Spoštovani, prosim, če pridete v dvorano. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 36. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice odbora: Ferenc Horvat, na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Matjaž Nemec namesto Sama Bevka in Gregor Židan namesto mag. Marka Koprivca.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: 1. IN EDINA TOČKA – MAČEHOVSKI ODNOS DRŽAVE DO VRHUNSKEGA ŠPORTA V ČASU EPIDEMIJE Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Smo torej pri 1. točki dnevnega reda. Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem seje objavljena zahteva Poslanske skupine SD za sklic nujne seje odbor z dne 31. marec 2021. K točki dnevnega reda so bili vabljeni, kar je razvidno tudi iz samega sklica seje, zato jih ne bom naštevala. Besedo dajem predstavniku predlagatelja zahteve za sklic nujne seje poslancu Poslanske skupine SD Matjažu Nemcu.

Hvala lepa. Dober večer in lep pozdrav vsem skupaj. Današnja seja se navezuje na prejšnjo sejo, ko smo govorili o upadu gibalnih sposobnosti, predvsem pri otrokih. Na tej seji smo se želeli dotakniti ene ravno tako izjemno pomembne seje, govorimo predvsem o odnosu, ki jih imamo mi vsi skupaj kot država, torej tudi politika do vrhunskega športa. Še posebej politika, takrat ko govorimo o športnih uspehih ali so ti nogometni smučarski boksarski ali katerikoli se zelo radi pohvalimo ali pa fotografiramo z našimi junaki. Seveda to so junaki množic in politika pridoma izkorišča njihovo popularnost seveda, da se poistovetijo z rezultati. Slovenija je vrhunska država z izjemnimi športnimi uspehi, to nam praktično priznava celoten svet. Naj omenim, da samo v letošnjem nordijskem svetovnem prvenstvu smo prejeli recimo 6 medalj, da ne govorim o zadnjih oziroma olimpijskih igrah na Soči o rekordnih šest ter vsi se dobro spomnite dvoboja med Pogačarjem in Rogličem ali pa dnevnih novic iz čezatlantika o izjemnih uspehih mladega Dončiča, Dragića, če želite Anžeta Kopitarja, ki je že vrsto let, več kot 10 let steber LA Kingsov v hokeju. In ne samo to, imamo samo v nogometu med prvih 20 najboljših vratarjev dve imeni ter da niti ne govorimo o tem, o čemer je skorajda samoumevno, ko govorimo o slovenskem športu. Seveda s tem povezane so tudi velike odgovornosti, ki jih ima država in ne samo v tako imenovanih mirnih časih, ampak tudi odgovornostih, ki jih ima država takrat, ko jih šport najbolj potrebuje. In gotovo je v času pandemije, ki se je dotaknila našega vsakdana, naših življenj, šport eden od panog, ki ga je pandemija najbolj prizadela. Ne samo v finančnem smislu, kajti klubi niso zmožni izpolnjevati pogodbe, ki so bile podpisani, finančnih pogodb do svojih sponzorjev ali pa donatorjev, ne samo zaradi otežkočeno organiziranje velikih športnih tekmovanj, ampak predvsem v zmožnosti, da se promptno odzivamo na izzive. Tako kot na primer smo se znali odzvati na izzive, ko govorimo gospodarstva, ne glede na to, kakšen lockdown je bil ali pa o kakršnemkoli zaprtju smo govorili je vselej se našel odgovor za na primer gospodarstvo. Da dam najbolj ilustrativni primer, ki smo mu bili deležni pred več kot mesecem dni, ko se je odpiral v Ljubljani veliki trgovski center znanega švedskega proizvajalca pohištva, se istočasno je zapiral slovenski šport. Torej govorimo o nezmožnosti slovenskega politike, iskanje izzivov v športu, med tem ko lahko v drugih panogah dovoljujemo na primer prisotnost 700-ih strank kupcev v trgovini, istočasno nismo sposobni v športnih objektih izpostaviti protokolov, ki bi omogočalo vsaj v manjšem delu ogled športnih dogodkov, pa ne samo zaradi gledalcev in ne samo zaradi športa, ampak tudi zaradi lastnega preživetja športa, ker vemo, kako so te zadeve povezane. Torej govorimo o Planici, govorimo o Stožicah, govorimo o Rogli, govorimo o prizoriščih, kjer so bili v zadnjih treh, štirih mesecih prizorišče evropskih svetovnih prvenstev, kljub prostranosti okolja. Na nobenem od teh tekmovanj ni bilo moč se organizirati do te mere, da bi lahko gledalci v nekem omejenem številu seveda z uveljavljenimi ukrepi lahko prisostvovali k temu. V prejšnji seji, ko smo govorili o upadu gibalnih sposobnosti smo govorili, kaj to pomeni za nadaljnji razvoj športa. In ravno takšno zaprtje kot smo a bili deležni v zadnjem letu in to dvakrat je šport, kako bi rekel prikrajšal za večjo konkurenčnost. Ob razglasitvi epidemije naj vam samo povem en podatek, da od marca lanskega leta do letošnjega februarja je bil šport sedem mesecev zaprt. Če dodamo še zadnje zaprtje lahko govorimo več kot 8-mesečnem zaprtju slovenskega športa. Govorimo o 7 tisočih športnikih, ki so redno trenirani, o nekaj več kot 74 tisoč preostalih kategoriziranih oziroma športnikov rekreativcev, ki jim je bilo otežkočeno ali pa onemogočeno športno udejstvovanje in vemo, koliko ta vpliva, ne samo na gospodarsko plat, ampak predvsem na zdravje celotnega prebivalstva, ne samo vrhunskih športnikov. Ob zadnjem lockdownu, ki smo mu bili priča v zadnjem obdobju je bil slovenski šport kot eden od redkih, če ne edini ali pa skoraj edini v Evropi, ki je bil zaprt. Če povzamem samo podatke iz UEFA Evropske nogometne zveze v tistem obdobju je le ena od držav, ena od 55-ih držav zaustavila svoje prvenstvo. Torej v tistem obdobju smo bili edina država 55-ih držav nesposobna se prilagoditi danim razmeram, če izvzamem dve, ki jim je bilo prvenstvo prekinjeno ter seveda vseh drugih športih. Govorimo o dogodkih, ki se odvijajo v Stožicah s 16 tisoč oziroma v dvorani v Stožicah z 12 tisoč sedišči, kjer ni moč najti protokola ali pa rešitve, da bi se nekaj 100 gledalcev lahko udeležilo teh dogodkov in seveda k temu pripomogli ne samo k boljšim rezultatom športnih, ampak tudi finančnim. Okoli 20 tisoč mladih je za šport izgubljenih. Tako nam govorijo strokovnjaki in namen današnje razprave ni govoriti o zamujenih priložnostih iz preteklosti, ampak da se iz teh priložnosti naučimo za prihodnje. Torej lahko pričakujemo, če smo čisto realni mogoče še kakšno zaprtje in kako bomo ob vnovičnem zaprtju lahko se odzvali kot politika in seveda kot država. Olimpijski komite in v nadaljevanju bo tudi predstavnik dobil besedo je v mesecu februarju, če se ne motim predstavil na okrogli mizi jasne protokole delovanja športa v vseh stanjih zdravstvenih države, če smem tako reči oziroma epidemiološki sliki, kar bi omogočalo odpiranje in zapiranje in prilagajanje športa glede na epidemiološko sliko. Žal, kolikor vem, mogoče me bo kdo popravil, ni bilo enega samega predstavnika države, da bi jim prisluhnil. Torej umanjkanje dialoga, umanjkanje želje po iskanju rešitev, tako kot je bilo v nekaterih drugih panogah je v športu po moji oceni popolnoma umanjkal. Tukaj ne govorim o tisti finančni pomoči, ki ga je deležno na splošno naše prebivalstvo, ampak o razumevanju, kako rehabilitirati neko panogo kot je šport v najtežjih obdobjih. Tukaj imam dopis štirih oziroma petih največjih panožnih zvez, hokejska zveza, košarkarska zveza, nogometna zveza, odbojkarska zveza in rokometna zveza, ki se je s svojim pismom, 29. marca obrnila na Vlado Republike Slovenije v iskanju dialoga, da bi našli rešitve celo dlje. Pobude so šle v smeri sodelovanja tistih, ki so v športnem smislu največji rivali. Celo Nogometni klub Olimpija, Maribor in Mura so svoje tekmovalno rivalstvo umaknile k tistemu, kar je njihovo poslanstvo, torej športu oziroma želji, da bi se v športu našle rešitve, ki bi ga ohranile pri življenju. Tukaj ne gre samo za finančne aspekte, ampak tudi tekmovalni. Kajti le športnik ve, kaj mu pomeni upočasnjen ali pa prekinjen ritem treningov ali pa tekmovanj, kar seveda srednjeročno, kratkoročno in dolgoročno povzroča manjšo konkurenčnost slovenskega športa v vidu evropskih tekmovanj, olimpijskih iger ali pa kvalifikacije za kakršnekoli evropske lige, svetovne lige ali pa prvenstva. Torej občutek je, občutek je in naj mi nihče ne zameri ob mojem občutku, da na Vladi Republike Slovenije ne obstajajo afinitete, kot bi jo pričakovali do tistega, s čimer se tako radi ali pa največkrat radi pohvalimo, torej ko govorimo o športu. V obravnavanju ukrepov smo v zadnjem obdobju, predvsem v zadnjem obdobju bili bolj izjema kot pravilo. Torej kot že rečeno, velikokrat smo zapirali na način, da se je šport kot takšen, predvsem pa profesionalni, poklicni selil v ilegalo. Moj strankarski kolega Gregor Židan je že prej omenjal na prejšnji seji, kako so se ekipe bile prisiljene seliti na priprave v tujino. Iz tujine so tudi odletele in na vse tekmovanja, govorim konkretno o Hrvaški. Izgubljali smo večkrat, izgubljali smo ekonomsko priložnost, da bi slovenske ekipe lahko v slovenskih turističnih objektih trenirale in opravljale svoje priprave na tekmovanja, ter seveda tudi tisti drugi, kar je odraz nekega, ne beličine(?) nekega srca v želji, da športu pomagamo tako kot od nas predstavnice in predstavniki športa vseh panog pričakujejo. Na okrogli mizi, ki ga je Olimpijski komite organiziral so bili vabljeni strokovnjaki z vseh področij z jasnim ciljem, da se najde in so se našle rešitve za vsa stanja epidemiološke slike.

Torej spoštovani, da ne bom predolg, bi nadaljevali razpravo v želji, da bi ob prihajajočih izzivih, ker namreč slovenski šport se, dovolite mi reči, hvala bogu odpira zaradi boljše epidemiološke slike. Torej, stanje je nekoliko boljše, kot je bilo, ko smo pripravljali sklic in je nekoliko boljše, kot je bilo še pred tem, da bi se slovenska politika pripravila na morebitno naslednje zaprtje in seveda kot do zdaj tega ni bila sposobna bila v prvi vrsti, bila sposobna prisluhniti tistim, ki najdejo rešitve za obstoj slovenskega športa tudi v najtežjih trenutkih. Tako da spoštovana predsednica hvala za besedo. Kolegice in kolege pa vabim k razpravi kot že na prejšnji seji v upanju, da najdemo predvsem nek skupni jezik pri reševanju slovenskega športa na vseh nivojih, tako profesionalnem kot tudi reaktivnem, predvsem pa, da opravimo vse prepreke, ki nam onemogočajo dostopati do športa v vseh smislih. Hvala lepa.

Hvala tudi predlagatelju. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost, šport državnemu sekretarju Marjanu Dolinšku. Izvolite.

Hvala lepa predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi gostje.

Najprej naj se vam zahvalim kot članom odbora in poslancem za skrb slovenskega športa. Poslanec Matjaž Nemec je korektno opisal malo pred menoj in jaz mislim, da je prav, da danes sedimo skupaj, da se o določenih stvareh tudi pogovarjamo, iščemo najboljše možne rešitve in ob tej priliki moram se zahvaliti udi vsem športnikom v slovenskem prostoru in vsem, ki delujete za šport za pomoč, strpnost, vašo pomoč vseh deležnikov v delovanju v športu in v povezavi s športom bomo še potrebovali. Moramo se nekaj zavedati, epidemija še ni zaključena, je še med nami, žal. In te epidemije se nismo zmislili nihče od nas posameznikov, niti nobena država, tako da tudi vsem, Olimpijskemu komiteju, hvala vsem panožnim zvezam, kjer so res izkazali pripravljenost pomagati, sodelovati, mogoče trditve, da ni bilo nobenega sodelovanja, moram reči, da to ne drži. Med nami je generalni direktor Olimpijskega komiteja, ki bo lahko potrdil, da ne govorim na pamet. Mi smo velikokrat sedeli skupaj in v prihodnje bomo še večkrat. Jaz sam upam, da se stvar zaključuje. Tudi zadnja, včerajšnja seja Vlade, smo še bolj sprostili tudi na delu športa. Kot vemo pod 15 let vsi zdaj lahko trenirajo in ob upoštevanju vseh predpisov NIJZ od nošenja mask v tistih primerih, kjer je navedeno v protokolu NIJZ, pa do razdalje in tako naprej. V glavnem mislim, da stvar kakorkoli glede na situacijo, da je še dobro vse skupaj se do danes izšlo. Verjamem, verjamem tisto pismo, ki je prišlo od pet panožnih zvez, ko je pred veliko nočjo, se je Vlada odločila za lockdown, tudi na področju športa. Tako, da praktično izostala je v ligaških tekmovanjih ena tekma. To drži, ampak za nazaj zdaj razpravljati in na veliko premlevati in govoriti, mislim, da je škoda časa. Dajmo govoriti o dejstvih, dejstvih, takšna kot so v tem dobrem letu prisotnosti korone in življenja v naši državi. Nenazadnje že gospod Nemec je omenil, res je, take uspehe kot se dosegajo na področju športa v svetovnem merilu tako majhna država kot je naša Slovenija, pa če pogledamo od leta od naše osamosvojitve, letos praznujemo 30-letnico samostojne Slovenije, pod slovensko zastavo od leta 1991 kake uspehe, če se malo poglobimo, tudi sam moram reči sem bil v nekem delu celo presenečen pri teh pregledih uspehov. Nenazadnje pa tudi v času te korone, če pogledamo uspehe naših vrhunskih športnikov tako v letu 2020, kjer je bilo v svetovnem merilu osvojenih 25 medalj v letu 2020, in pa do danes v letu 2021 do danes 13 resnično uspeh in vse čestitke vsem športnikom, vsem aktivistom, ki delujejo v športu, strokovnem kadru, ki pomaga timom, raznim in vsakemu, ki je vpet v povezavi s športom. Jaz bi želel nekaj ukrepov, ko smo šli nasproti športu, tako da določene trditve, da smo zanemarjali slovenski šport, s tem se ne morem strinjati, ker preprosto to ne drži. Če samo pogledamo, ne bi zdaj našteval, bomo predolgi. Če bi šel v posamezne protikoronske ukrepe, kako smi šli nasproti tudi športni sferi od tega, da smo pomagali delodajalcem in samo zaposlenim, ki delujejo na področju športa, tako društva, zveze, zavodi, gospodarske družbe, samostojni športni delavci, poklicni športniki in drugi samozaposleni v športu, potem delno povračilo, nadomestilo plače delavcev na začasnem čakanju na delo iz športne sfere, izredna pomoč v obliki mesečnega, temeljnega dohodka s samozaposlenim v športu, delno povračilo izgubljenega dohodka samozaposlenih in družbenikov za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi te korone, nadomestilo osebnega dohodka zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni, delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, v obliki oprostitve plačila najemnine ali dela najemnine za uporabo javnih športnih objektov športnim organizacijam s področja športa sofinanciranje osebne zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov v športnih objektih ter dezinfekcijo športnih rekvizitov in pripomočkov za upravljavce športnih objektov, športne organizacije, strokovnih delavcev v športu in tako naprej, potem povračilo za nakup testov za športnike, ki se udeležujejo uradnih tekmovanj ter trenersko in drugo tekmovalno osebje, ki se udeležuje teh navedenih tekmovanj. Tako da zdaj lahko grem tudi v zneske, pa mislim, če lahko v nadaljevanju se bom odzval, če bo potrebno kakšno pojasnilo tudi na delu, ki govori oziroma področju na finančnem delu, tako da ukrep nakupa testov je bil podaljšan do konca leta 2021, ne smemo pozabiti, tako da lahko vsa društva in klubi, čigar športniki se udeležujejo tekmovanj, ki so del uradnih tekmovalnih sistemov v Republiki Sloveniji in na tekmovanjih na mednarodni ravni upravičeni do povračila stroškov za to testiranje, na prisotnost CoV-2 s hitrimi testi in PCR testi. Tukaj je ocenjena vrednost približno 3 milijone evrov. Potem sam letni program športa na državni ravni je v letu 2020 bil nezmanjšan, nedotaknjen in je znašal 19 milijonov in pol. V letu 2021 je predvideno v proračunu 23 milijonov 300. Če grem še na sofinanciranje kadrov v okviru LPŠ se za 120 strokovno izobraženih delavcev, ki so zaposleni v okviru projekta nacionalni panožnih športnih šol zagotavlja sofinanciranje 80 % bruto plače, za kar je ministrstvo za izobraževanje in šport od leta 2017 do 2021 namenilo 9,1 milijon. Prav tako ministrstvo sofinancira štipendije za nadarjene in vrhunske športnike v letnem znesku 230 tisoč evrov. Država poleg sredstev za letni program športa zagotavlja proračunska sredstva za plače vrhunskih športnikov in trenerjev, ki so zaposleni v državni upravi. Trenutno je pogodba z MORS sklenjenih 70 vrhunskih športnikov in trenerjev, z Ministrstvom za notranje zadeve 30 in Ministrstvo za finance 15 vrhunskih športnikov in trenerjev, ki upravljajo delo carinikov praktično. Izvajata se tudi dva projekta sofinancirana s sredstvi, ki sta namenjena izboljšanju kompetenc in spodbujanju prožnih oblik učenja. S projektom usposabljanje strokovnih delavcev v športu se sofinancira veljavne programe usposabljanja in licenčne seminarje skladno z Zakonom o športu, programe nadaljnjih usposabljanj na področju športa ter prenove programov usposabljanja za strokovne delavce na področju športa. Zaposlenim, ki delujejo na področju športa se zagotavlja pridobivanje znanj in kompetenc, ki so nujne zaradi potreb posameznih delovnih mest, na katerih prihaja zaradi nove oziroma spremenjene športne opreme in orodij, tehnike izvajanja trenažnega procesa in procesa rehabilitacije didaktičnih pripomočkov in tako dalje. Za ta namen je v letu 2021 načrtovanih 1,2 milijona evrov. V okviru projekta razvoj kadrov športov se sofinancira razvoj kadrov športov s ciljem izboljšanja kompetenc zaposlenih in za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami na trgu dela, kar pa je mogoče doseči s sinergijami med razvojem mlajšega vrhunskega kadra na področju športa in uveljavljenimi strokovnjaki, trenerji, spodbujanjem razvoja dvojne kariere vrhunskih športnikov in njihovega bolj usmerjenega in mehkega prehoda iz vrhunske tekmovalne kariere v kariero športnih strokovnjakov pri nadaljnjem razvoju športa v Sloveniji ter povezovanjem znanstveno raziskovalnega dela na področju športa s strokovnim delom, vrhunskih trenerjev v praksi ter tako omogočamo neposredni prenos spoznanj in novih znanj z njihovim neposrednim delom, kakor tudi v rast in razvoj kadrov, ki delajo z mlajšimi starostnimi kategorijami. V letnem programu športa 2021 za letošnje leto je za ta projekt namenjenih 1,1 milijon. Če tukaj dodamo še razpisna sredstva fundacije za šport, katerega je lansko leto bilo za 8 milijonov, v letošnjem letu pa je v planu okoli 9 milijonov. Nenazadnje s PKP ukrepi, ki smo jih sprejemali do zdaj 8, so bile razne pobude, sugestije dobronamerne nekatere tudi sprejete. Ne pozabimo, da je dohodnina iz 0,5 % bila sprejeta na 1 %. To pomeni po izračunih dodatnih 10 milijonov, tako da pavšalno rečeno ali gledano za slovenski šport se ni nič naredilo. Lahko pa nekaj rečem, včasih se mi pa postavlja vprašanje, kaj se je pa delalo nekaj let nazaj, kakorkoli. Zdaj v času korone, ko damo na mizo številke, jaz sem bil sam presenečen, moram reči, mogoče sem tudi jaz pričakoval malo drugačno sliko, pa ni. Nekaj je pa res, športu moramo omogočiti na sistemski ravni premišljeno in zagotoviti na dolgi rok vzdržno financiranje, permanentno. To je pa tisto bistveno, kar mislim, da moramo skupaj stopiti, s skupnimi močmi in tukaj bom apeliral, prosil, verjamem, vsak je na svojem področju, sploh tisti, ki ste športniki imate svoje znanje in vsaka dobronamerna sugestija, predlog je še kako dobrodošel. To bomo zelo rabili, ko bo ta naša luba epidemija nas zapustila. Mi bomo morali k temu resnično pristopiti, že zdaj na tem delati. Na nekaterih delih že zdaj to delamo in seveda prvo, kar bo treba narediti, ko bo korona mimo – analizo, normalno, tako kot v gospodarstvu, tako da na vseh sferah bo potrebno narediti, in potem kako naprej. Na ta način kot do zdaj, prvič bo treba sanirati stanje, sigurno, šport je bil prizadet, ampak to, kar sem prej govoril, maksimalno vedno greš lahko še več, vendar maksimalno smo prisluhnili športu in zdaj, če govorimo o vrhunskem športu, o vrhunskih športnikih, bodimo pošteni, ves čas korone je bil vrhunski šport vedno izjema. Tako, da v tem delu glejte, vsa tekmovanja ligaška, zdaj so se lige odprte. Ne zdaj zaenkrat, ko obdobje jemati, samo poglejmo do, prej sem naštel medalje, to se je vse v tem lanskem letu in pa v letošnjem letu zdaj že v treh mesecih zgodilo, ti uspehi, vrhunski športniki so delali normalno, so pa imeli otežene pogoje. Drži, imeli so otežene pogoje, to niso bili normalni pogoji. V danih razmerah so delali in vsaka jim čas. Nenazadnje naj tudi na finančnem delu omenim, se pravi, mladinska, pred nami 2023 bo mladinska olimpijada mladih v Mariboru. Maribor je pridobil to kandidaturo in na tem delu bo potrebno tudi na finančnem delu in smo tudi tukaj prisluhnili, ker gre za veliko mednarodno športno prireditev. Tukaj bo šlo in je tudi predvideno v proračunu tri milijone 200 denarja za obnovo objektov v Mariboru športnih. Tukaj nenazadnje vemo tudi uspešno je bila speljana, lansko leto prestavljena oziroma v marcu se tekma ni odvila, se je potem konec leta 2020 v decembru, zelo uspešno. Potem v letošnjem letu ponovno v marcu in pa biatlon, ki se je odvil na Pokljuki. Tudi tukaj v finančnem delu je država sodelovala in mislim, da lahko le, če potegnemo eno črto, da smo imeli resnično posluh za šport. V prihodnje pa tako kot sem že omenil je pa nujno, da sistemsko namenimo sredstva - prvič za sanacijo, ne samo športov po epidemiji in pa tudi dolgoročno vzdržnost financiranja slovenskega športa. Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo vabljenim na sejo. Z nami je bom rekla edini predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko, dajem vam besedo. Izvolite.

Hvala lepa. Jaz bi v bistvu to sejo spet pozdravljam, da se spet govori o športu, ker se mi zdi zelo lepo, da se tukaj večkrat govori o športu na glas in pozdravljam to, da imamo možnost predstaviti par zadev. Verjamem tudi, da je bil sklic seje v nekem drugem času, ko so se zdaj zadeve nekoliko izboljšale, pa že malo bolj svetlo gledamo na stvari, ki se dogajajo in odpirajo, tako da to seveda pozdravljamo. Ne glede na to, bi pa samo osvetlil pretekla dogajanja oziroma preteklo leto, kjer je šport kot vse druge, druga področja, seveda utrpel posledice. Normalno jih delimo s celotno družbo, tudi na področju športa in sploh tisti spomladanski del je bil res šok za vse, potem kasneje so se začele stvari nekoliko premikati. Naj samo omenim par številk, mi smo konec leta 2020, ko so že bili znani podatki naredili poizvedbo med športnimi organizacijami, to so od velikih do malih, se pravi od panožnih zvez, do klubov, do tudi malih društev, 293 se jih je odzvalo in ugotovili so izpad sredstev neposredno zaradi posledic epidemije oziroma ukrepov pač nezmožnosti normalnega delovanja v znesku približno 18 milijonov evrov, največ zaradi izpada sredstev sponzorstev, ker pač niso mogli izvajati tistih dejavnosti, potem donacij, prodajo vstopnic in pa zaradi odpovedi športnih dogodkov, ki tudi prinesejo določena sredstva in pa seveda tudi vadnini in tako naprej. Na drugi strani so imele organizacije kar precej stroškov dodatnih, ki so se pojavili zaradi nakupa opreme zaščitne in tako naprej. V tem času smo zato skupaj s panožnimi zvezami tudi pripravili kar nekaj predlogov ukrepov, ki bi pomagali omiliti te posledice. Gospod Dolinšek je že omenil nekaj ukrepov, ki so bili sprejeti, za katere se seveda zahvaljujemo, da je država prisluhnila, seveda je tisti del, ki je predvsem socialni del pomagal vsem zaposlenim v športu, tako kot celotnemu prebivalstvu Slovenije, bil tudi vključen, tako da ta del je sigurno ključen in bistven, potem pa tudi seveda odpis najemnim javnih športnih objektov in pa ta ukrep zvišanja deleža dohodnine, ki je dejansko, smo si za njega prizadevali dolgo časa, je bil zdaj sprejet za kar seveda zahvaljujemo. Prav tako kar smo že na prejšnji seji poslušali pravilnik o izvajanju preventivnih pregledov, kjer so ključni tudi športniki je bil končno po 15-ih letih sprejet zdaj. Tako da tukaj tudi zelo pozdravljamo.

Opozoril bi pa na predvsem ta pogled na šport. Slišali smo na prejšnji seji pozitivne učinke športa na zdravje prebivalstva in pa na socializacijo otrok in psihofizične sposobnosti in tako naprej. Imam pa tudi pozitivne učinke na gospodarstvo oziroma na bruto družbeni proizvod kot je po raziskavi Evropske komisije, mislim, da je tudi zdaj v načrtu, da tudi mi pripravimo svoje satelitske izračune, ki bodo to še bolj natančno opredelili, prispeva cirka 1,96 - to so podatki iz leta 2012 procenta bruto družbenega proizvoda, športna industrija v širšem smislu. In pa tudi pri zaposlenih, delež zaposlenih je 2,43 % bil izračunan v tej raziskavi je vključeno v športno industrijo. Ima pomembne učinke, zato ga je treba včasih gledati tudi na tak način in tukaj smo zato tudi predlagali, je tudi gospod Dolinšek omenil, to se mi zdi kar lepa popotnica, da sistemsko uredimo stvari za naprej. Predvsem tukaj imamo v mislih pokoronske ukrepe oziroma zdaj okrevanje po koroni, kjer bo šport sigurno potreboval dodatno finančno podporo. Po drugih državah kot smo gledali so take stvari tudi že naredili, tako da verjamem, da se tudi ta razprava lahko opravi, ker vemo, da so bili konkretni izpadi, predvsem v teh športnih organizacijah. Predlagali smo določene, vsaj začasne, če ne stalne davčne spodbude za sponzorje. In tukaj menimo, da bi lahko na ta način predvsem preprečili, da bi marsikakšen sponzor, ki bo zdaj gospodarstvo zašlo v težave odšel iz športa, zaradi tega, ker bo moral, kar je logično s kakšnimi spodbudami mogoče lahko to vsaj začasno ustavimo, preprečimo in s tem pomagamo tudi športnim organizacijam, ker vemo, da je tukaj velik delež. Potem pa še v bistvu nek tak ukrep, ki smo ga predlagali, pa sem nam zdi dosti smiseln, ki je vezan tako na športne organizacije, ki izvajajo programe športa in pa na drugi strani prebivalstvo, ki pač - bomo videli – kako se bomo zdaj vsi odzivali po koroni, vendar se nekoliko bojimo sploh v športnih društvih in klubih, da bo upad vpisa, kot smo že slišali vadnine niso brezplačne, tako da tukaj smo predlagali razmislek o določeni spodbudi tega dela, ali je to v obliki nekih subvencij, voucherjev, kakorkoli, ki bi lahko take stvari spodbudili vsaj začasno in bi na ta način tudi lahko pomagali, prispevali pri zmanjševanju posledic upada telesnih sposobnosti, fizičnih sposobnosti in vključevanje v organizirano vadbo – katero, smo slišali danes že prej, da edina lahko učinkovito prispeva, se pravi, dovolj intenzivna strukturirana vadba. In tukaj smo te predloge podali. Glede dialoga, se strinjam, seveda je dialog potekal v času, bili so tudi kakšni šumi, to je normalno v zadevah, ki potekajo, do tega pride. Tukaj smo večkrat izpostavili, da predlagamo stalno koordinacijo, tako tudi športne stroke v času, v fazi sprejemanja teh ukrepov in pa tudi, da se te ukrepi, govorim o ukrepih omejevanja športnih dejavnosti, ko se zapirajo stvari, da bi se športno stroko pač takrat vključilo, že v tisti razpravi in te ukrepe potem celostno obravnavali in pa tudi mogoče kakšno malo bolj nerodno interpretacijo preprečili, ker enim potem povzročajo težave na terenu, tako da to so bili neki predlogi in verjamem, da lahko to zdaj v prihodnosti tudi izboljšamo, sploh da se pripravimo, v kolikor bodo virusi kot je ta ali pa še kakšen drug nas spet kdaj zajel, da bomo pripravljeni in da takrat pač že vemo, kako postopati.

Jaz bi zaključil, hvala za besedo.

Hvala tudi vam. Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Imam nekaj prijavljenih, prej sem bila zadnja, sem se zdaj prva prijavila, zato ker se mi zdi, želim pokomentirati nenazadnje tudi sam sklic. Bilo je rečeno, sam sklic je malo mogoče nenavaden, nek mačehovski odnos države do vrhunskega športa v času epidemije, mi je, bom rekla, nekako odzvanjal, mislim glede na povedano nekega mačehovskega odnosa ni bilo v času epidemije, da sem imela mogoče malo težavo s samim sklicem seje, da se uporabljajo, bom rekla, take besede.

Drugo, kar je, moram reči, da prehajam na leto 2018. Bilo je očitek s strani predlagatelja, da Vlada Republike Slovenije nima afinitete do športa. Glejte, leta 2018 je Nova Slovenija predlagala, pripravila paket predlogov zakonov, ki bi pomagali slovenskemu športu, da bi se še hitreje razvijal. Zaradi finančne podhranjenosti, ki je bila zaznana že leta 2018 se je namreč slovenski šport znašel v krču. Z našim predlogom Nove Slovenije pa smo želeli, da bi podjetja, ki bi donirala športnim društvom dobila davčno olajšavo. Tako bi se spodbudilo, da bi se športu doniralo več denarja. Zagotovo smo takrat to zadevo uskladili tudi z Olimpijskim komitejem in smo sedeli skupaj na to temo, pa omenjeni predlog ni bil sprejet. Glejte, res je, šport druži slovensko družbo in vpliva, pozitivno bogati življenje, prinaša zabavo, povezuje ljudi in krepi naše zdravje. Športniki nam lepšajo dneve, to, kar je bilo danes že večkrat rečeno. Vzbujajo tudi domoljubje in predstavljajo navdih ter so zlasti zgled mladim. Mislim, da je to potrebno poudariti, da so zdrav zgled mladim. Seveda pa se naši športniki, zlasti v mlajših letih svojega razvoja pogosto znajdejo v neustreznih razmerah, ki so v veliki meri posledica finančnega podhranjenosti slovenskega športa. Izvajanje športnih aktivnosti je namreč povezano z visokimi stroški, športna društva se na različne načine trudijo zagotoviti ustrezne finance, a jim davčna zakonodaja ne ponuja veliko orodij, ki bi jim bila v pomoč. Zato je bil predlog Nove Slovenije že leta 2018, da se novela predlagana, Zakon o davku od dohodka pravnih oseb ter novelo Zakona o dohodnini. Predlog bi prinesla seveda novo olajšavo za donacije športnim društvom, ki delujejo v javnem interesu na področju športa in športnim društvom, ki so izbrana za izvajanje letnega programa športa, tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Kdor bi želel dati donacijo športnemu društvu bi bilo po našem zakonu že takrat že leta 2018 upravičen do znižanja davčne osnove za dvakratni zneska plačane donacije. Te lahko bi seveda lahko namenil le organizaciji ali sodelovanju na športnih prireditvah ali pa vlaganja v osnovna sredstva in opremo, to so bile varovalke. To so bile varovalke, da ne bi prišlo do zlorabe te davčne olajšave in se mi zdi res škoda, ker to poslušamo, to je samo posledica nekega mogoče že nekega krča in je samo še malo mogoče pahnilo vso zadevo čez rob oziroma to, kar ste izpostavil gospod Perko, da seveda bo in je za razmisliti, kaj bo zdaj po koroni. Ali bo ta predlog, ki smo že 2018 podali dovoljšen za pritok financ ali bo potrebno res iskati še neke dodatne rezerve? Zagotovo takrat, ko smo mi to vložili ste rekli, ja, pa bo država pobrala manj davka. Res je, država bi pobrala manj davka, mislim, samo da pogledam izračun, 360 evrov bi država manj pobrala davka. Šport pa bi dobil trikratnik. Se pravi dobrih 100 evrov bi bilo več denarja namenjeno za šport. Zato ne pristajam na to, da govorite, da Vlada Republike Slovenije nima afinitete do športa. Ni res. In potekajo pogovori še vedno in aktivno tudi v prihodnje, kako bomo zadeve reševali tudi ob prihajajočem Zakonu o dohodnini. Zato se mi zdi da, še enkrat poudarim, šport nas druži, šport nas zbližuje, šport nas povezuje in tudi hkrati vzbuja domoljubje. Vsi smo ponosni, ko je slovenski športnik vrhunski uspešen in ko tuji mediji pišejo o državi Sloveniji, ki je Slovenija fenomenov. Tako nas pojmujejo tuji mediji. Država, majhna država, ki ima izjemne izjemne športnike. Ampak tega se moramo zavedati tudi takrat, ko je nekdo drug na oblasti, ne samo, kadar si v opoziciji. Naprej dajem besedo Aljažu Kovačiču.

Hvala za besedo predsednica. Spoštovani državni sekretar, vabljeni kolegice in kolegi. Dejstvo je, da se prejšnja seja in ta seja dopolnjujeta. Če bo teme, ki smo jih imeli na prvi seji ne bodo uspešne, se pravi, da se ne bo ta piramida razvijala tako kot se mora, bo ta 1 %, ko postane mogoče vrhunskih športnikov, se bo ta delež zmanjšal oziroma drugače povedano, če boš želel imeti vrhunskega športnika, boš ga moral ustvarjati v tujini, če ne bo tukaj takšnih pogojev kakršnih si želimo. Žalosti me, da mogoče gredo nekatere razprave nazaj. Prejšnja in tudi sedanja seja sta namenjeni se pravi ukrepom, ki so ali niso bili sprejeti med epidemijo, se pravi na kakšen način bi Vlada morala ukrepati, katere ukrepe bi morala sprejeti, a bi lahko v času epidemije pomagala športu, da ta ne bi nazadoval. Tako državni sekretar kot tudi predstavnik Olimpijskega komiteja sta povedala, da za razliko od prejšnje teme, ko smo gledali, lahko rečemo mladinski šport, ta profesionalni šport gre tudi v smeri sodelovanja z gospodarstvom, se pravi je en velik biznis, če tako lahko rečemo. Pred dnevi smo tudi lahko spremljali lahko rečemo totalno vojno v športu, ki ga gleda največ gledalcev. Tukaj imam podatke recimo izpred nekaj let za Slovenijo, recimo da se v športni industriji, če jo lahko tako imenujem obrne nekaj več kot pol milijarde evrov. Zadnjih podatkov nimam in da je zaposlenih več kot 22 tisoč ljudi. Tukaj ne govorimo o športniku, ampak govorim o suportu, ki omogočajo od treniranja do tudi izvedbo nekih športnih tekmovanj. Tukaj gre dejansko za okoli 2 % BDP. Drugi podatek, ki pa je še toliko bolj zanimiv pa je, koliko ljudi spremlja šport, se pravi tam okoli 75 % prebivalcev, ki živi v Sloveniji bi naj redno spremljalo šport. Se pravi, da jim je nek ritual, nekaj vsakdanjega in da jim prinaša neko zadovoljstvo. Tudi raziskave kažejo, da so športniki v Sloveniji najbolj cenjeni med ljudmi in da tudi nekako jim državljani priznavamo, da naredijo največ za samo prepoznavnost. Ob tem, da tudi veliko naredijo za mlade. Če ne bomo imeli vrhunskih športnikov, mladi ne bodo imeli volje do treniranja, kajti v teh vrhunskih športnikih prepoznajo neke vzornice, vzornike in se potem lahko odločajo za različne športe. Zanimivo je gledati statistiko recimo, ko je Slovenija, recimo ko je ena izmed rokometnih društev bilo evropski prvak v rokometu, ko je tudi reprezentanca osvojila medaljo, kako se je povečal delež otrok, ki trenirajo rokomet. Čez nekaj let smo bili recimo uspešni v košarki, kako se je potem povečala, se pravi vpis otrok, ki trenirajo košarko, da ne naštevam vseh športov, namenoma nočem imensko izpostavljati posameznih klubov in športnikov. Skratka, če tega ne bo, bodo tudi potem piramidno dol začeli propadati mali klubi in otroci v vseh krajih v Sloveniji ne bodo mogli se pravi nikjer trenirati in se razviti najprej v ljudi, ki imajo radi šport, kar pomeni dobro za zdravje, niti ne bo tistega deleža, ki bi postali vrhunski športniki. Obenem pa je šport povezan tudi s turizmom. Turizem, ki je bil dejansko najbolj prizadeta panoga. Mislim, da je dirko kolesarsko po Sloveniji izpred nekaj let, ko je prenašala tudi ena izmed največjih svetovnih televizij gledalo okoli 10 milijonov ljudi. Se pravi 10 milijonov ljudi je gledalo dejansko Slovenijo kot državo, kot naravo, kajti pač kolesarstvo je ena izmed, se pravi športov, kjer ti pokaže celotno geografijo, če tako lahko rečem od znamenitosti do vsega drugega. In zaradi tega smo v Listi Marjana Šarca in tudi v celotni opoziciji nenehno opozarjali, da bi morali PKP biti tudi v pomoč temu, se pravi, da bi se ta zadeva obdržala. Kajti vemo, dejansko vse te velike prireditve, ki jih je Slovenija lahko rečemo, na srečo dobila, na žalost pa ravno v času epidemije so bili izpeljani brez gledalcev. Hokejsko svetovno prvenstvo mislim, da je celo bilo na koncu odpovedano, se pravi to so, celo dvakrat, to so dejansko taki izpadi tako finančni kakor tudi za mlajše generacije.

Kar se tiče športno gledano, se pravi na posamezne športnike smo imeli dejansko dva lockdowna, že v mesecu marcu so se ustavila športna tekmovanja, za leto 2020 govorim, se pravi in že tedaj so imeli klubi problem, na kakšen način bodo izpeljali prvenstvo do konca. Vemo, da so nekatere lige celo razveljavile rezultate nekatere, nekatere so skrajšale rezultate, podobno pa se je zgodilo sedaj v mesecu aprilu, ko je bil 11-dnevni lockdown in eden izmed strokovnjakov na prejšnji seji je povedal, kaj pomeni 14 dni neaktivnosti za maratonca, se pravi, da izgubi dejansko 20 % moči. Moramo se zavedati, da vrhunski športniki niso stroji, ki bi ga pospravil v omaro za 14 dni, potem pa ga spet naredil na hitrost 100 km ter bi se peljal po cesti, se pravi posledica netreniranja povečajo tudi same poškodbe. Na to smo opozarjali in nas žalosti, da Vlada tukaj ni naredila izjeme, da bi ti športniki lahko trenirali, kajti med, recimo med košarkarsko ekipo iz Ljubljane, profesionalna ekipa je lahko trenirala, ker slučajno sodeluje v enem mednarodnem tekmovanju, med tem, ko recimo neki nogometni klub, ki je udeleženec lige prvakov in ostalih evropskih tekmovanj pa so morali posamezno trenirati, dejansko so kot smešno sliko naredili, da so v mariborskem parku se slikali, da so šli teči. Se pravi, mi smo take profesionalne ekipe, ki igrajo proti ekipam, ki so se zdaj govorili o milijardah in so delale to tako imenovano super ligo postavile v kot, da ti igralci ne morejo trenirati. Najverjetneje si ne predstavljamo, da bi Španij ali pa katera taka država sprejela odlok(?), da ti res profesionalni klubi bi rekli, poglejte, lepo vi bodite doma, se pravi, tukaj ste riskirali zdravje teh vrhunskih športnikov, tudi njihovo eksistenco, kajti ena poškodba lahko ustavi kariero temu športniku in ga tudi finančno dejansko zaključi.

Druga zadeva, ki ste tukaj naredili pa ste, da ste klube postavili v situacijo na kakšen način bodo zaključili prvenstvo. Slišali smo, da se sprašujejo, kako zaključiti prvenstva, kdaj odigrati, se pravi te končne tekme, kajti problem je, da vsi ti slovenski klubi sodelujejo v evropskih tekmovanjih in se pravi neko mesto na lestvici te odpelje v takšno ali drugačno tekmovanje, tudi do nekega časa morajo biti končana. Vemo, da se nekatere evropske tekme recimo začnejo že junija kvalifikacije in ne vem, recimo če ni odigrano nekaj kol, na kakšen način bodo panožne zveze določile, kdo bo igral mednarodne tekme, tukaj se tudi panožne zveze potem o nekih arbitrarnih odločitvah riskirajo, se pravi same tožbe klubov na kakšen način bodo se uvrstile in se pravi, to ni hec. Finance, recimo, s kar nekaj klubi sem govoril, recimo neki klub, ki ima milijon evrov proračuna sedaj nima dohodkov od gledalcev, že eno leto recimo ni možno, da bi zaslužil nekaj od kart in zato me državni sekretar tukaj zanima, recimo, vaša Vlada je sprejela odlok, zbiranje oseb do 10 ljudi na takšnih in drugačnih prireditvah, zakaj recimo med izjeme niste dali tudi športne dogodke, če lahko gredo na takšne in drugačne zadeve, zakaj recimo se 10 ljudi ne more udeležiti gledanja neke tekme. Se pravi mi imamo nogometne objekte za 10 tisoč gledalcev, plus športna dvorana, ki sprejme 13 tisoč gledalcev. Mislim, da bi tukaj varno in na pravilen način, tako da bi dejansko bilo varno tudi lahko, se pravi vsi gledalci v omejenem številu seveda ogledali tekme, še posebej če delate neke izjeme za druge stvari. Pozdravljamo tiste zadeve, ki so bile sprejete v PKP-jih, čeprav jih je po Listi Marjana Šarca bilo bora malo, še posebej nas žalosti, da ste tudi kar nekaj naših predlogov zavrnili. Glede zaščitne opreme, ja, v enem izmed PKP ste jo sprejeli, se pravi, da klubi dobijo povrnjeno to zaščitno opremo, če se ne motim, ampak v praksi kolikor sem seznanjen se to še ne izvaja ali se motim? Ali se klubi in društva že lahko prijavljajo in ali jim že to finančno izplačujete te zadeve. Potem, ko ste govorili o teh projektih ESS in kako prejšnje Vlade niso nič naredile, tudi to najbolj ne drži, kajti ti projekti so se začeli v letu 2016, če se ne motim, se pravi trajajo že 4 ali 5 let. Skratka, daleč od tega, da je bil odnos države do športa v preteklosti pravilen. Ampak v bistvu je na kakšen način ste pomagali v času epidemije. Kolegica iz Nove Slovenije je pač govorila o predlogih. Glede na to, da smo jih mi grda Vlada, ko smo bili, zavrnili, me zanima, glede na to, da smo imeli 8 PKP, zakaj ne enega izmed teh predlogov, glede na to, da imate večino v parlamentu oziroma vsaj govorite, da jo imate, zakaj tega niste vključili v enega izmed 8 PKP in bi klubi že danes lahko imeli pomoč? Če pa se za konec še vržem nazaj, se pravi na te klube, društva kot sem povedal, izgubili so gledalce, izgubili so sponzorje, obenem pa se zaradi nekih uspehov rezultatov ne morejo pripravljati na takšne in drugačne razpise, se pravi od 4, 5 virov financiranja so klubi dejansko zamrznili s tremi. Pred kratkim je ravno en predstavnik klub govoril, da jim je eden izmed sponzorjev 60 tisoč evrov na leto znižal sponzorstva na 12 tisoč evrov letno. Zdaj pa si lahko predstavljamo, kaj to pomeni za nek klub in tudi na kakšen način bodo v prvi vrsti plačali te profesionalni del ekipe ter obenem držali klub kot celoto, da bodo potem mladi lahko v tem trenirali. Vemo, v trenutku, ko en klub, pa tudi v preteklosti so šli v stečaje, v nekem okolju propade, traja leta oziroma se sploh sprašujem, če se kdaj vrne, se pravi, da se ti prostovoljci spet zorganizirajo, da potem gredo klub na novo postavljati od najnižje lige, pa potem spet do vrhunske ekipe. Skratka, želim si res sodelovanja med predstavniki strokovne javnosti, Vlade, kajti res tukaj lahko le skupaj tudi z Ministrstvom za gospodarstvo najdete rešitev, da se pomaga v tem težkem času za slovenski šport, kajti čez 10 let, če se ne bo pomagalo, ne bo mogel sem priti državni sekretar in govoriti o medaljah, ki so bile pridobljene v tem zadnjem desetletju.

In še enkrat bom omenil odnos, ki mi ni bil všeč Jelka Kacina, ki se je dejansko zlagal, da so člani Olimpijskega komiteja bili cepljeni, čeprav se je potem izkazalo, da niso bili in tudi če bi bili, najverjetneje je vsem jasno, zdaj ne vem, v katerem mesecu se začnejo olimpijske igre, da športnikov ne boste cepili 5 ur preden gredo na letalo, jih poslali za Tokio, tam bodo odtekli maraton, pa potem se vrnili v Slovenijo. Se pravi, glede na to, da so neke, ko se cepiš, imaš nekaj dni mirovanja, se pravi, ni to neka igra z vsemi ljudmi, niti ne s športniki. Hvala.

Predlagatelj Matjaž Nemec.

Hvala lepa. Bom čisto kratek. Kolega Aljaž me je spodbudil k dvema vprašanjema, katere bom prosil, da mi državni sekretar do konca seje lahko odgovori. Ena se tiče prisotnosti gledalcev na stadionih in športnih objektih, tudi drugih dvoranah. Namreč v tem obdobju zadnjega leta smo imeli več različnih faz od popolnega zaprtja, do omejene prisotnosti, različno od kriterijev, različno od infrastrukturnih zmožnosti ter seveda poznamo občutek, kako je, ko je stadion odprt za gledalce. Torej zanima me glede na to, da smo v relativno pozitivnem valu, imamo mislim, da dve regiji ali celo 3 v oranžni, rumeni barvi, večji del v oranžni barvi. Najverjetneje se nekje dogaja neko razmišljanje, kako pristopiti k postopnemu odpiranju slovenskega športa za gledalce, govorim o učinkih, mislim, da ni treba razglabljati, da vsi tukaj se zavedamo, kaj to pomeni, ne samo iz motivacijskega, ampak tudi iz finančnega vidika. Nekatere države kot so Rusija, v končni fazi tudi Madžarska že razmišlja, da bi v določenih procentih začeli odpirati stadione. Naj omeni, mislim, da sem včeraj prebral Italija bo a 1. 6. odpirala stadione in tudi druge objekte.

Ali tukaj slovenska Vlada pripravlja kakršenkoli načrt o postopnem odpiranju, to je prvo vprašanje?

Drugo vprašanje se pa nanaša na protokol, ki ga je Olimpijski komite pripravil v mesecu februarju, kakšno je vaše stališče in ali se ga bo v bodoče, v kolikor bo prišlo do še enega vala oziroma zaostrovanja epidemiološke slike Vlada upoštevala in ga bo koristila, kajti kolikor sem laično imel možnost že v mesecu februarju videti, gre za po moji presoji dobro premišljen dokument, ki bi lahko bil v veliko veliko pomoč, ne samo epidemiologom, ampak tudi predvsem Vladi. Kot že rečeno, našli smo rešitve za gospodarstvo, našli smo rešitve za trgovsko branžo, vsi vemo, to doživljamo vsak dan, čakamo lahko v vrsti, v trgovinah med tem, ko v prostranosti športnih objektov nismo bili do zdaj sposobni zagotoviti primerno epidemiološki sliki minimalno število gledalcev. Jaz mislim, da je to škoda. Zamudili smo priložnost ob poteku evropskega prvenstva U21, zamudili smo priložnost mogoče ob Planici, mogoče na Rogli. Govorim o tem, če smo lahko danes mi tukaj v tem prostoru danes na današnji dan, na ogled tekme med Olimpijo in Cedevito in ne vem kom, pa je to še vedno nemogoče. Ali pa včerajšnja slovenska nogometna liga, ki je, tako kot v zadnjem letu potekala pred praznimi tribunami, kar je iz človeškega vidika nerazumljivo, da se ne da s koridorji z bom rekel socialno distanco organizirati šport na način, da bi lahko v vsaj manjši del gledalcev in gledalk lahko prisostvoval športnim objektom. Hvala lepa.