Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora, prav lepo pozdravljeni.

Pričenjam 49. nujno sejo Odbora Državnega zbora za zdravstvo, ki je sklicana v skladu z 47. in drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine SD.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: prišlo je opravičilo našega kolega Roberta Pavšiča, zaradi službene odsotnosti, medtem ko kolega Jožefa Lenarta pa nadomešča Boris Doblekar, ki ga lepo pozdravljam v naši sredini.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne, 23. marca 2021, ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer. Prvič, kot edina točka tudi dnevnega reda Zakaj Slovenija v drugem krogu nabav ni naročila cepiva, ki bi ga lahko in posledično pristala v skupini treh držav, ki tega niso storile.

Kot rečeno je prišla zahteva in sicer Poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB za sklic te nujne seje in sicer 18. marca 2021. Vse imate tudi objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Ker do pričetka seje ni bilo predlogov za širitev dnevnega reda, ostaja takšen dnevni red, kot je.

Tako da kar prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA SEJE ODBORA - ZAKAJ SLOVENIJA V DRUGEM KROGU NABAV NI NAROČILA CEPIVA, KI BI GA LAHKO IN POSLEDIČNO PRISTALA V SKUPINI TREH DRŽAV EU, KI TEGA NISO STORILE? Imamo tudi nekaj vabljenih, ki bodo potem prav tako dobili besedo, sedaj pa po ustaljeni praksi oziroma Poslovniku Državnega zbora, dajem besedo najprej predlagatelju zahteve in sicer v imenu predlagateljev bo podal uvodno zahtevo poslanec SD-ja, mag. Dejan Židan.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala gospa predsednica za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana predstavnika vlade, ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Kakor ste gospa predsednica povedali, smo poslanci Socialnih demokratov, Liste Marjana Šarca, Levice in Stranke Alenke Bratušek zahtevali nujno sejo, zaradi nejasnosti različnih in nasprotujočih se informacij kaj se dogaja glede nabav oziroma ne nabav cepiva, ki ga v Sloveniji nujno potrebujemo. Sama epidemija v Sloveniji in svetovna pandemija covid-19 je zelo prizadela življenja ljudi, delovanja družbe, držav in sveta kot celote. Zelo hitro je postalo jasno, da poleg ukrepov, ki se izvajajo in tudi prekuženosti, ki nastaja je za premagovanje in obvladovanje te epidemije nujno potrebno, da se čimprej razvijejo učinkovita in varna cepiva in da so čimprej uporabljena tudi v praksi. Strokovnjaki govorijo o različnih odstotkih, govorijo o 50 %, bolj pogosto o 70 % potrebnega precepljenja, da bomo pred to epidemijo dovolj varni, da se bo lahko življenje vrnilo v normalne tire, kar si želimo. Kar se tiče cepljenja proti covid-19, v Sloveniji sledimo naslednjim ciljem, kar je povzeto po spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zmanjšanje umrljivosti zaradi covid-19, zmanjšanja števila hospitalizacij zaradi covid-19 in zaščite prebivalstva, ki je najbolj izpostavljeno tveganju za okužbe covid-19. Po trenutno dostopnih podatkih je s strani evropske agencije za zdravila bilo odobreno uporaba štirih vakcin in sicer Pfizer Biontech 21. decembra 2020, cepivo moderne 6. januarja tega leta, cepivo AstraZenece 29. januarja tega leta in Johnson & Johnson oziroma Janssen proizvajalca 11. marca tega leta.

Namen sklicateljev današnje nujne seje, spoštovane in spoštovani je naslednje. Želimo ugotoviti predvideno časovno alokacijo dodatno razpoložljivih odmerkov zato, ker so stališča ki so predstavljena s strani vlade v pomembnem nasprotovanju s tem, kar je predstavljeno s strani pristojnih inštitucij Evropske unije. Želimo ugotoviti oziroma vsaj omogočiti da se ugotovi v nadaljnjem procesu razlog odločitve o ne naročilu. Ali je šlo za špekulacijo o ceni? Časovni komponenti? Mi upamo, da ni to, kar se tudi občasno omenja, namerno podaljševanje epidemije.

Pomembno pa je tudi kdo je sprejel takšno odločitev, kdo je subjektivno in kdo je objektivno odgovoren. Po nam trenutno dostopnih podatkih se je Slovenija odrekla skoraj milijonu dodatnih odmerkov cepiva, ki bi jih lahko dobila pri dveh proizvajalcih Pfizer Biontech in Moderni. Ti so bili naši državi na voljo potem, ko se je Evropska komisija konec decembra pri teh proizvajalcih dogovorila za nakup dodatnih količin. Šlo je pa za odločitev Ministrstva za zdravje, po nam dostopnih podatkih v času, ko ga je vodil vršilec dolžnosti, gospod Janez Janša. Imeli smo s strani pristojnega ministrstva naslednja pojasnila. Slovenija se ni odločila za nakup opcijske ponudbe Biontech in Moderne zaradi njihove časovnice dobav, ki je bila predvidena šele v drugi polovici leta. Toda vsaj po nam dostopnih podatkih v primeru cepiva Pfizer Biontech to ne drži. Iz pojasnil direktorata za javno zdravje pri Evropski komisiji je namreč razvidno, da bi večji del dodatnih odmerkov tega cepiva v države članice in da bo prišel do konca junija. Zadnji načrt predvideva, da bosta Pfizer Biontech od začetka januarja do konca marca v EU dobavili okoli 66 milijonov odmerkov, v drugem četrtletju, torej od začetka aprila do konca junija pa še dodatnih 200 milijonov odmerkov je zagotovil predstavnik komisije oziroma pristojnega direktorata. To v praksi pomeni, da bo konkretni proizvajalec v Evropo dobavil po nam dostopnih podatkih 266 milijonov odmerkov tega cepiva. Zelo verjetno je od tega 200 milijonov odmerkov iz prvotne pogodbe, ostalo pa iz dodatne pošiljke, ki se ji je Slovenija konec decembra odrekla kot ena zgolj od treh držav Evropske unije. Takrat bi lahko naša država po uradnih podatkih računala na 470 tisoč doz dodatnega odmerka cepiva Pfizer Biontech in 376 tisoč dodatnih odmerkov cepiva Moderna. V povezavi z samo dobavo cepiva je seveda tudi nacionalna strategija cepljenja. Prvi načrt je bil sprejet 3. decembra lanskega leta. Ta načrt se je, kar razumemo, podobno kot v večini ostalih držav spreminjal, saj so bila na razpolago nova dejstva, ki jih je bilo potrebno upoštevati. Tako je Slovenija verzijo dva dobila 1. marca, verzijo tri 11. marca, 25. marca četrto in to kar nas verjetno je vse nekoliko začudilo verzijo, ki vključuje tudi cepljenje mimo navodil stroke ali priporočil stroke dijakov pred maturo, včeraj, torej 15. aprila. Tekom razprave o dobavi teh in ostalih cepiv smo lahko slišali različne trditve. Ena od teh je bila takšna. Ko je bilo ugotovljeno, da v decembru ni bilo slovenske prijave, je predsednik vlade reagiral in zahteval dodatno prijavo. Nam dostopni podatki pa govorijo takole. Predsednik vlade je postal vršilec dolžnosti ministra za zdravje 18. decembra. Povpraševanje predvidevamo v pisni obliki, bi naj prišlo tri dni pred tem, 15. Odločanje pa je potekalo konec decembra in v začetku januarja, tako da zelo neverodostojno držijo trditve, da prvič slišim, da bi se Slovenija čemurkoli odpovedala. Obratno, odkar jaz začasno opravljam to funkcijo smo dodatno naročili milijon doz cepiva in se v taki številki pogovarjamo tudi danes.

Tisto, kar nas preseneča spoštovane in spoštovani, če gledate uradne izjave v roku posameznega dne uradnih predstavnikov vlade so v razponu od 1,8 do sedem milijonov doz naročenega cepiva. Torej 15. decembra je Evropska komisija aktivirala opcijo za nakup dodatnih količin cepiva proizvajalcev Biontech in Pfizer in Moderna. Tri dni pozneje, 18. decembra, je gospod Janša prevzel vodenje Ministrstva za zdravje. Države članice so se o razdelitvi cepiva dogovarjale skoraj tri tedne do začetka januarja. To so potrdili tudi pri generalnem direktoratu za zdravje pri Evropski uniji. Bilo je omenjeno, da smo se prijavili, naša dodatna prijava je bila upoštevana, tako da smo najprej decembra podpisali prvo pogodbo za 924 tisoč doz odmerka. Menimo, da tu gre za zavajanje. Teh odmerkov ni naročil predsednik vlade. To pogodbo v velikosti 924 tisoč odmerkov cepiva je decembra lani podpisal bivši minister, gospod Tomaž Gantar. Šlo je za osnovno pogodbo in ta pogodba je dala možnost ostalim državam dodatni nakup doz cepiva. Potem je govora o dodatnih 912 tisoč dozah cepiva Pfizer.

Potrebno je vedeti, da je nova pogodba za dobavo 913 tisoč odmerkov cepiva po nam dostopnih podatkih, bila res podpisana. Ampak podpisal jo je 4. marca aktualni minister za zdravje gospod Janez Poklukar. In še ena bistvena razlika obstaja. Cepiva, ki bi bila naročena v prvem krogu bi v Slovenijo prišla v prvi polovici tega leta. Rok dobav cepiv naročenih v drugem krogu pa je šele v drugi polovici leta, pa še to ne vseh. Tekom zadnjih tednov je bilo mnogo razprav kako je koordinirano cepljenje, kdo je odgovoren ali neodgovoren da ponekod poteka na način, da posamezni zdravstveni domovi pomagajo državljankam in državljanom celo takole, da aktivno in proaktivno sami kličejo tiste, ki ustrezajo nacionalni strategiji cepljenja. Pa niso pohvaljeni, so grajani, ker odstopajo od tistih, ki verjetno delajo po navodilih, ki so verjetno slaba ali pa jih sploh ni. Ampak to se dogaja. Grajani so tisti, ki delajo dobro. Na podlagi vsega tega stranke opozicije predlagamo sprejetje petih sklepov. Sprejetje teh petih sklepov seveda nikogar ne obsoja. Sprejetje teh petih sklepov pomaga, da razkrijemo kaj se je dogodilo in na nek način spodbuja tiste, ki so pristojni odgovorni, da bodo skrbno ali bolj skrbno delovali tudi naprej. Vem da bo vprašanje tekom današnje razprave tudi ali opozicija res mora samo spraševati kaj se je dogodilo ali ne pomaga s predlogi.

Zato spoštovani in spoštovane, smo danes predstavniki dela opozicijskih strank vložili še eno zahtevo za nujno sejo odbora. S konkretnimi predlogi, proučili smo dogajanja v Evropi in širše, proučili smo stanje v najbolj uspešnih državah in preko zahteve za nujno sejo odbora dali kar nekaj proaktivnih pobud kaj narediti, da ne bo v bodoče tako, kot je sedaj, da je razmerje kar se tiče okužb med državo, ki obvlada prezračevanje je na prvem mestu Finska. In država, ki je tudi po mnenju strokovnjakov zadnja na tem mestu Slovenija je ena proti 15.

Naši predlagani sklepi so naslednji;

Predlog prvega sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 14-ih dni pripravi poročilo o tem, kako je doslej potekalo naročanje cepiv in zakaj Slovenija ni naročila dodatnih odmerkov cepiv ter to poročilo predstavi Odboru za zdravstvo.«

Predlog drugega sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 14-ih dni sklicatelju posreduje dokumentacijo, kjer je Republika Slovenija v drugem krogu pozvana k oddaji morebitnega dodatnega naročila cepiv Pfizer in Moderna ter njune roke dobav.« - govorim torej o 912 tisoč odmerkih. Mi ne verjamemo, da ta komunikacija poteka preko telefona. V tako resnih stvareh, ko gre za življenja državljank in državljanov Evropske unije, morajo obstajati dokumenti.

Predlog tretjega sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da o strategiji nabav cepiv proti covid-19, o dobavi cepiv ter o uresničevanju strategije cepljenja, najmanj enkrat mesečno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.«

Predlog četrtega sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v okviru vseh nadaljnjih krogov nabav cepiva, v okviru skupnih nabav preko Evropske unije izkoristi ves možen potencial za nakup cepiv proti covid-19, tako glede na možnost nabave pogodbene količine cepiva o deležu pro rata, kot v okviru možnosti opcijskih naročil.«

In kot zadnji predlog sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 14-ih dni poroča o dobavnih rokih cepiv iz drugega kroga, ko je bilo na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov ter o dobavnih rokih cepiv, ki jih je Slovenije dodatno naročila.«

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Zdaj se moramo pač ustaviti, spoštovani predlagatelj, te sklepi, ki ste jih prebrali so drugačni od tistih, ki ste jih predlagali v gradivu. Tako, da prišlo je pač očitno pri vas do neke napake ali pa niste podali popravkov sklepov, tako da sklepi iz gradiva so naslednji. Jaz sem jih zdaj dolžna prebrati, zato da ne bo prišlo do nejasnosti.

Prvi sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 14-ih dni pripravi poročilo o tem, kako je doslej potekalo naročanje cepiv in zakaj Slovenija ni naročila dodatnih odmerkov cepiv ter ga predstavi Odboru za zdravstvo.« To je prvi sklep.

Drugi sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da o strategiji nabav cepiv proti covid-19 o dobavi cepiv ter o uresničevanju in strategije cepljenja, najmanj enkrat mesečno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.«

Tretji sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v okviru vseh nadaljnjih krogov nabav cepiva, v okviru skupnih nabav preko Evropske unije izkoristi ves možen potencial za nakup cepiva proti covid-19 tako glede na možnost nabave pogodbene količine cepiva v deležu pro rata, kot v okviru možnosti opcijskih naročil.«

Četrti sklep, ki ste ga pa povedal je pa identičen, kot ste ga, tako da v bistvu nekaj zdaj tukaj striže, tako da vas prosim…

Izvolite.

Ja, imate prav gospa predsednica.

To bi moral omeniti, se opravičujem. Tekom današnje seje, kot predloge odborov bomo predložili do neke mere podobne, vendar nekoliko nadgrajene sklepe. In to ste vi pravilno ugotovili in to bo tekom te današnje seje tudi vloženo.

Hvala vam.

V redu.

Prav, da smo pač ta nesporazum sedaj odpravili in da vsi vedo, da pač pridejo novi sklepi.

Sedaj pa dajem besedo naprej in sicer z nami je državni sekretar, mag. Franc Vindišar v imenu Ministrstva za zdravje, ki mu dajem besedo in ga tudi obveščam, da se lahko vedno tekom seje tudi oglaša, če želi.

Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.

Rad bi vam na kratko predstavil kronologijo nabavljanja cepiv, dejstev, ki so dejansko prisotna. Na osnovi poziva komisarke za zdravje Evropske komisije, je Republika Slovenija 22. junija izrazila podporo in pristopila k skupnim aktivnostim Evropske komisije, katerih namen je bil okrepiti pogajalsko moč držav članic na ravni Evropske unije s proizvajalci obetavnih cepiv proti covid-19. Cilji tega so bili doseganje najnižjih možnih cen ter tudi ostali pogoji od odškodninske odgovornosti, ustrezne preskrbe o dovolj velikih količinah, predvidenih časovnih terminih in seveda zagotoviti vsem državam članicam Evropske unije enakopraven in pregleden način dobave.

Evropska komisija je pripravila in objavila strategijo Evropske unije za cepiva proti covid-19, ki je med drugim zagotavljala tudi spodbude in pospešitev razvoja cepiv ter tudi povečevanja proizvodnih zmogljivosti na območju Evropske unije. Vključen je bil tudi sporazum z naslovom Sporazum za vnaprejšnji nakup v okviru instrumenta predhodnega javnega naročila, kratica angleško ASAP. Katerega namen je bil, da se s sporazumom o predhodnem javnem naročilu med Evropsko komisijo in proizvajalcem obetavnega cepiva zagotovi tem proizvajalcev finančna sredstva za namen pospešitve razvoja cepiva in povečanje proizvodnih zmogljivosti za potrebe Evropske unije. Preko sistema za nujno pomoč, s kratico ESI, 2,7 milijarde je Evropska komisija namenila za ta namen.

Ena od pomembnih zavez sporazuma je bila, da države članice ne vodijo ločenih pogajanj s proizvajalci teh cepiv, ker bi to oslabilo pogajalsko moč Evropske komisije, hkrati pa je bilo seveda potrebna tudi popolna molčečnost in varovanje zaupnih podatkov teh odsotnost konflikta interesov. Naloga vsake države članice je bila, da oceni koliko cepiv namerava zagotoviti svojim prebivalcem. Ministrstvo za zdravje je zaprosilo razširjenje strokovne kolegije za splošno medicinsko, javno zdravje, pediatrijo, predstavnico infekcijske klinike, da podajo svoja stališča. V okviru tega je bila izražena pričakovanje, da potrebujemo vsaj 60 % precepljenost prebivalstva, kar pomeni precepljenost 1,2 milijonov prebivalcev Slovenije. O podpisu krovnih pogodb Evropske unije s proizvajalci ni bil znan datum izdanega dovoljenja za promet posameznega proizvajalca. To je kasneje zelo pomembno vplivalo tudi na samo dobavo. V okviru te krovne pogodbe imamo, so definirane pogodbene količine, opcijske količine in predvidene tudi dodatne količine, za katere pa je bilo predvideno sklepanje novih pogodb. Za pogodbene količine je Evropska komisija proizvajalcem vnaprej dodelila sredstva ESI sklada, ki so se vračunala v končno ceno cepiv, kar za države članice pomeni, da doplačajo samo dokončne cene, za opcijske in dodatne količine pa je potrebno plačilo polne cene cepiva. Odločitve posameznih držav članic so bile glede naročanja pogodbenih, opcijskih in dodatnih količin zelo različne in to se sedaj rešuje na nivoju politične ravni.

Dovolite, da vam na kratko preberem samo podatke za posamezne proizvajalce. AstraZeneca, podpis pogodbe z Evropsko komisijo 27. avgust 2020, podpis pogodbe naročila Slovenije 20. oktober 2020, količina en milijon 404 tisoč odmerkov. Pfizer Biontech, podpis pogodbe z Evropsko komisijo 20. november 2020, Slovenija 10. december 2020, 924 tisoč 338 odmerkov. Moderna, podpis pogodbe z Evropsko komisijo 25. november 2020, Slovenija 21. december 2020, 369 tisoč 767 odmerkov. Johnson&Johnson, 21. oktober Evropska komisija, Slovenija 21. december 2020, število odmerkov 938 tisoč 899. Skupna vsota teh odmerkov naročenih za Republiko Slovenijo 21. decembra je tako znašala tri milijone 637 tisoč štiri odmerke, kar ob predpostavki, da za Johnson&Johnson potrebujemo samo en odmerek zadošča za dva milijona 287 tisoč 951 prebivalcev. Ob tem naj povem, da je za obdobje prvega in drugega kvartala bilo 21. decembra namenjeno dva milijona 457 tisoč 699 odmerkov ali en milijon 357 tisoč 589 prebivalcev. S tem bi se približali celo 70 % precepljenosti in že presegli po tisti končni cilj 1,2 milijona prebivalcev. Navedeno dejstvo je eden od razlogov, da se konec decembra 2020 ni izrazilo interesa za opcijske količine odmerkov. Poleg navedenega se je pričakovalo skorajšnje dobave večjih količin cepiva proizvajalca AstraZeneca. Dodaten razlog je bil tudi predviden terminski plan dobave opcijskih količin cepiva. Dobava 50 % opcijskih količin cepiva proizvajalca Bayer tech in dobava celotne količine proizvajalca Moderna sta bili predvideni šele v drugi polovici leta 2021.

Ob tem je treba pripomniti, da smo države članice pričakovale tudi dodatne količine ter cepiva na račun postopnega povečevanja proizvodnih zmogljivosti, za kar so navedeni proizvajalci prejeli ESI sredstva Evropske komisije. Vse države članice smo seveda največ pričakovali od proizvajalca cepiva AstraZeneca, ki je v mesecu decembru sporočil, da bo čas prihoda zamaknil. Ampak ob tem je bilo še vedno zagotovilo, da bodo pa pogodbene količine zagotovljene, 1,4 milijona odmerkov v prvi polovici leta 2021. Tudi ostali proizvajalci v začetku niso zagotavljali pogodbenih količin, ampak predvsem Pfizer Biontech je ves deficit v mesecu decembru potem začel nadomeščati in trenutno plane, ki so bili postavljeni takrat pomembno presega. Podobno je za proizvajalce Moderne in pa tudi Johnson&Johnson, pričakuje da bo do zaključka drugega kvartala letošnjega leta svojo obljubo o 257 tisoč 473 odmerkov zagotovil. Potem je bilo še vprašanje glede nacionalnih strategij. Res je, da so se nacionalne strategije spreminjale in so se prilagajale predvsem težavam z dobavami posameznih proizvajalcev, tako da imamo trenutno v veljavi peto verzijo in nekako sledimo cilju, da bi s cepljenjem, ki je najmočnejše orožje proti epidemiji covid-19 to epidemijo tudi premagali. Namreč želja je, da se doseže najmanj 50 % precepljenost do konca meseca junija.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Predno dam besedo naprej vabljenim, vas obveščam, da našo članico Mojco Škrinjar nadomešča poslanec mag. Branko Grims, ki ga lepo pozdravljam.

Sedaj pa bi prešli še k vabljenim in dajem najprej gospodu Jelku Kacinu v imenu Vlade Republike Slovenije, kot državnemu sekretarju in pa nacionalnemu koordinatorju za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovani poslanci in poslanke. Spoštovani drugi navzoči. Hvala za povabilo.

Republika Slovenija se je odločila, da naroči vse vrste cepiva, ki so na voljo na evropskem tržišču in pri vseh je dala rezervacije. Tisto, kar lahko dopolnil državnega sekretarja, ki so zadnje številke, ki govorijo o spremenjenih dobavah. Kot ste verjetno slišali je bilo dogovorjeno, da se deset milijonov odmerkov, ki so bili predvideni za dobavo v zadnjem četrtletju tega leta preusmeri v drugo četrtletje. To je dosedanjim dobavam dodalo še dodatnih 26 tisoč 812 odmerkov. Včeraj pa je predsednica Evropske komisije povedala, da je bil dosežen tudi nov velik preskok, da se še 50 milijonov, ki so bili rezervirani za dobave v mesecu decembru oziroma v zadnjem četrtletju dobavi prej, tako da bodo dobavljene že v drugem kvartalu. To pomeni še dodaten skok teh 233 tisoč odmerkov približno močno spremeni celotno sliko dobav. Pa vam bom to ilustriral z nekaterimi številkami. Do včeraj je veljalo, da nam Pfizer dobavlja po 40 tisoč 950 odmerkov na teden, govorimo o mesecu aprilu. Včeraj zvečer je Evropska komisija poslala nove številke, naslednja dobava Pfizerja za mesec april bo znesla že 64 tisoč 350 odmerkov. In potem kontinuirano v maju, ki je nekoliko specifičen mesec in ima pet tednov, dobivamo po 58 tisoč 500 odmerkov, nekoliko manj, da bi v zadnjem tednu maja imeli 105 tisoč odmerkov, potem pa v juniju po 106 tisoč 470 odmerkov. To so zelo velike številke, ki nam bodo v juniju omogočile samo z Pfizerjem precepiti skupaj 425 tisoč ljudi. Ampak govori, gre za odmerek, ne gre za dva odmerka. Torej, Slovenija je izkoristila vse možnosti, ki jih je imela na voljo, razen tiste nabave. Zakaj niso v Ministrstvu za zdravje tedaj izkoristili možnosti je seveda drugo vprašanje. Ko je predsednik vlade prevzel to dolžnost je moral kar se da hitro ukrepati in zahteval je, da se naročijo vsa možna cepiva kjerkoli, ne glede na ceno, ampak v mesecu aprilu in maju je treba povečati dobave. Hkrati so stekle tudi skupne evropske priprave, ker so se vse države znašle v izrazito nemogočem položaju, zaradi tega ker AstraZeneca ni dobavljala dogovorjenih količin, tudi nam dolguje ogromne količine odmerkov.

Naj spomnim, da je šest držav se organiziralo tudi v ta namen, da bi solidarnostno pokrili težave tistih držav, ki so se znašle v najbolj nesrečni situaciji. Pet držav je bilo rešenih z neko solidarnostno klavzulo in se je med njih predhodno omogočilo, za njih predhodno omogočilo aktiviranje treh milijonov odmerkov, to so v najslabšem položaju Bolgarija, potem pa Hrvaška, Slovaška, Latvija in Estonija. Slovenija je vztrajala, da se med tem, ki so potrebni dodatne pomoči vključi tudi Republiko Češko, pa žal dogovora o tem ni bilo mogoče doseči, zato se je komisija lotila večjega zamaha in zato se je na mestu deset sproščenih milijonov in premika v drugi kvartal lotilo večje operacije še 50 milijonov, skratka 60 milijonov od 100 milijonov in zadnjega dela leta se je že prestavilo in bo na voljo v drugem kvartalu. To močno izboljša možnosti za cepljenje in precepitev celotne populacije.

Torej, samo da ponovim številke. 26 tisoč 812 odmerkov smo dobili iz kvote desetih dodatnih milijonov, ki se premeščajo iz četrtega v drugi kvartal in še 233 tisoč odmerkov iz kvote 50 milijonov iz četrtega kvartala, ki se prestavljajo v drugi kvartal. Torej 60 milijonov je bilo Pfizerjeve proizvodnje zdaj prestavljeno v ta zgodnejši rok. Če pa pogledamo koliko je to vse skupaj, samo pri Pfizerju je zagotovljenih dva milijona 95 tisoč 826 odmerkov.

Toliko z moje strani. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Z nami pa je tudi nekdanji minister za zdravje, gospod Tomaž Gantar.

Izvolite, beseda je vaša.

Ja, evo, zdaj pa gre. Še enkrat lep pozdrav vsem. Spoštovani državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, predsednica, poslanke in poslanci.

Torej res hvala za vabilo, da lahko povem tudi jaz, čeprav je že večji delež predstavil državni sekretar dr. Vindišar, ampak kljub vsemu glede na to, da se je poskušalo takrat ob začetku obravnave vprašanje teh opcijskih količin to na nek način name prevaliti, mislim da imam priložnost da lahko povem, kaj se je dogajalo. Predvsem se bom omejil na obdobje dokler sem jaz bil na Ministrstvu za zdravje. Ja seveda je bilo rečeno že ob začetku, da smo se pač pridružili skupnemu javnemu naročilu, ki ga je Evropska komisija izpeljala. To pomeni, da je Slovenija dala seveda tudi določena pooblastila Evropski komisiji, da se tako kot za ostale države članice pogaja tudi v našem imenu. Ta pogajanja so seveda ves čas potekala, s tem, da jaz mislim, da je bila seveda ta odločitev dobra, da je v vsakem primeru bilo za pričakovati, da bodo pogajalska izhodišča komisije boljša, če primerjamo s katerokoli državo, še posebej z manjšimi državami, pa naj bo to bodisi glede količin, bodisi glede tudi samih cen teh cepiv, ki smo jih naročali oziroma, ki so potem začela pozneje prihajati. Pomembno se nam je zdelo takrat tudi to, da ne sme pasti nobena senca dvoma glede same varnosti cepiv in drugič na našo poznano prakso, da se vedno dvomi o poštenosti in transparentnosti postopkov je bila tudi to zato tudi prava pot, da izpeljemo seveda ta način nabave cepiv za našo državo.

Namreč vsem nam je bilo že v startu jasno, da bodo verjetno na koncu cepiva odigrala ključno vlogo pri umirjanju epidemije in seveda se to tudi v resnici dogaja. Ob tem smo že v avgustu organizirali strokovno skupino za cepiva, to ni ista strokovna skupina, kot je bila za vodenje epidemije. Sestavljalo jo je 20 strokovnjakov, ki so se pač ne vsi vedno, ampak le redno dobivali, predvsem pa je bila njihova naloga, da so spremljali razvoj cepiv, sodelovali so na video konferencah, poleg seveda tudi drugih predstavnikov Ministrstva za zdravje. Bili so zadolženi za pripravo strategije, potem tudi za cepljenje. V glavnem želeli smo stroki dati težo in mislim, da je ta stroka seveda tudi svoj del posla tudi dobro izpeljala, opravila in odločitve sprejemala v skladu z vedenjem in znanjem, kot je bilo takrat na razpolago. Zdaj, glede samega načina dobav in nabav. Zdaj tu moramo ločiti seveda različne pogodbe. Ena je krovna pogodba, ki jo je v imenu držav članic Evropska komisija podpisovala s posameznimi proizvajalci cepiv in druge so pa potem te tako imenovane pogodbe o dobavi, ki smo jih podpisovali tudi mi.

Zdaj, krovne pogodbe, seveda je Evropska komisija podpisovala s proizvajalci, ki so bili na nek način perspektivni in pri teh se je tudi vlagalo s strani Evropske komisije in seveda s sofinanciranjem držav članic tudi sredstva v razvoj. Kar je bilo pomembno in je ključno vplivalo, da smo prišli relativno hitro do cepiv in do prvih registracij, sicer bi ti postopki potekali dalj časa. Namreč ta dodatna sredstva so šele omogočila, da so nekatere faze v razvoju cepiv potekale vzporedno in da je bil potem celoten postopek izpeljan sigurno mesece prej, kot bi bil sicer, če tega ne bi bilo. Ob tem seveda, ko se je tudi Evropska komisija dogovarjala nihče ni vedel kateri proizvajalec bo v končni fazi seveda bolj uspešen, kateri bo prišel prej do dovoljenja za promet, na kakšen način. Se je pa nekako favoriziralo ves čas in je neko prednost verjetno imela AstraZeneca, proizvajalec, ki je sodeloval z Univerzo v Oxfordu in je zato bila tudi to ena prvih firm, mislim da je bila prva, s katero je Evropska komisija podpisala krovno pogodbo. Mislim, da je bilo to že nekje avgusta, ampak nisem 100 % za AstraZeneco, bila je pa prva. In šele za njo je potem Evropska komisija podpisala to krovno pogodb z Pfizer Biontech, novembra in potem kasneje v novembru pa še z Moderno in sicer s prvim za 200 milijonov odmerkov približno mislim da je šlo in za Moderno je šlo za 80 milijonov odmerkov. Govorimo o celotni količini za vse države članice Evropske unije, s tem da je od tega seveda med temi državami članicami Sloveniji pripadalo po pogodbi 0,47 % cepiv, to pomeni glede na delež prebivalstva in to naj bi seveda zadostovalo za 60 % precepljenost prebivalstva, kar so tudi naši, nekateri razširjeni strokovni kolegi, ankete in tako naprej temu pritrdili in nenazadnje je to tista številka, ki zagotavlja ob takšni precepljenosti tudi neko normalizacijo življenja ob epidemiji s tem korona virusom. To je bilo vse še v obdobju, seveda ki je tudi Evropska komisija te pogodbe sklepala in seveda ni bilo za nikogar še tudi takrat jasno kdo bo bolj uspešen in kdo bo manj uspešen pri razvoju cepiva. Na podlagi te krovne pogodbe je Evropska komisija pripravljala pogodbe o dobavi. O dobavi tistih količin, ki so bile v krovni pogodbe določene pro rata, se pravi govorimo za 60 % precepljenost gospodarstva. Se pravi v kolikor bi pro rata Slovenija dobila celotno količino, ker se je predvidevalo seveda, da v tistem trenutku bo, potem mi teh problemov za cepljenje enostavno tudi ne bi imeli in tudi ne bi bilo razloga za razprave o dodatnih količinah.

So se pa zadeve seveda pozneje začele zapletati. To ne bom ponavljal tega, glede na to, da smo to v zadnjem času kar veliko spremljali in verjetno tam nekje novembra, decembra je počasi postajalo jasno, da AstraZeneca ne bo uspela pravočasno registrirati svojega cepiva, ga je predčasno samo za Veliko Britanijo, s tem da je potem registracija bila šele konec januarja za EU, se pravi preko EME, Evropske agencije za zdravila, medtem ko je Pfizer Biontech to 21. decembra bil prvi in Moderna potem 6. januarja.

Zdaj, mi smo te pogodbe o dobavi podpisali v mojem času dve. Pogodbe o dobavi, morate vedeti, to so v bistvu formalne pogodbe, ki temeljijo na krovni pogodbi, se pravi glede na tiste zagotovljene količine, za katete bi jih vsaka država morala dobiti. In sicer sem jaz podpisal prvo tole pogodbo z AstroZeneco in sicer je bila ta pogodba podpisana 20. oktobra za milijon 404 tisoč odmerkov in potem je bila naslednja tale pogodba o dobavi podpisana 10. decembra, to je bilo za 924 tisoč odmerkov, podpisala je takrat državna sekretarka, gospa Marija Magajne. To sta bili edini pogodbi, ki sta prišli na osnovi krovne pogodbe z Evropsko komisijo v času, ko sem jaz vodil ministrstvo. Potem seveda so takoj tri dni po mojem odstopu oziroma razrešitvi na ponedeljek, 21. decembra, sta prišli še pogodbi o dobavi za Moderno za 370 tisoč odmerkov in za Janssen, to je bilo 939 tisoč odmerkov. S tem, da moramo vedeti, da vse te pogodbe o dobavah se nanašajo na količine pro rata, se pravi v tem primeru ne govorimo o opcijskih dodatnih količinah. To je bilo vse to, kar je bilo že z pogodbami določeno in tudi te pogodbe o dobavi so bile v bistvu formalne. Pripravila jih je Evropska komisija in na osnovi teh zagotovljene količine cepiv, to kar se je dogovorila s proizvajalci in vsaka država članica je imela edino znotraj teh nekaj malega manevrskega prostora, da se je nekdo odločil za malo večjo količino enega cepiva, drug za drugega. Večina držav se je seveda v tistem obdobju jeseni odločala za AstroZeneco, kot rečeno tako kot je tudi, mislim da je tudi že na eni oddaji sem gledal, profesor Jerala je omenjal, da je bilo to pač najbolj perspektivno cepivo takrat in seveda tudi daleč najcenejše. Glede na to, da so bile te količine v zadostni meri naročene že pro rata, se takrat tudi strokovna skupina, kakor vem ni odločala ali bi dala prednost kakšnemu drugemu cepivu, ampak je nekako upoštevala razdelilnik, ki ga je pripravila Evropska komisija. Glede na ta razdelilnik se je potem smatralo seveda, da bodo potem tudi cepiva redno prihajala naprej. Se je pa že očitno začelo v tistem obdobju zapletati. Podatki, ki jih je verjetno imela Evropska komisija so morali biti takšni, da so bile določene zamude že jasne, da bo do njih prihajalo in zato je 15. decembra Evropska komisija dala možnost oziroma takrat so oni sklepali o opcijskih količinah. To je bilo tri dni pred mojim odhodom, ob tem, da kolikor sem jaz dobil podatke z ministrstva je potem prva možnost oziroma uradna ponudba za opcijske količine prišla na Ministrstvo za zdravje 20. decembra.

Se pravi, to je bilo v nedeljo zvečer. Morate pa vedeti, da vse te pogodbe, glede na to, da je to šlo za formalen postopek, je v bistvu vedno obravnavala in vodila predvsem strokovna skupina, o tem nismo odločali v končni fazi, ker je šlo za formaliziran postopek. Ne ministri, ne vlada, ne predsednik vlade. To je bila pač odločitev stroke, da je naročenih količin za cepljenje dovolj v danem trenutku in bi jih v resnici seveda tudi bilo, če bi vse to, kar je bilo naročeno dobili, s tem da vemo, da v prvem četrtletju, ne vem, mislim, da bi morala AstraZeneca za 120 milijonov cepiv, pa jih je 30 milijonov bilo za Evropo, za države članice. In težave so se seveda začele, zato ker se je pro rata količine niso dobavljale. Veliko je bilo tudi podatkov, da nismo naročili vsega pro rata, ker načeloma ne drži. Če štejemo zraven seveda opcijske količine, potem je seveda delež celotnega naročila nekoliko manjši, pridemo na 80 ali 89 %, ne me zdaj za številko vleči, ker je točno ne poznam, medtem ko ves čas je bilo govora za teh 0,47 %, se pravi za milijon 200 tisoč prebivalcev oziroma za 60 % prebivalcev v Sloveniji je precepiti. To je tista količina pro rata. Ko se je pa komisija izpogajala za dodatne doze pri posameznih proizvajalcih, ki so se pozneje izkazali kot tisti, ki bodo lahko registrirali zdravilo oziroma cepivo, takrat so se pojavile dodatne količine, ki se jih kot opcijsko je razdeljevalo in zato je ta delež pro rata se povečal oziroma naš odstotek zmanjšal. Tako, da odločitev je res bila potem glede opcijskih količin seveda možna po mojem odhodu z ministrstva. Je pa še enkrat, stališče kakor jaz vem, strokovne komisije je bilo, da zadostuje količina pro rata in da je seveda še vedno AstraZeneca bila tista, za katero se je navijalo in ki je bila seveda tudi daleč najcenejša in v kolikor v bi tiste količine bile seveda ne bi prihajalo do zapletov, do vseh teh stranskih učinkov cepiva, verjetno ne bi bilo težav.

Zdaj to lahko seveda jemljemo kot strokovno, mogoče vprašljivo odločitev, s tem da seveda na področju stroke nikdar ne moreš tudi vedeti, noben ni mogel predvideti teh stranskih učinkov ne pri Pfizerju, ne pri ne vem kateremukoli drugemu proizvajalcu v danem trenutku. Lahko bi takrat se odločali drugače, seveda danes po tej bitki ali pa po prvem delu seveda je lažje presojati, pa reči ja, zdaj ker vemo da AstraZeneca ni bila v redu pa še kakšen drug ni bil, bi bilo boljše, če bi Pfizer naročili takrat opcijsko. Seveda bi bilo verjetno lažje, težko bi pa to obravnaval, kot napačno odločitev. Predvsem bi bila to odločitev stroke v prvi vrsti, daleč v prvi vrsti odločitev stroke glede vseh teh opcijskih nabav in dodatnih količin. Mislim da smo tukaj delili v veliki meri usodo številnih ali pa večine ali pa vseh drugih držav. Nismo kot država navsezadnje glede precepljenosti pristali nekje, jaz mislim da vsaj prejšnji mesec še nekje na sredini lestvice s številko 18,8 ali 18,9 precepljenih na 100 prebivalcev, kar je nekje povprečje. Želeli bi si da je več absolutno. Zdaj na vsak način zdaj gledati kdo je pa v tistem tednu, desetih dneh ni sprejel prave odločitve, jaz mislim, da je to res en splet okoliščin, ampak predvsem mislim, da se je verjelo in tudi stroka je verjela, da bo to, kar je že bilo dogovorjeno že v vseh predhodnih postopkih in v prejšnjih mesecih v resnici dovolj, da dosežemo to, kar smo si tudi zastavili. In da se seveda vsi ti zapleti naprej pri posameznih cepivih povzročali zastoje in zaostanke, no po eni strani to, po drugi strani lahko tudi organizacijsko kako je bilo razdeljeno, ne vem, jaz se v to ne bom spuščal. Eni so bili pač uspešni pri tem bolj, drugi nekoliko manj, ampak pustimo. Tako, da moje videnje je predvsem v tem, da se Slovenija je prav odločala v tem delu, da seveda če bi lahko predpostavili, da bo do takšnih zapletov prihajalo, predvsem stroka, ki je to redno spremljala seveda bi verjetno startali takoj, kdorkoli že na te opcijske odmerke že v tistih zadnjih dneh decembra, ko tudi mene ni bilo več na ministrstvu, ampak ne spremeni veliko na stvari. Dejstvo je pa, da je to v rokah držalo nekaj ljudi, ki so budno spremljali dogajanje na področju cepiv in da enostavno takrat tega niso mogli vedeti.

In nenazadnje, jaz mislim da kakor sem s posamezniki iz te strokovne skupine naknadno govoril, je obstaja tudi določena bojazen, verjetno upravičena, na podlagi izkušenj izpred let. Mi vemo, da je bilo, mislim da je bilo pri, ne vem pri kateri gripi, ko se je nabavilo tudi preko Ministrstva za zdravje ali je bila ptičja ali kaj jaz vem, gripa, več zdravila, ponovno seveda veliko problemov in polemik kdo je šel preko svojih pooblastil, kdo je preveč kupil, kdo je posel naredil in da je tudi to nezaupanje eno od razlogov, da se seveda včasih pretirano racionalno odloča. Namreč tukaj si lahko predstavljate, da v kolikor bi bile dobave normalne in bi mi imeli zadosti cepiv za 60 % prebivalstva, zdaj seveda če bi se jih želelo cepiti 80 % bi porabili vse, v kolikor se jih ne bi želelo 80 % bi nam cepiva ostajala. Lahko bi se zgodilo v tem obdobju, glede na to, da je bilo prvo cepivo registrirano šele 21. decembra Pfizer Biontech, se pravi takrat šele, ko se je ta opcija ponujala, da bi lahko kakšno od teh cepiv tudi ne imelo vpliva recimo na nove seve, ki so se kasneje pojavljali in bi spet cepivo ostajalo in bi danes sedeli zaradi čisto drugih vprašanj in drugih zgodb v tem odboru. Tako, da jaz tu v tem konkretnem primeru ne vidim velike napake, vidim pač možnost čisto strokovne ocene, ki bi bila danes verjetno drugačna in se je tudi takrat zelo hitro, v roku desetih, 14-ih dni, žal je vse to potekalo preko novoletnih praznikov, je spremenila in seveda se je potem sprejela odločitev o opcijskih količinah.

Še enkrat pa to, da vse kar se je podpisalo do 21. decembra se je podpisovalo glede na dogovorjene količine v okviru krovne pogodbe pro rata. Zdaj za nadaljevanje sem rekel, ne bom, jaz verjamem, da je veliko napora bilo pozneje tudi vloženega v to, da bi bilo cepiv dovolj, ampak saj pravim, dogajanje ste sami spremljali enako kot jaz, to je pač moj pogled na tistih mogoče 10, 14 dni, ko je bila ta možnost prve runde nabave opcijskih količin, s tem, da je v resnici bilo rečeno, tudi jaz sem naknadno to slišal, da naj bi bilo govora o možnosti dobave v drugi polovici leta. Ne vem kdaj in če se je to spremenilo v prvo polovico leta. Tudi, če bi te količine dobili, ampak da je tudi ta faktor vplival na odločitev strokovne skupine takrat, da takoj ne pristopi, ob tem, da se je pričakovalo, da bo registriranih še tri, štiri ali pa še več dodatnih novih cepiv.

Tako, da seveda ne glede na vse, saj pravim, jaz v svojem obdobju o tem nisem odločal in nisem mogel odločati ker, ne vem, to je prišlo po mojem odhodu, razumem pa stališča stroke, zakaj so bili določeni pomisleki in glede na poznavanje razmer in dogajanje v tistem obdobju mislim, da se je pač res skušalo optimalno delovati. Še enkrat, danes če bi to vedeli, verjetno bi vsak na prvi namig skočil, tako pač se to ni v prvem trenutku verjetno zgodilo.

Hvala.