Lep dober dan! Vse članice in člane Odbora za gospodarstvo ter ostale prisotne in vabljene lepo pozdravljam!

Pričenjam 29. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da na seji kolegica mag. Elena Zavadlav Ušaj nadomešča kolega mag. Marka Pogačnika in kolegica gospa Nataša Sukič nadomešča kolega Miho Kordiša.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red Vpliv epidemije COVID-19 na turistično in gostinsko dejavnost. Dodatno pa ste 8. marca prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda z 1.a točko – Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju EPA 1704 VIII EU U997. Razširitev je določena na podlagi 154.d člena poslovnika, ki ureja zadeve EU, po katerem glasovanje ni potrebno. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora in s širitvijo sprejet. O predlogu dnevnega reda ne bomo razpravljali.

Torej prehajamo na obravnave 1.a točke, torej 1.a točke dnevnega reda – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O TEKMOVALNIH IN PRAVIČNIH TRGIH V DIGITALNEM SEKTORJU.

Predlagatelj stališča Republike Slovenije je Vlada. Odbor je matično delovno telo za obravnavo te točke, ki jo bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so vabljeni Vlada in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predstavnika Vlade prosim za dopolnilno obrazložitev predloga stališča, zato bo verjetno besedo prevzel gospod državni sekretar, gospod Simon Zajc.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, en lep dober dan!

Pred vami je predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju, tako imenovan akt o digitalnih trgih. Predlog uredbe naslavlja za znane strukturne težave pri delovanju velikih platform na digitalnih trgih, ki jih ni mogoče zajeti z obstoječimi pravili varstva konkurence.

S ciljem vzpostaviti enotna pravila regulacije digitalnih trgov na ravni Evropske unije določa pravila poslovanja platform za oblikovanje konkurenčnih, nediskriminatornih in poštenih digitalnih trgov. Na ta način naj bi se zagotovili enaki pogoji in več možnosti za vsa podjetja na digitalnih trgih Evropske unije ter posledično več izbire za potrošnike, boljše cene ter več možnosti menjave ponudnika storitev. Harmonizirana pravila regulacije digitalnih trgov na ravni Evropske unije naj bi vzpodbudila inovacije, rast in konkurenčnost ter olajšala rast mlajšim platformam ter malim in srednje velikim podjetjem na enotnem trgu.

Vlada Republike Slovenije predlaga, da Republika Slovenija podpre cilje, ki jih zasleduje predlog akta o digitalnih trgih in njen namen, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga s vzpodbujanjem učinkovite konkurence na digitalnih trgih, zlasti poštenega in konkurenčnega spletnega okolja, seveda ob upoštevanju najvišjih pravnih standardov.

Pri oblikovanju določb je treba zagotoviti sorazmernost predlaganih ukrepov s cilji ter zagotoviti neprekrivanje z obstoječim pravnim redom, predvsem z že obstoječimi pravili varstva konkurence. Razjasniti je treba katera pravila lahko države članice uredijo v nacionalnem pravu. Prav tako je treba zagotoviti pravno varnost vseh subjektov na trgu ter jasnost predlaganih določb.

Predlog akta o digitalnih trgih mora biti učinkovit pri odpravljanju vrzeli na digitalnih trgih in zagotavljati razvojne priložnosti, ki jih omogoča internet in digitalna tehnologija. Zaradi hitro razvijajočih in spreminjajočih se digitalnih trgov in storitev, je pričakovati tudi spremembe poslovnih praks, zato je smiseln predlog dodelitve pooblastila Evropski komisiji za izdajo delegiranih aktov, ki omogoča prilagajanje dolžnosti novim razmeram. Vendar pa je treba zagotoviti, da so tudi nove obveznosti in prepovedana ravnanja sorazmerna in ne bodo ovirala ali onemogočala inovacij.

Ne nasprotujemo pooblastilu za izvedbo preiskav, vendar menimo, da bi bilo treba pojasniti pravni standard na podlagi katerega lahko Evropska komisija izvede preiskavo v prostorih podjetja. Spremljanje spoštovanja obveznosti je smiselno in potrebno, vendar pa je treba opredeliti katere ukrepe lahko sprejme Evropska komisija. Smiselno je tudi, da se izrecno določi pravica do sodne presoje zoper vse odločitve Evropske komisije o sami uredbi. Menimo, da predlog uredbe ustrezno naslavlja odprta vprašanja glede zagotavljanja tekmovalnosti in pravičnosti na digitalnih trgih.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da sprejmete predlog stališča Republike Slovenije k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju.

Hvala.

Hvala lepa, gospod državni sekretar.

Odpiram razpravo. Kolega Boštjan Koražija, izvolite.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.

Zdaj v Levici ne nasprotujemo stališču Republike Slovenije, ki se pozitivno opredeljuje do akta o digitalnih trgih. Je pa to dejansko predstavlja en majhen korak proti zajezitvi tem najbolj agresivnim praks, ki so žal tudi monopolistične, digitalnih podjetij oziroma korporacij. Kljub temu pa opozarjamo, da akt nezadostno omejuje izjemno tržno in politično moč enega od najbolj dobičkonosnih sektorjev na svetu trenutno.

Zdaj moč digitalnih gigantov, kot so Facebook, Amazon, Apple, Google, je dejansko postala praktično brezmejna. To je tudi v tem sodobnem svetu in tudi v tem sodobnem digitalnem svetu vse bolj, je vse bolj zaznati oziroma tudi doživljamo to dnevno. To dokazuje tudi ta nedaven primer Facebookovega odziva na predlog Ostrovskega (?) zakona, po katerem bi moral Facebook plačevati za porabo medijskih vsebin, ko je prišlo do blokade teh medijskih oziroma do blokade objavljanja novic s strani Facebooka.

Zdaj na račun davčnih odpustkov digitalnim multinacionalkam prihaja tudi do ogromnega izpada sredstev v samem proračunu držav EU, ki pa dejansko tudi na tak način oziroma zaradi tega izpada težje zagotavljajo vse ostale – bom rekel funkcije EU-ja, oziroma v tem primeru se pravi čisto osnovno zdravstvo, šolstvo in socialne storitve.

Zdaj žal je tudi, da ta digitalna podjetja se namreč tudi lažje izognejo plačevanju davkov, saj dejansko pride dostikrat … teh dobičkov od neoprijemljivih digitalnih storitev lažje fiktivno selijo v druge jurisdikcije. In tudi digitalna podjetja so v EU v povprečju obdavčena po 9,5 odstotni stopnji, tradicionalna podjetja pa po 23 odstotni stopnji. In potem tudi pride, da se pač ta večja digitalna podjetja poslužujejo raznoraznih manipulacij s transfernimi cenami in tudi zaradi tega je prišlo, če se spomnite tega primera, ki smo imeli med Irsko in Googlom, ko je tudi se potem vključila EU v samo preiskavo oziroma tudi v te davčne utaje, ki so se dogajale v povezavi med Irsko in Googlom. Oziroma pardon, se opravičujem, Apple, se opravičujem.

Zdaj je tudi dejstvo, da so se te digitalne korporacije oziroma pač ti večji monopoli razvili od leta 2000 do 2020 s svetlobno hitrostjo. Saj v bistvu, če smo še imeli leta 2000 samo eno podjetje digitalno, ki je kotiralo med 10 najbolj, med največjimi podjetji na svetu po tržni kapitalizaciji, je dejansko prvih šest podjetij trenutno digitalnih podjetij, ki kotirajo, ki zasedajo v bistvu ta prva mesta po tržni kapitalizaciji.

Zdaj tudi ta globalna kriza je v bistvu pokazala oziroma tudi prinesla še bolj očitno, da so ta digitalna podjetja v tem obdobju v resnici edina podjetja, ki so nekako dodatno še profitirala oziroma, da so še svoje dobičke v osnovi povečali in tudi zaradi tega je treba biti v sklopu tega zelo pozoren, ko se gre za obdavčenje oziroma tudi rast prihodkov in tudi nadzor teh podjetij glede samih dobičkov, ki jih prikazujejo oziroma tudi po katerih državah, sploh kakor vem v EU-ju prikazujejo oziroma tudi odpirajo svoje podjetja oziroma pač svoje – bom rekel franšize.

Kot rečeno, mi v Levici ne nasprotujemo temu, si pa želimo, da bi Evropska komisija in Slovenija z omejevanjem monopolov digitalnih gigantov dejansko res in upamo, ne želimo si, da bi mislila bolj resno, ker dejansko bo potrebno poskrbeti, da bodo res te korporacije, sploh te velike digitalne korporacije plačevale davke in da bomo dejansko na ta račun lahko potem tudi ostale sisteme reševali, se pravi, kot je šolski, zdravstveni in tudi socialni sektor oziroma pač storitve.

Tako da hvala.

Hvala lepa.

Naslednja prijavljena je gospa Nataša Sukič, nato gospa Meira Hot.

Najlepša hvala, predsedujoči za besedo. Lep pozdrav!

No, jaz bi nadaljevala tu, kjer je moj kolega Koražija zaključil. En problem, en aspekt problema so davki. Premala obdavčitev teh velikih gigantov. Drugo pa je njihov monopolističen položaj, ker če bi recimo rešitev za probleme monopolov digitalnih in drugih mednarodnih korporacij, seveda ni vzpodbujanje svobodne konkurence, tako kot to predvideva akt o digitalnih trgih. Namreč konkurenca sama po sebi ustvarja v tem primeru vedno nove monopole. Namreč digitalne korporacije, ki tudi v času epidemije kujejo izjemne dobičke, je seveda, kot je že omenil Boštjan, potrebno prisiliti k plačevanju višjih davkov. Še bolj ključno pa je, da se jih podvrže nekemu demokratičnemu nadzoru.

In ena izmed možnih rešitev bi bilo podružbljanje lastništva ter demokratično upravljanje teh velikih digitalnih korporacij. Na primer namesto zasebnih lastnikov, bi jih morali nadzirati demokratično izvoljeni odbori predstavnikov delavcev Vlad, sindikatov in organizacij za varstvo potrošnikov. Ključne storitve, ki jih zagotavljajo digitalne korporacije pa bi morale biti brez obveščevalskih posrednikov usmerjene proti zadovoljevanju nekih družbenih potreb, ne pa kovanju nekih ekstra profitov.

Če Evropska komisija in Slovenija z omejevanjem monopolov digitalnih gigantov mislita resno, potem bi morali poskrbeti za to, da bodo te korporacije dejansko plačevale davke, kajti vemo kako vrtoglavi dobički se kujejo, sploh zdaj v času covida, še posebej.

Zdaj na žalost je ta aktualna Vlada eno priložnost za vsaj minimalno obdavčitev digitalnih gigantov že zamudila, ko je zavrnila naš predlog, predlog Levice za uvedbo davka na digitalne storitve. Pa poglejmo zakaj govorimo v čem je problem tega, teh monopolov. Namreč zagon novega socialnega omrežja, četudi bi bilo recimo enako kvalitetno in uporabno kot Facebook, bi oteževala zahteva po kritični masi uporabnikov, ki bi storitev sploh naredili uporabno. Na spletu je namreč tako imenovan efekt mreže močno ojačan z zbiranjem in analizo podatkov. Facebook namreč iz obstoječe baze uporabnikov črpa podatke, jih analizira, jih uporablja za izboljšanje svojih storitev in novo podjetje na trgu, ki bi želelo recimo Facebooku konkurirati, zato brez dostopa do te Facebookove baze podatkov o uporabnikih sploh ne bi moglo ustvariti primerljivo kvalitetnih storitev.

Podobno je pri spletnem iskanju. Recimo Google je svoj začetni uspeh temeljil na kvalitetnem algoritmu za razvrščanje rezultatov iskanja. A danes primerljive kvalitete rezultatov ni več mogoče doseči brez dostopa do Googlove baze podatkov o preteklih iskanjih denimo. Zbiranje in analizo podatkov tako ustvarjata pogosto nepremagljivo oviro za vstop novih podjetij na trg in potemtakem ne moremo več govoriti o svobodni konkurenci v resnici. In »trebalo« bi se fokusirati dejansko tudi na to, na ta aspekt. Kajti današnji monopolni položaji digitalnih podjetij ne temeljijo le na monopolizaciji črpanja teh podatkov, temveč tudi na monopolizaciji njihove uporabe. Uporabo podatkov v tem primeru pomeni uporabo podatkov za širjenje storitev in njihovo monetizacijo preko oglaševanja, tako da Facebook in Google recimo večino prihodkov ustvarita na ta način, namreč s oglaševanjem.

Leta 2018 recimo sta podjetji skupaj zaslužili petino vseh globalnih spletnih oglaševalskih prihodkov, s čemer sta ta delež v zadnjih petih letih celo podvojili. In ogromno rast beležijo tudi podjetja, katerih poslovni modeli temeljijo na elektronskem trgovanju, denimo Amazon. Od leta 2008 do 2016 je povprečna letna rast prihodkov največjih petih podjetij, ki se ukvarjajo z elektronskim trgovanjem, znašala 32 odstotkov, medtem ko je celoten trgovski sektor v Evropski uniji v povprečju rastel za 1 odstotek letno. Zato opozarjamo, da je treba posebno pozornost torej nameniti tema dvema aspektoma, se pravi resnično možnosti za neko konkurenčnost in pa pač pravično obdavčitev teh gigantov.

Hvala lepa.

Hvala lepa, kolegica Sukič.

Obveščam vas, da kolega Marko Bandelli nadomešča mag. Alenko Bratušek.

Naslednja prijavljena k besedi je kolegica mag. Meira Hot.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Torej jaz bom nekoliko krajša v svoji razpravi in se bom res osredotočila na stališče Slovenije, o katerem sedaj razpravljamo, torej do nastajajoče uredbe akta o digitalnih trgih, ki naj bi velikim spletnim platformam omejila možnost, da zlorabljajo tržni položaj in omejujejo dostop ali uporabo svojih storitev konkurenčnim manjšim in novim ponudnikom. Gre torej za neke omejitve za velika podjetja oziroma tako imenovane vratarje, torej spletne trgovine, ponudnike storitev, kot je e-pošta in strežnike, da ne bi izkoriščali svoje velikosti in tržnega položaja.

Če se osredotočim na predstavljeno stališče Vlade, iz njega izhaja, da Slovenija uredbo podpira in se zavzema za regulacijo digitalnih trgov. Socialni demokrati menimo, da se tu morda malo pretirano in prevečkrat poudarja potreba po sorazmernosti ukrepov. In to bo, glede na velikost in vpliv teh tako imenovanih vratarjev, lahko mogoče razumeti kot zavzemanje za nižjo regulacijo velikih akterjev. Zato upamo, da se pri tem ne bo izgubilo sporočilo namen in moč ukrepov, ki bodo preprečili velikim, da izkoriščajo male. Tudi glede na strukturo našega gospodarstva je namreč prav, da se Slovenija zavzame za mala podjetja, ki so praviloma uporabniki teh storitev, ne pa tisti, ki bi jih zadele predvidene omejitve. Zato pričakujemo, seveda ob podpori stališču, da bo slovensko stališče vseeno bolj odražalo prizadevanja za zaščito malih podjetij, ki platforme in vratarje uporabljajo kot svoje kanale prodaje ali za podporo poslovanja.

Hvala.

Hvala lepa.

Drugih prijavljenih nimamo. K besedi se je prijavil državni sekretar gospod Simon Zajc.

Izvolite.

Hvala gospod predsednik.

Saj na kratko, mogoče nekaj odzivov. Zdaj, kar se tiče same davčne zakonodaje, davčna zakonodaja je v pristojnosti vsake države članice posebej in je Evropska komisija ne ureja. Če se boste pa spomnili, mislim, da nekih 14 dni nazaj smo potrjevali stališče Vlade do ene druge uredbe, ki zahteva od velikih podjetij, ki imajo preko 750 milijonov prometa letno, da objavijo tudi nekatere podatke.

Eden od teh podatkov je ta, da morajo povedati koliko profita so v posamezni državi ustvarile in koliko davkov so plačale. Ravno s tem namenom, da se to izogibanje plačevanja davkov glede na to, kje so davki bolj ugodni, v kateri državi, da se na ta način nekoliko omeji in spodbudi države, mislim, da se spodbudi podjetja k temu, da tam, kjer se ustvarijo profiti, da se tudi davki plačajo.

Ta sama uredba, ki jo pa danes obravnavamo, pa tako, kot je bilo rečeno, se nanaša predvsem na te vratarje. To so ta velika podjetja in da akt, jim določa oziroma jih omejuje na sledeči način in sicer svojim poslovnim uporabnikom morajo omogočiti dostop do podatkov, ki jih ustvarijo pri uporabi platforme vratarja, potem svojim poslovnim uporabnikom morajo omogočiti, da promovirajo svojo ponudbo in sklepajo pogodbe s svojimi strankami zunaj platforme vratarja. Prepoveduje se ugodnejša obravnava storitev in proizvodov, ki jih ponuja vratar sam. V primerjavi s podobnimi storitvami ali proizvodi, ki jih na platformi vratarja ponujajo tretje osebe. Omogočiti morajo, da se potrošniki lahko povežejo s podjetji zunaj platform vratarjev, prepoveduje se preprečitev odstranitve predhodno nameščene programske opreme ali aplikacije, če uporabniki tako želijo.

Evropska komisija pa bo lahko izvedla preiskave trga in sicer za namen identifikacije in imenovanja vratarja, ugotavljanja potrebe po vključitvi drugih storitev jedrnih platform ali novih obveznosti in ji lahko izreka ukrepe, kadar vratar sistematično krši pravila tega akta.

Torej v tej smeri gre in stališče Slovenije je seveda, da se to podpira.