ima poslanska skupina s petimi poslanci dva predstavnika v tem odboru, in imamo situacijo, ko je razmerje med koalicijo in opozicijo popolnoma porušeno. In to se je zgodilo prvič v zgodovini tega parlamenta, prvič v 30-letni zgodovini obstoja Državnega zbora, in to je v nasprotju s poslovnikom, kot sem že omenila, in tudi v nasprotju z ustavo, saj smo vsi poslanci tudi po ustavi enakovredni in vsak od nas zastopa določeno število volivcev, ki so ga izvolili.

Za razliko od kolegov iz LMŠ smo se v Poslanski skupini SAB odločili, da odborov, komisij in dela Državnega zbora ne obstruiramo. Želimo sodelovati v razpravah, želimo opravljati svojo funkcijo, ki je v tem, da si prizadevamo za izboljšanje zakonodaje, in v tem, da kontroliramo delo koalicije, naša funkcija je tudi nadzorna, zato bomo pri delu komisij in odborov sodelovali. Menimo, da je pred nami veliko pomembnih zakonov in ne dopustimo si, da bi koalicija brez prave razprave, brez soočenja mnenj za in proti te zakone po hitrem postopku sprejela, mi bi ji pa to omogočili.

Tako moj proceduralni predlog po tej obrazložitvi je, spoštovani predsednik, da zagotovite spoštovanje četrtega odstavka 33. člena Poslovnika Državnega zbora in zagotovite, da bo v vašem odboru sorazmerno zastopano število poslancev glede na velikost poslanskih skupin in da se bo upoštevalo razmerje med velikostjo opozicije in koalicije.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

To ni pristojnost Odbora za pravosodje, ampak je to pristojnost Kolegija predsednika Državnega zbora, da dogovorno uredi razmerja v delovnih telesih. In dokler ne bo drugačnega razreza, ki bo potrjen tudi na seji Državnega zbora, moram tako stanje upoštevati.

Naslednji želi besedo poslanec Željko Cigler.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica!

V imenu Levice predlagam, da se seja našega organa prekine, dokler se ne uredi sestava članov Odbora za pravosodje skladno s Poslovnikom Državnega zbora. Dokler to ni urejeno, je delo tega organa kot tudi delo ostalih organov, kjer po nastanku nove skupine poslancev niso zagotovljeni ustrezni sedeži, nelegitimno in nelegalno. Opozarjamo, da smo poslanci, ki smo bili enakopravno izvoljeni, imamo popolnoma enak položaj v Državnem zboru in tudi naše volilno telo mora biti v enakopravnem položaju, tu postavljeni v neenakopraven položaj. In, predsedujoči, opozarjam, da vsi sprejeti zakoni v pogojih na tak način, z neenakopravnim položajem poslancev, kakor deluje Državni zbor, pomeni kršenje ustavne pravice. In zakoni, ki bodo sprejeti v tem obdobju, so vprašljivi s stališča njihove ustavnosti. Mislim, da takšni zakoni pred Ustavnim sodiščem presoje ne bodo prestali. Opozarjam na to zadevo in vas še enkrat kot predsedujočega prosim oziroma predlagam, da daste na glasovanje predlog, da se seja našega Odbora za pravosodje prekine, dokler se ne uredi njegova sestava skladno s Poslovnikom Državnega zbora.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Kot sem že prej rekel, sama sestava delovnega telesa ni v pristojnosti našega odbora, zato vašega predloga ne bom dal na glasovanje in ne bom prekinil današnje seje Odbora za pravosodje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTAVNEM SODIŠČU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložil poslanec Jože Tanko in je bil 4. 2. 2021 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 3. 2021 in mnenje Državnega sveta z dne 14. 4. 2021.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predlagatelj, poslanec Jože Tanko, Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, ki je svojo prisotnost na seji opravičil, ter Ustavno sodišče.

V poslovniškem roku je amandma vložil poslanec Jože Tanko, na mizo pa ste dobili tudi predlog za amandmaje odbora, ki jih imate v pisni obliki.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Besedo dajem predlagatelju predloga zakona Jožetu Tanku, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

V tem mandatu smo se enkrat že srečali s podobno rešitvijo, in sicer smo pred približno letom dni novelirali ta zakon, v katerem smo uredili pravico oziroma položaj 30 poslancev, ki so sprožili zahtevo za presojo ustavnosti, pa se je zaradi daljšega odločanja Ustavnega sodišča večkrat zgodilo, da jim ni bil potem več priznan pravni status oziroma pravni interes, ker je število podpisnikov padlo pod dogovorjen kvorum, se pravi, pod 30. To se je v zadnjih nekaj letih zgodilo velikokrat in s tem je Ustavno sodišče na nek način izvotlilo pravico poslancev, praviloma poslancev opozicije, da uveljavijo oziroma dosežejo presojo spornega zakonskega akta pred Ustavnim sodiščem.

Že takrat, ko smo obravnavali predlog, o katerem govorim, se je sprožila razprava tudi o tem, da je problem tudi na tem drugem delu tega zakona, ko nekvalificirane osebe oziroma tisti, ki izkazuje pravni interes, oziroma državljani vložijo pobudo za oceno na Ustavnem sodišču. In tudi njim se je zaradi dolgotrajnosti postopka velikokrat zgodilo, da je Ustavno sodišče ugotovilo, da ne obstaja več njihov pravni interes. Skratka, zaradi dolžine postopka se je status vlagatelja pobude na Ustavnem sodišču spremenil in ker je Ustavno sodišče ves čas postopka ugotavljalo izpolnjevanje pogojev pobudnika, je v določeni fazi postopka ugotovilo, da ta ne izkazuje več tega pravnega interesa, da ne izpolnjuje več statusa, in je tako pobudo potem enostavno zavrglo.

Rad bi opozoril, da Ustavno sodišče te pobude ureja ali pa presoja v dveh korakih: najprej ugotavlja, ali pravni interes pobudnika zahteve sploh obstaja, in v drugi fazi, ali ta pobuda ureja tudi pomembno ustavnopravno vprašanje. Ko nekdo ta dva kriterija izpolni in se začne postopek na Ustavnem sodišču, ki lahko traja dve leti, tri leta, je po mnenju tudi nekaterih drugih zelo nekorektno, da potem čez dve leti Ustavno sodišče kar naenkrat ugotovi, da pa ta pravni interes več ne obstaja. Predlog zakona, ki sem ga predložil, ureja ravno to stanje. Se pravi, stanje, ko gre pobuda skozi oba filtra na Ustavnem sodišču, in predlagam, da se to uredi tako, da mora o taki pobudi Ustavno sodišče odločiti, ne da potem čez dve leti ugotovi, da je nekdo pač izgubil ustrezen pravni položaj za obravnavo njegove pobude na Ustavnem sodišču. Tu je treba tudi upoštevati, da take pobude vlagajo državljani lahko samo tedaj, ko so izčrpali pravna sredstva, se pravi, da so dali dolgotrajen proces skozi že na rednih sodiščih, kar traja lahko nekaj let, tudi deset let, potem še ujame in izpolni pogoje za obravnavo na Ustavnem sodišču, kar lahko traja še leto, dve ali tri. In potem naenkrat Ustavno sodišče ugotovi, da ne izpolnjuje več enega izmed kriterijev. Skratka, mislim, da je tak način obravnave problematičen, in v teh primerih, ko nekdo prestane to sito na vstopu, da bi moralo Ustavno sodišče v teh primerih tudi odločiti. Če povem samo nekaj primerov. Gre za, recimo, primer iz delovnopravnih razmerij, recimo, iz družinskih pravic z izgubo službe. Recimo, status izgubi nekdo v tem postopku, ki je izgubil službo, toži, gre skozi vsa pravna sredstva, potem pa v času, ko Ustavno sodišče njegov položaj obravnava, dobi zaposlitev. In zaradi tega pade iz sistema obravnave. Tu gre tudi za določene socialne transferje, gre za skrbništvo otrok in podobne druge primere.

Rad bi opozoril še na nek problem. Na Ustavnem sodišču je več tisoč spisov in Ustavno sodišče praktično vsakega od teh spisov redno kontrolira ali še obstaja pobudnikov pravni interes. Imamo pa na sodišču samo 9 sodnikov in za teh 9 sodnikov ustavni sodniki niso v stanju ugotoviti kdo je v koliziji interesov in bi se moral recimo iz sojenja izločiti za ostale državljane pa to preverja. Jaz mislim, da je to pravzaprav zelo bom rekel nekorektno.

Kot rečeno ta novela omogoča oziroma nalaga Ustavnemu sodišču, da v postopku odloči. Predlaga se tudi z novelo, da v primeru, ko Ustavno sodišče ugotovi, da je ta vloga pomanjkljiva, da pozove pobudnike tudi k dopolnitvi, kar se mi zdi normalni pravni standard in jaz mislim, da bi na tak način, če bi te stvari upoštevali naredili bi rekel državno upravo oziroma tudi sodstvo bolj prijazno do državljanov. Na mizo ste dobili tudi predlog amandmajev predlagam, da se jih obravnava kot amandmaje odbora in da tisti amandma, ki je bil vložen mislim, da 28. aprila štejete, da je umaknjen. Jaz mislim, da je treba v tem konkretnem primeru zasledovati pravice državljanov to se pravi, da jim institucije služijo, da izpolnijo svoj pravni interes in ne moremo nad državljana na njegovo ustavno pravico dati institucijo, ki po tem, ko izpolni kriterije za obravnavo odloča o tem ali še izpolnjuje pogoje za te stvari. Tudi nisem čisto prepričan, da način kontrole, ki ga izvaja Ustavno sodišče, da je skladen z zakonom oziroma s pooblastili uradnikov zaposlenih na Ustavnem sodišču, kajti po zakon o vstopu do informacij javnega značaja so restrikcija tam precej močne in tudi iz tega vidika se mi zdi, da bi bilo treba te situacije še dodatno malo preveriti in presoditi.

Skratka predlagam kolegi, da predlog novele zakona obravnavate oziroma tudi, potem s priloženimi amandmaji sprejmete.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Besedo ima Damjana Mlakar.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika svojih pristojnosti in dala pisno mnenje. V mnenju smo poudarili, da pravni interes kot procesno predpostavko za vložitev pobude za oceno ustavnosti predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil v izhodišču opredeljuje že Ustava, ki v 162. členu določa, da se postopek začne bodisi na podlagi zahteva upravičenih predlagateljev, ki jih določa zakon bodisi na podlagi pobude, ki jo lahko vloži vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Vloga zahteve po pravnem interesu je omejevalna in pomena, da pobuda ni akcijo popularis za katero bi bil legitimiran vsakdo, ki bi želel zgolj na splošno varovati ustavnost in zakonitost pravnega reda temveč mora neposredno posegati v njegove pravice, pravne interese ali pravni položaj. V mnenju je ZPS izpostavila, da je pravni interes absolutna procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka, kar velja v vseh vejah procesnega prava tudi v postopkih, ki se na podlagi 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču v postopkih pred Ustavnim sodiščem uporabljajo smiselno. Po splošnem pojmovanju, ki izhaja zlasti iz teorije civilnega procesnega prava je bistvo pravnega interesa v tem, da mora sodno ali drugo pravno varstvo stranki nuditi neko dejansko korist, ki je brez tega varstva ne bi mogla doseči. Pravno varstvo mora torej biti učinkovito in ne zgolj teoretično. Predlagana ureditev torej po mnenju ZPS posega v sam koncept pravnega interesa, ki v sporu o ustavnosti in zakonitosti predpisa pomeni, da mora biti podana osebna, neposredna in konkretna povezava z izpodbijanim aktom morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča pa mora privesti do spremembe oziroma izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. V sami naravi pravnega interesa kot procesna predpostavka je, da mora obstajati v vseh fazah postopka tudi ob odločanju. Z odločanjem o pobudah za oceno ustavnosti predpisov, ki v pravni položaj posameznika ne posegajo več in odločitev Ustavnega sodišča na njegov položaj sploh ne bi imela vpliva bi pobuda tako dobila učinek akcijo popularis in se približala oziroma enačila z zahtevo upravičenih predlagateljev, kar bi lahko bilo sporno z vidika določbe drugega odstavka 162. člena Ustave, ki te položaje razmejuje. Predlagana ureditev tudi odstopa od procesne ureditve, ki velja v vseh sodnih in drugih pravnih postopkih, ustvarja pa tudi nekonsistentnost in nejasnost glede procesnih predpostavk znotraj samega zakona, saj za odločanje o pobudi uvaja milejše pogoje kot za druga pravna sredstva. Ob tem gre izpostaviti zlasti ustavno pritožbo kot sredstvo namenjeno varstvu človekovih pravic in svoboščin, kjer je prav tako potrebno izkazovati pravni interes ves čas postopka. Omeniti pa je treba še ureditev 47. člena Zakona o Ustavne sodišču, ki že sedaj omogoča presojo predpisov, ki so tekom postopka prenehali veljati tudi v tem primeru mora biti izkazano, da v času odločanje posledice proti ustavnosti niso bile odpravljene. V mnenju je ZPS tudi pripombe k posameznim členom z zakonodajno tehničnega vidika in pri tem opozorila zlasti na nejasnosti in terminološko neusklajenost določbe 2. člena, ki se nanaša na poziv k dopolnitvi pobude ter tudi na nedoločnost 3. člena z vidika časovne izkazanosti pravnega interesa.

Amandmaji, ki so bili vloženi danes sem jih prejela tik pred začetkom seje. Na prvi pogled z vidika jasnosti in določnosti naslavljajo pripombe z nomotehničnega vidika si pa pridržujem še kasnejše stališče glede teh amandmajev.

Hvala.