Vse članice in člane Odbora za pravosodje, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 29. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako članice in člane odbora prosim, da preverite tudi ali imate seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje.

Opravičil in nadomeščanj na tokratni seji za enkrat nimamo.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA ODLOČANJA USTAVNEGA SODIŠČA RS O POBUDAH IN ZAHTEVAH ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI DOLOČB PROTIKORONSKIH UKREPOV IN NEIZLOČITVE USTAVNIH SODNIKOV V PRIMERU OBSTOJA IZLOČITVENIH RAZLOGOV.

Zahteva poslanskih skupin SDS in NSi za sklic nujne seje Odbora za pravosodje z dne, 9. april 2021 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora in ste jo prejeli s sklicem.

Prav tako ste na e-klopi dobili naslednje gradivo. Komentar in memorandum dr. Andraža Terška, stališče dr. Saše Zagorca in stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Na sejo so bili s sklicem vabljeni v imenu predlagateljev poslanec Danijel Krivec in poslanec Jožef Horvat, mag. Lilijana Kozlovič ministrica za pravosodje, dr. Ajko Knez predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki se je opravičil, dr. Jurij Toplak, dr. Tone Jerovšek, dr. Peter Jambrek, dr. Boštjan M. Zupančič, ki se je prav tako opravičil, dr. Ernest Petrič ki se je opravičil, mag. Matej Krivic in odvetniška zbornica Slovenije. dodatno so bili vabljeni na predlog poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB, dr. Ciril Ribičič, dr. Igor Kavčič, ki se je opravičil, dr. Andraž Teršek, dr. Ajko Pirnat, dr. Aleš Zalar, dr. Saša Zagorc, ki se je opravičil ter dr. Matej Avbelj na predlog dr. Ernesta Petriča.

Sedaj pa prehajamo na obravnavo predloga za sklic nujne seje in besedo dajem mag. Dejanu Kalohu v imenu predlagateljev za dodatno obrazložitev predloga za sklic nujne seje. izvolite.

Predsednik, hvala lepa za dano besedo.

Zdaj, najprej uvodoma bi pozdravil seveda spoštovano ministrico, predsednika odvetniške zbornice, ustavno-pravne strokovnjake, ki so danes z nami ter seveda kolege poslance in poslanke. Spoštovani zdaj uvodoma mi dovolite, da vam najprej predstavim predmetno zahtevo za sklic današnje nujne seje Odbora za pravosodje. Verjamem, da so si jo poslanci pogledali, se seznanili s predlaganima sklepoma, pa vendarle zaradi širše pomembnosti teme še enkrat naj povzamem nujnost te zahteve. Zdaj, kot ste videli v preteklem obdobju, predvsem v obdobju do oktobra 2020 pod vključno februar 2021 je bilo na Ustavno sodišče Republike Slovenije res vloženih veliko število pobud, zahtev za oceno ustavnosti, seveda iz različnih členov iz protikoronske zakonodaje oziroma iz samih ukrepov iz teh zakonov. Prav tako je bilo po oceni ustavnosti podvrženih kar nekaj vladnih odlokov, s katerimi so se urejale razmere v tej epidemiološki situaciji covid-19. Zdaj, vsem je verjetno jasno, da ta nekak edinstvena unikatna situacija te zdravstvene krize, ki jo predstavlja covid-19 je seveda predstavlja višjo silo. Višjo silo sprejemanja te interventne zakonodaje, ki je na nek način potem napadena s strani predlagateljev ocen ustavnosti in sedaj te razmere so jasno vidne na vseh ravni družbe, Ustavnega sodišča s pripadom zadev in pa v končni fazi se dotikajo vsakega med nami, se pravi vsakega slehernika, vsakega državljana. Zdaj, Ustavno sodišče, kot tisti najvišji organ, organ varstva zakonitosti in ustavnosti bil v zadnjem času, kot rečeno na nek način res tudi more biti preobremenjen, pa vendarle jaz mislim, da Ustavno sodišče ne sme v tem kontekstu postati zgolj covid sodišče, ampak mora seveda te ukrepe presojati skladno z Ustavo in v kontekstu nastale izredne situacije. Zdaj, iz pregleda teh nerešenih zadev na uradni strani Ustavnega sodišča izhaja, da je nerešenih skupno še vedno več kot 16 zadev, ki se nanašajo na to protikoronsko zakonodajo in ukrepe. Danes sicer je prišla do nas razveseljiva novica, da se vendarle da odločiti dokončno, govorim seveda Zakonu o zagotavljanju sredstev v investicije v Slovensko vojsko. Seveda je bila ta pobuda s strani koordinatorja Levica, Luka Meseca danes zavržena, se pravi da je sodišče odločilo, da ni v neskladju z Ustavo in je seveda izpostavila to nujnost investicij v Slovensko vojsko. Se pravi, Zakon o oddaji in referendumu v tem zakonu se s sklepom upravičeno izključi. Tako, da uvodoma eno pozitivno zadevo v hitrosti reševanja dokončnih odločitev s strani Ustavnega sodišča. Zdaj, ampak vseeno še pa kar nekaj kot rečeno teh, v navednicah napadenih členov dokončne odločitve o zadevi in zdaj je to začasno zadržanje seveda pomeni, da država nekaterih sprejetih ukrepov ne more izvajati, kar je seveda na nek način ali pa dobesedno tragično v tej epidemiološki situaciji in nekatere po drugi strani ukrepe je pa dolžna izvajati, ne da bi se Ustavno sodišče sploh izreklo o njihovi skladnosti.

Zdaj, če ostanem v tem prvem delu o tej karakteristiki Ustavnega sodišča, kot covid sodišča v zvezi s to inflacijo zahtev za presojo ustavnosti vladnih odlokov, ki so seveda v domeni, kot je bilo rečeno zajezitve, še enkrat poudarjam te smrtonosne epidemije, pa so določeni primeri, ki pa imajo neko konotacijo, zlasti s strani predlagateljev, tudi če hočete politično, pa več verjetno potem v razpravi o tem. Zdaj, najbolje bo, da bo ta zadnji primer, meni se je zdelo ravnanje teh predlagateljev, seveda imajo vso pravico, da vlagajo ocene ustavnosti takšnih in drugačnih odlogov, ampak glejte da se potem na nek način vsaj v podtonu hvali s tem, kako se je zdaj vlada onemogočila, govorim seveda o tem začasnem zadržanju odloka vlade o prehajanju državnih meja, pa glejte, bi verjetno v tej situaciji vsaj ta pohvala ni na mestu, kajti vendarle tudi če je bila tisto zadržanje v kontekstu dveh ali treh dnevov, vendarle hipotetično bi se lahko spet omogočil kakšen potencialni vnos kakšnega seva spet v državo, tako da s tem se hvaliti res milo rečeno ni na mestu. Zdaj, to da Ustavno sodišče ne odloči, ampak da zadrži odlok ali pa kakšen zakonski člen, seveda kot sem rekel je problem. Ampak ta situacija o kateri ne vemo ali bo do te odločitve prišlo v enem tednu, v dveh tednih, v enem mescu, v enem letu morda res pušča to zatečeno stanje v širši klimi, v neki negotovosti in zdaj to ne odločanje, dejansko ne odločanje Ustavnega sodišča še enkrat poudarjam v epidemiološki situaciji res ocenjujemo predlagatelji kot nevzdržna. Zdaj, kot rečeno še dober ducat takih zadev je še vedno iz te covid področja je še trenutno zadržanih s strani Ustavnega sodišča in vprašanje je kdaj se bo zadeva premaknila, kot se je konkretno premaknila ta o zagotavljanju sredstev v investicije v Slovensko vojsko. Zdaj, je pa tudi res spovedna, se mi zdi tudi ta vendarle časovna dimenzija pri hitrosti teh začasnih zadržanj. Vseeno zdaj, ko je gospod Zalar in še dva sta bila, se je vseeno to zgodilo ekspresno hitro. Ekspresno hitro se je zgodilo to začasno zadržanje. Zdaj, po drugi strani pa slehernik, kot sem prej rekel, pa čakajo tudi na te zadeve po več mesecev ali pa let. Kar se tiče druge, da rečem druge problematike na Ustavnem sodišču. Prav tako jaz mislim, da še toliko oglašanj iz strokovne javnosti, iz strani ustavnopravnih strokovnjakov, da bi detektirali toliko nekih nepravilnosti, da rečem nedoslednosti, pa bom ostal pri tej oznaki, ker se določeni ustavni sodniki niso izločili iz postopka, ampak glede na okoliščine, glede na to kaj jim zapoveduje Ustava, sam matični zakon o Ustavnem sodišču bi se seveda morali.

Zdaj, Zakon o Ustavnem sodišču v svojem 32. členu je jasen, določa, da ko sodnik Ustavnega sodišča izve, da se mora iz kakršnegakoli razloga izločiti to sporoči predsedniku Ustavnega sodišča in to se je vsaj v dveh zadnjih medijsko odmevnih primerih ni zgodilo. Zdaj, takšno ravnanje tudi seveda, saj se smešno sliši, ampak je dejstvo da je protiustavno in seveda je z njim kršeno načelo do pravičnega in nepristranskega sojenja. Zdaj, komisija za etiko in integriteto je komentar h kodeksu sodniške etike, mislim da zadnji popravek je bil oziroma update je bil leta 2017 in tam glede izločitve sodnika vse jasno piše, da sodnik mora dosledno predlagati svojo izločitev v vseh primerih tako imenovanih izključitvenih razlogov / nerazumljivo/ pa tudi v primeru obstoja odklonitvenih razlogov judex suspectus, zaradi katerih bi bila njegova nepristranskost ali le njen videz utemeljeno vprašljiva. Kodeks seveda ne našteva izčrpno odklonitvenih izločitvenih okoliščin, saj sodnika nepristranskost temelji predvsem na njegovem samonadzoru. Se pravi sodnik je tisti, ki mora, naj bi nadzoroval in se izogibal kakršnemukoli nasprotju interesov. Res nas skrbi, tudi seveda zaradi kršitve posameznih človekovih pravic žalosti, da do tega prihaja, zato tudi današnja seja.

Zdaj, predlagana sklepa sta dva, zdaj poslanci so jo seveda prebrali. Jaz bi vam rad še enkrat predstavil danes tukaj javno. Se pravi prvi sklep govori o tem, da odbor, naš Odbor za pravosodje priporoča Vladi Republike Slovenije da preuči ali so potrebne zakonske spremembe, da bo v času epidemije, kot absolutno prednostna določena obravnava zadev iz pristojnosti Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanašajo na oceno ustavnosti pravnih aktov, ki so bili sprejeti za zamejitev širjenja okužb covid-19 in blažitev posledic epidemije. In drugi sklep. Odbor za pravosodje priporoča Vladi Republike Slovenije, da preuči ali so potrebne zakonske spremembe, da bo zagotovljeno dosledno izvajanje predpisov v zvezi z izločitvijo ustavnih sodnikov, s ciljem, da bosta ustavno načelo poštenega sojenja in pravica do nepristranskosti sojenja dejansko zagotovljena. Zdaj, jaz verjamem, da mogoče tekom razprave, da se še porodi tudi s strani etablirani pravnih strokovnjakov, kakšna ideja še mogoče za kakšen nov predlog sklepa. Vseeno pa ocenjujem, da je danes primeren trenutek celo, kot pravim sovpada s to pomembno odločitvijo Ustavnega sodišča, da se prisluhne predvsem vabljenim, ki so nedvomno avtoritete s področja ustavnopravne materije in da potem na podlagi tega mora biti, predlagajo sami kakšno še rešitev, mi pa tudi čez neko kvalitetno razpravo pripomoremo k temu, da tudi navzven damo vtis, da je Ustavno sodišče prepomembna sodnika institucija, da se ne bi opravila tudi razprava v tej hiši demokracije. Zdaj, predsednik hvala lepa. Jaz bom zdaj kot predlagatelj se bom potem kasneje še vključeval po potrebi v razpravo, tako da hvala za vašo pozornost.

Izvolite, Maša Kociper, postopkovno.

Ja, hvala lepa, predsedujoči.

Jaz sem seveda imela resne pomisleke o primernosti izvedbe te seje že pred samo sejo. Ampak glede na to, da je bil sklic te seje res boren in kratek in obsega vse skupaj dobro stran A4 papirja in to z velikim fondom, sem počakala na obrazložitev predlagatelja, da vidim, kaj je pravzaprav smisel in namen te seje. žal so se po tej obrazložitvi potrdili moji najhujši strahovi. Ta seja je namenjena obračunavanju z delom računskega sodišča in komentiranju konkretnih primerov, pri čemer so predlagatelji tako zmedeni, da v eni sami debati gredo v nasprotje s samim sabo. Predlagatelj namreč najprej problematizira kako hitro je prišlo na vrsto odločanje v primeru, ko je vlada odločala, da je prestopanje mej v času tako imenovanega zaprtja prepovedano in je pobudnik pred Ustavnim sodiščem to uspešno spodbujal. Najprej problematizirajo kako hitro je sodišče odločilo v tem primeru, potem pa v sklepih predlagajo, da vlada absolutno prednostno, kot prednostno določi, da mora Ustavno sodišče kot absolutno prednostno obravnavati zadeve, ki se nanašajo na oceno ustavnosti pravnih aktov, ki so bili sprejeti za zamejitev širjenja okužbe covid-19 in tako naprej, kar je bil točno konkretni primer. Potem predlagatelj navede še nekaj primerov, konkretnih in pove, da se nadeja kvalitetne razprave, naj povem, da so bili najprej na to sejo vabljeni samo strokovnjaki s tako imenovane desne provenience, zato smo potem morali ostali to nekoliko nevtralizirati in povabiti še ostali in potem med drugim še pove, da bo tudi v nadaljevanju se še javljal in obračunaval z Ustavnim sodiščem. Pri tem smo dobili dopis predsednika Ustavnega sodišča, ki pravi, da ugotavljanja, da parlamentarni odbor nikoli doslej v vseh zgodovini slovenske ustavne demokracije ni razpravljal o delu Ustavnega sodišča na način, kot je predviden v sklicu tokratne seje Odbora za pravosodje.

V skladu z ustavnim redom Republike Slovenije namreč Ustavno sodišče ne odgovarja za svoje delo Državnemu zboru in ga ta ali njegova delovna telesa tudi niso pristojna nadzirati, ker bi to porušilo ustavna razmerja med zakonodajnim organom oblasti in ustavno sodno vejo oblasti, ki so določena neposredno z Ustavo in tako naprej. Predsednik sodišča zato ocenjuje, da bi bilo ustavno nedopustno, če bi razloge za sklic izredne seje razumeli tako, da bi Odbor za pravosodje lahko obravnaval posamezne zadeve, ki so še v postopku pred Ustavnim sodiščem ali od predsednika Ustavnega sodišča pričakoval in tako naprej. Po tej uvodni obrazložitvi smo ugotovili, da gredo stvari točno v to smer. Moj proceduralni predlog zato je, da takoj zaključimo s to sejo, ki ni v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Prosim, predsednik, da to sejo zaključite, ker ni v skladu z vašimi pristojnostmi.

Hvala.

Hvala za vaše mnenje in vaš predlog. Predlagam, da bomo s to sejo nadaljevali, bi pa vse razpravljalce prosil, da se ne opredeljuje do konkretnih primerov, ki so še pred Ustavnim sodiščem. V tem smislu je to zapisano v predlogu oziroma odgovoru predsednika Ustavnega sodišča. Izvolite.

Ste se odločili, da bomo nadaljevali sejo. Predsednik mi prosim preberite določbo Poslovnika, alinejo, po kateri je ta odbor pristojen za nadzor nad delom Ustavnega sodišča.

Hvala lepa.

V predlogu za sklic nujne seje ni govora o nadzoru nad delom Ustavnega sodišča, ampak je predlog za in v sklepih, ki so predlagani grejo samo v smislu predloga vladi, da preuči morebitne spremembe zakonov o Ustavnem sodišču. Zato predlagam, da nadaljujemo. Želi besedo ministrica… / oglašanje iz dvorane/ Izvolite.

Predsednik lepo prosim, če me očitno ne razumem, vi pojasnite, če je naslov seje problematika odločanja Ustavnega sodišča o pobudah in zahtevah za začetek postopka za oceno ustavnosti, se ne nanaša na delo Ustavnega sodišča. Dajte mi razložiti na kaj se potem nanaša, če ne na delo. Piše namreč problematika odločanja, zgleda da jaz ne razumem tega stavka, dajte mi ga razjasniti prosim.

Sem vam že prej povedal, zato predlagam, da nadaljujemo s sejo. Besedo dajem ministrici za pravosodje za njena dodatna oziroma za njeno stališče do predloga za za sklic nujne seje. izvolite.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci Odbora za pravosodje Državnega zbora, spoštovani ostali udeleženci prav lepo pozdravljeni.

Hvala za povabilo na današnjo sejo, ki je namenjena razpravi o delu Ustavnega sodišča. Uvodoma želim poudariti in svoje razumevanje in pa tudi razumevanje Ministrstva za pravosodje o statusu Ustavnega sodišča. Namreč Ustavno sodišče je institut ustavno sodnega varstva, ki varuje ustavnost in zakonitost in temeljne pravice in svoboščine posameznika. Kot tako ni del sodne veje oblasti in striktno vezano in podrejeno Ustavi. Tak model Ustavnega sodišča ima večina evropskih držav in v Republiki Sloveniji je utemeljen v načelu, iz načel 1. in 3. člena Ustave in sicer, da je Slovenija demokratična republika in da oblast izvršuje ljudstvo. Ministrstvo za pravosodje nima pristojnosti ocenjevati delo Ustavnega sodišča in mu dajati napotke ali ga kako drugače nagovarjati, razen priprave zakonodaje. Zato se bom danes kot ministrica za pravosodje, katerega spoštovani ustavnosti in zakonitosti ter varstva temeljnih človekovih pravic, tudi nadzira Ustavno sodišče, navezala le na dejstva brez vrednostnih sodb. Zadnje leto je zaradi virusa covid-19 za celotno slovensko družbo in pa tudi za širšo Evropo daleč eno najtežjih let in primerno težka je odgovornost tako strokovnih in političnih organov pristojnih za varstvo v tem času največje vrednote, to je zdravje in življenje vsakega posameznika. Želim poudariti, da si vlada zelo prizadeva zajeziti epidemijo covid-19, ki traja že zelo dolgo. Zato tudi na vladi sprejemamo ukrepe za zavarovanje zdravja in življenja ljudi. Žal je bilo potrebno poseči v marsikatero drugo človekovo pravico in jo omejiti. Tehtanje sorazmernosti vsakega omejevalnega ukrepa pa je bilo za vlado velika in zahtevna naloga. Po strožjem zaprtju države v preteklem tednu zaradi omejevanja epidemije covid, se bodo ukrepi sprostili, kar kaže na to, da so dali pričakovane rezultate. Vsi pa si seveda želimo, da se naše življenje čimprej vrne v normalne tirnice brez omejitev, v čas brez omejitev. Zavedati se moramo tudi, da je epidemija covid-19 vplivala na delo prav vsake institucije in je vplivala tudi na delo pravosodnih deležnikov v Republiki Sloveniji. Tudi na Ministrstvu za pravosodje smo zato morali sprejeti številne ukrepe, zato da smo zaščitili pravice ljudi in pa tudi organizacijske in pa investicijske ukrepe.

Poudarim naj samo ali pa izpostavim kot primer potrebo Okrožnega sodišča v Ljubljani po novi razpravni dvorani, ki ni posledica samo epidemiološke situacije, ampak tudi dolgotrajne prostorske stiske in smo zagotovili nove prostore na Gospodarskem razstavišču. Torej vse izzive, ki smo jih na ministrstvu imeli v zvezi s tem, smo tudi hitro in uspešno naslovili in tudi izpeljali. Tako, kot je Ministrstvo za pravosodje moralo izpeljati ukrepe, so morala tudi vsa ostala ministrstva in tudi vlada. Torej ves čas od prevzema mandata smo torej aktivno sprejemali ukrepe v okviru svojih pristojnosti zopet epidemijo. In vsi vlada, parlament in drugi organi so pri sprejemanju, izvajanju ukrepov dolžni, kljub težki odgovornosti ves čas spoštovati Ustavo in veljavni pravni red. Ustavno sodišče ima pri presoji ustavnosti in zakonitosti sekundarno vlogo. Tako, kot je pomembno, da se je prilagajanje epidemiološkim razmeram in pa sprejemanjem interventne zakonodaje za blaženje posledic, vlada prilagajala in hitro in fleksibilno odločala, je nedvomno pomembno in je k temu zavezano torej vsako sodišče, posebej pa tudi Ustavno sodišče o vloženih zahtevah in pobudah in da torej o njih odloča prioritetno. Ustavno sodišče je zato že od aprila, 2. aprila lanskega leta rešuje covid-19 zadeve absolutno prednostno. To je zelo pomembno sporočilo danes za vse, ki spremljamo to sejo, saj se morda ustvarijo vtisi o javnosti, da je bilo drugače. Ustavno sodišče je torej, kot najvišji ustavni organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter temeljnih človekovih pravic svoje delo in zaporedje reševanja covid zadev, samostojno določilo, kot absolutno prednostno. Podobno, kot je to storila vlada in podobno, kot je to storil Državni zbor v svojih pristojnostih. Seveda ob zavedanju, tako kot je rekel tudi predlagatelj, da ne more reševati samo covid zadeve, ampak tudi druge pomembne zadeve, ki so pomembne za našo družbo. Glede na to Ministrstvo za pravosodje, torej glede na to, da je Ustavno sodišče že ves čas prednostno reševalo te zadeve, ne podpira prvega sklepa, ki nalaga proučitev zakonodaje s ciljem na zakonski ravni Ustavnemu sodišču določiti način prednostnega reševanja zadev. Menim tudi, da bi taka ureditev bila lahko vprašljiva tudi z vidika temeljnega koncepta Ustavnega sodišča. Tako, kot je bila to težka naloga za vlado, parlament, sprejemati zakonodajne odločitve je nedvomno težka bila tudi za ostale organe, med drugim tudi sama presoja ustavnosti predpisov, kajti tako kot je za slovensko Ustavno sodišče, je tudi za ostala sodišča v Evropi to popolnoma novo pravno področje. Ustavno sodišče v svojem tudi odzivu, ki ga je dalo navaja, da so v celoti primerljivi tudi z nemško ureditvijo. Razlika med slovensko ureditvijo, pa nemško ureditvijo je morda v številu sodnikov. Nemčija ima 16 sodnikov ustavnih, medtem kot Slovenija devet. Vendar je število zadev, ki jih je bilo prejeto na obeh sodiščih primerljivo celo v Republiki Sloveniji jih je bilo več, tudi število odločitev je primerljivo, prav tako tudi število zadržanih predpisov.

Zavedam pa se, da zadržanje predpisov pomeni nesposobnost oziroma da se teh predpisov dejansko v življenju ne da izvajati in za vlado to pomeni seveda problem. Slovensko Ustavno sodišče je do sedaj odločilo o 114 zadevah s področja covid, od sprejetih 173 zadev. Ampak poleg števila rešenih zadev je pomembna tudi kakšna je ugotovitev Ustavnega sodišča. In naj poudarim, da vsak neustaven poseg v človekove pravice je nedopusten. Ampak ko pogledamo vsebinske odločitve v teh rešenih 114 zadevah, covid zadevah, pa kažejo glede ustavne neskladnosti nekoliko drugačno sliko, kot se je ustvarila v javnosti. Če se opredelim še do drugega sklepa oziroma do same problematike izločanja sodnikov in sicer, ker je predlagano ravno tako, da se prouči potrebo po zakonskih spremembah. Tako kot prvi sklep, tudi drugi predlagani sklep na Ministrstvu za pravosodje ne podpiramo, kajti izločanje sodnikov je že določeno v 31. členu Zakona o Ustavnem sodišču. V primeru nenamernih napak, jih lahko Ustavno sodišče popravi, kar je do sedaj tudi storilo. Nenazadnje spoštovanje vladavine prava vključuje tudi priznanje napak in vzpostavitev načinov poprave odkritih napak. Res pa je, da ima vsaka napaka Ustavnega sodišča in tudi drugih sodišč v javnosti veliko večjo težo, kot morebitne napake državne uprave ali pa napake javnega sektorja in je zato potrebno veliko večja skrbnost in tudi odgovornost Ustavnega sodišča in sodišč.

Naj v zaključnih besedah izpostavim še pomembno izhodišče za naprej. Ustavno sodišče nadzira vse tri veje oblasti, zakonodajno, izvršno in pa tudi sodno oblast. Posledično je bilo Ustavno sodišče že pred covid obdobjem soočeno z izredno velikim številom ustavnih pritožb. Na to je opozorila tudi Evropska komisija v svojih izsledkih o prvem poročilu o vladavini prava. Med drugim je bila v izsledkih v poročilu izpostavljena ravno obremenjenost Ustavnega sodišča. S ciljem, da osvetlimo izzive izpostavljeno v poročilu Evropske komisije smo na Ministrstvu za pravosodje ustanovili posebno delovno skupino, v okviru katere nam je Ustavno sodišče tudi odgovorilo, da so potrebni ukrepi tako organizacijski, kot tudi normativni. Na Ustavno sodišče pride izredno veliko število ustavnih pritožb, ki onemogočajo Ustavnemu sodišču, da bi lahko odločalo o tistem roku, ki je potreben za to, da se zagotovijo mehanizmi nadzora ter zavor in ravnovesij, tako kot je rekel tudi predlagatelj. In tem opozorilom, tem potrebam Ustavnega sodišča smo na Ministrstvu za pravosodje tudi prisluhnili in jih bomo tudi upoštevali v procesu oblikovanja ukrepov na normativni ravni, kar je naša pristojnost. Kot družba pa si moramo vsi skupaj prizadevati za krepitev in spodbujanje primarne vloge pravosodnega sistema, to je zaščita ljudi. Bolj kot ga bomo krepili, bolje bo opravljalo svojo funkcijo in tudi s tem še kako pomembno krepimo vladavino prava.

Hvala za vašo pozornost.